docPodjetniški bilten 2010 - Regionalni center za razvoj Zasavje
download 
Report Transcription
Podjetniški bilten 2010 - Regionalni center za razvoj Zasavje
3 Po d j e t n i š k i b i l t e n Izdajatelj: Sklad dela Zasavje / Tisk: Vinkotisk / Naklada: 3000 izvodov / december 2010 Po t i n a p o d j e t n i š k i v r h Foto: Roman Rozina VEM za samostojne podjetnike Vpis v Poslovni register Slovenije Za registracijo samostojnega podjetnika morate vložiti prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije na vstopni točki VEM, kar lahko storite tudi sami prek portala e-VEM. Za izvedbo vpisa potrebujete poleg osebnega dokumenta in davčne številke tudi izjavo, da nimate neporavnanih obveznosti iz prejšnjih poslovanj. Izjava se pripravi preko eVEM aplikacije. Referentu na vstopni točki VEM posredujete vse podatke, potrebne za izpolnitev prijave. Vpis sprememb podatkov v Poslovnem registru Slovenije Za vpis sprememb podatkov samostojnega podjetnika vložite prijavo na vstopni točki VEM ali prek portala e-VEM. Vsako spremembo podatkov samostojnega podjetnika morate prijaviti v 15-ih dneh od njenega nastanka. Prijava davčnih podatkov Samostojni podjetnik se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz poslovnega registra, tako da lahko prijavo podatkov izvedete prek portala e-VEM ali na vstopni točki VEM. V osmih dneh po vpisu v poslovni register mora samostojni podjetnik sporočiti podatke o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, o poslovnih enotah v tujini, o kapitalskih naložbah doma in v tujini, številke računov v tujini, podatke o povezanih osebah, podatke o osebi, ki vodi poslovne knjige, in kateri dan v mesecu bo izplačeval plače. Ob vpisu v poslovni register se podjetnik odloči tudi za način ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti: ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov. Predložitev zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV Samostojni podjetnik odda zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla 25 tisoč evrov. Lahko pa se že prej prostovoljno vključi v sistem DDV, vendar mora to izbiro uporabljati najmanj 60 mesecev. Prijava v obvezna socialna zavarovanja Samostojni podjetnik je zavezanec za prijavo v obvezna socialna zavarovanja, ki jo opravi na vstopni točki VEM ali prek portala e-VEM. Prijavo lahko vloži le podjetnik, ki je državljan Republike Slovenije. Prijava se lahko vloži le za polni delovni čas. Samostojni podjetnik lahko prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje svojega otroka, če je ta slovenski državljan in še ni dopolnil 18 let. Izbris iz Poslovnega registra Slovenije Za izbris iz Poslovnega registra Slovenije vložite prijavo. Prijavo vložite najmanj 15 dni oziroma največ 3 mesece pred želenim datumom izbrisa. Prijavo spremembe opravite na vstopni točki VEM ali prek portala e-VEM. Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir. 3 Vstopna točka VEM na Regionalnem centru za razvoj Petra Kovač Smrkolj VEM Podpora podjetništvu Portal e-VEM ponuja brezplačno, enostavno in hitro opravljanje storitev javne uprave za podjetja preko spleta. Njegov osnovni namen je zagotoviti ustrezno informacijsko podporo, tako bodočemu samostojnemu podjetniku posamezniku kot bodočemu družbeniku v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, katera mu v najkrajšem možnem času omogoča začetek izvajanja dejavnosti. Seveda pa je portal namenjen tudi obstoječim podjetjem. Portal e-VEM je namenjen samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam, poleg njih pa ga uporabljajo tudi referenti vstopnih točk VEM, notarji, sodniki … Podjetnikom, ki začenjajo svojo podjetniško pot, omogoča registracijo in zagotavlja informacijsko podporo, ki jim omogoča začetek delovanja. Ko pa je podjetnik že registriran, mu storitve portala omogočajo sporočanje sprememb podatkov podjetja. Širok nabor storitev V okviru Regionalnega centra za razvoj že nekaj let deluje vstopna točka VEM, ki enako kot druge, oblikovane v okviru regionalnih in lokalnih podjetniških centrov, v okviru Obrtno-podjetniške in Gospodarske zbornice, AJPES-a in podobnih ustanov, bodočim podjetnikom oziroma podjetjem nudi pomoč pri registraciji podjetja in povezane storitve, ki so potrebne pri ustanovitvi podjetja. Že obstoječim podjetjem pa vstopna točka VEM ponuja izvedbo enostavne spremembe podatkov, ki spremljajo podjetje tekom poslovanja. Registracijo samostojnih podjetnikov oziroma storitve vpisa v poslovni register, spremembe, zaprtje podjetja, prijavo davčnih podatkov ter prijavo v obvezna zavarovanja opravljamo že od leta 2006, druge storitve, predvsem tiste v zvezi z registracijo družbe z omejeno odgovornostjo oziroma spremembami, povezanimi z njo, pa smo začeli opravljati v letu 2008, ko je bila ta storitev vključena v nabor storitev, ki jih lahko opravljajo vstopne točke VEM. Bodoči samostojni podjetnik lahko svoje podjetje vedno ustanovi pri vstopni točki VEM, medtem ko lahko stranke ustanovijo družbo z omejeno odgovornostjo pri vstopni točki VEM le v primeru, ko gre za registracijo enostavne eno-osebne ali večosebne družbe z omejeno odgovornostjo. V drugih primerih mora biti ustanovitev izvedena pri notarju. Bistvena razlika med njimi je, da so storitve prek portala e-VEM in na vstopni točki VEM brezplačne, storitve pri notarjih pa mora stranka plačati po veljavni notarski tarifi. Brezplačni postopki Vsi postopki, ki jih podjetnik lahko opravi na vstopni točki VEM, so torej brezplačni in tudi kar se da hitri in enostavni. Prav to je največji pozitivni dosežek projekta VEM, razvitega v pomoč podjetnikom in za podporo podjetništvu. Načeloma stranke potrebujejo le osebni dokument in davčno številko, v določenih primerih pa tudi predpisane priloge, ki jih referent VEM v imenu stranke skupaj z vlogo pošlje na pristojni organ. Seveda pa mora stranka poznati podatke, ki jih bo referent VEM v njenem imenu preko portala posredoval pristojnim ustanovam. Podjetnik lahko večji del postopkov opravi tudi sam, za kar pa potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Fizične osebe lahko za brezplačno digitalno potrdilo zaprosijo na upravni enoti, izdajajo pa jih tudi Pošta Slovenije, Nova ljubljanska banka in družba Halcom. V primeru registracije oziroma kateregakoli drugega postopka, ki se lahko opravi na vstopni točki VEM, se lahko ne glede na sedež podjetja zglasite na katerikoli vstopni točki VEM v Sloveniji. Vstopna točka VEM na Regionalnem centru za razvoj ima uradne ure ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7.30 do 14.00, ob sredah od 7.30 do 16.00 in ob petkih od 7.30 do 12.00. Da vaša pot iz kakršnegakoli razloga ne bi bila zaman, prosimo, da prej pokličete na številko 03-56-60-504 ali 03-5660-505 oziroma pišete na e-naslov: [email protected]. 4 Vašhava v Zagorju odslej namenjena podjetnikom Katarina Kojnik Mrežni inkubator Zasavski mrežni podjetniški inkubator je od letošnjega septembra bogatejši za novo enoto. Regionalni center za razvoj in Občina Zagorje sta namreč v nekdanji rudniški kopalnici Vašhavi uredila sodobne prostore za podjetništvo. Večino potrebnih sredstev je prispeval Evropski regionalni sklad. Hkrati je del prostorov, ki jih uporablja za svojo dejavnost, preuredilo tudi podjetje Papirna galanterija Šum. V nadstropju je urejena še telovadnica za borilne športe. Z novim objektom je zasavski mrežni podjetniški inkubator, ki deluje v okviru nepridobitne družbe Regionalni center za razvoj, dobil že četrto enoto, drugo v občini Zagorje. V vseh treh zasavskih občinah so zdaj podjetnikom na voljo prostori tako za pisarniško kot proizvodno dejavnost, ki jih v Zagorju doslej ni bilo. To je bil eden od osnovnih razlogov, da smo leta 2009 začeli preurejati del rudniških kopalnic v Zagorju. Urejenih je bilo 632 m2 notranjih površin objekta (polovica pritličnega dela objekta) in 2.315 m2 zunanjih površin, ki so namenjene predvsem parkiranju vozil. Celotna vrednost prenovitvenih del je bila 612 tisoč evrov. Glavnino sredstev oziroma 434 tisoč evrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 18 odstotkov naložbene vsote in sredstva za davek na dodano vrednost pa Občina Zagorje ob Savi. Glavnino stroškov (dobro polovico) je predstavljala izvedba gradbenih in obrtniških del (rušenje nekaterih zidov, nova obdelava sten, menjava stavbnega pohištva in inštalacij …), dobra tretjina sredstev pa je bila porabljena za nakup objekta in zemljišč. Glavni izvajalec je bilo gradbeno podjetje VG5 iz Ljubljane, projektna dela in nadzor je opravil Gradbeni biro Repovž Jurij. Varovanje rudarske dediščine Inkubatorji so v današnjih porudarskih časih eno izmed ključnih orodij hitrejšega gospodarskega razvoja regije. O potrebnosti razvitega podpornega okolja govori dejstvo, da je dinamika ustanavljanja novih podjetij v regiji nižja od slovenskega povprečja, kar pomeni tudi – in to je najbolj zaskrbljujoče – da mladi svoje zaposlitvene možnosti iščejo v večjih centrih, zato se regija demografsko prazni in izgublja svoj intelektualni potencial. Rudnik je bil v preteklosti, ko je bilo premogovništvo na vrhuncu, valilnica novih podjetij in motor zasavske industrializacije. Zaradi te podobnosti in zaradi spoštovanja preteklosti so naložbeniki poskrbeli za ohranitev videza mogočnega objekta, enega redkih ohranjenih simbolov minulega rudarjenja. Hkrati je bil obnovljen tudi most do nekdanjega Vinskega rova, kjer je urejena manjša spominska zbirka (portal rova, jamska vozička, kip sv. Barbare, informativne table v slovenskem in angleškem jeziku, ki kratko opisujejo preteklost objekta in razstavljene predmete). Na minulo rudarjenje spominja še modernistična skulptura Nejca Slaparja Kristalizirani košček globine pred objektom, vez z nekdanjimi časi pa je tudi obnovljena spominska plošča rudarjem, žrtvam vojne. Prehojena pot Podjetniški inkubatorji so vzniknili pred pol stoletja v Ameriki, zaradi njihove učinkovitosti pri spodbujanju podjetništva pa so kmalu poselili tudi Evropo. Slovenijo je ta val dosegel v devetdesetih letih prejšnjega 5 stoletja, ko so začeli nastajati tako podjetniški inkubatorji kot njim podobni inovacijski centri, tehnološki in znanstveni parki. Med prvimi je bil Center za razvoj podjetništva, predhodnik zasavskega podjetniškega inkubatorja. Delovati je začel v najetih prostorih v nekdanji Iskri v Trbovljah, kjer je bilo podjetnikom na razpolago 1.623 m2 skupnih pokritih površin. V skupini prvih podjetij in podjetnikov, ki so vstopili v inkubator, je bilo tudi zelo znano in ugledno ter širše uveljavljeno podjetje Dewesoft. Po izteku najemne pogodbe se je Regionalni center za razvoj lotil gradnje novih prostorov. Najprej, v prvi polovici leta 2005, so bili urejeni prostori v RR centru v Zagorju, kjer je storitvenim dejavnostim namenjenih 640 m2 notranjih površin, urejene je bilo tudi kar 2.765 m2 okolice s parkirišči. V okviru vzpostavljanja mrežnega inkubatorja mu je sledil inkubator v Hrastniku, kamor so prva podjetja vstopila januarja 2008, pol leta kasneje pa je svoje prostore odprl še inkubator v Trbovljah. V hrastniškem objektu je 793,4 m2 razpoložljivih notranjih površin in 1494 m2 urejene okolice, medtem ko v Trbovljah ti številki znašata 873,33 m2 in 1603 m2. Večino sredstev za omenjeno širitev inkubatorske mreže je Regionalni center za razvoj pridobil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sofinancerji pa so bile občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Za zdaj zadnji košček v tem mozaiku predstavlja inkubator Vašhava v Zagorju. Skoraj vsi prostori, namenjeni inkubiranim podjetjem, so praktično ves čas zasedeni, kar potrjuje pravilnost odločitev za njihovo gradnjo. Podjetnikom s poceni Otvoritev inkubatorja Vašhava. Foto: Roman Rozina Cenik prostorov Osnovna mesečna najemnina znaša 7 € za m2 pisarniških prostorov in 4,5 € za proizvodne prostore, pri čemer se najeti površini doda sorazmerni del prostorov v skupni rabi, kot so hodniki in sanitarije. Najemnik prvega pol leta plačuje le četrtino osnovne najemnine, ki se zatem polletno povečuje do polnega zneska. čas v inkubatorju pisarniški prostori * najemom opremljenih prostorov in možnostjo uporabe skupne infrastrukture, na voljo pa so jim tudi različne svetovalne, administrativne in tehnične storitve, pomagajo na začetku njihove kariere, za razvoj lokalnih skupnosti in regije pa so pomembni zaradi gospodarskih in socialnih učinkov, saj pospešujejo nastajanje in razvoj novih podjetij in delovnih mest. * poleg najemnine najemnik plačuje tudi pavšalni znesek za stroške električne energije, ogrevanja, zavarovanja, stavbnega zemljišča, vzdrževanja in komunalnih storitev, kar trenutno znaša 3,85 € za m2 najetih poslovnih prostorov. Stroški čiščenja pisarn in spremljajočih površin znašajo 1,5 € za m2. ** električna energija se plačuje po dejanskih stroških, za druge obratovalne stroške pa je na osnovi dejanskih stroškov določen mesečni pavšal, ki trenutno znaša 3,5 € za m2. Vsi ti zneski so določeni na temelju dejanskih stroškov. proizvodni prostori ** od 1. do 6. meseca 1,75 € 1,13 € od 7. do 12. meseca 2,80 € 1,80 € od 13. do 18. meseca 3,85 € 2,48 € od 19. do 24. meseca 4,90 € 3,15 € od 25. do 30. meseca 5,95 € 3,83 € od 31. do 36. meseca 7,00 € 4,50 € Najemniki so upravičeni do dodatnega znižanja najemnine glede na število zaposlenih. število zaposlenih 4 do 10 11 do 20 več kot 21 dodatni popust 10% 15% 20% 6 Trenutno v inkubatorju Tatjana Polanc Kolander Regionalni center za razvoj v sodelovanju s spletnim portalom E-revir pripravlja predstavitve podjetij, ki delujejo v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Zasavje. Predstavitve podjetij na portalu www. erevir.si lahko najdete v rubriki Podjetniški inkubatorji – podporno okolje za podjetja. Na omenjenem portalu najdete še več drugih za podjetnike zanimivih vsebin. Enako velja tudi za spletno stran www. rcr-zasavje.si, kjer so omenjene predstavitve v rubriki Inkubiranci. Mrežni podjetniški inkubator HRASTNIK INSTAL S, instalacije, vzdrževanje in proizvodnja elektronskih naprav, d.o.o. proizvodnja elektronskih komponent Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 60 561 e-pošta: [email protected] proizvodnja merilnih, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik AR plus, razvoj in proizvodnja, preizkuševalnih in navigacijskih e-pošta: [email protected] d.o.o. instrumentov in naprav Obratovanje spletnih portalov Gornik Lara, POSTREZEM.si, s.p. obratovanje spletnih portalov Naselje Aleša Kaple 8b, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 60 560 e-pošta: [email protected] Mrežni podjetniški inkubator TRBOVLJE Tim pohištvo, d.o.o. proizvodnja drugega pohištva Boštjan Habjan, s.p. okrepčevalnice in drugi obrati Josmont – montaža in druge storitve, d.o.o. Nasipi 7A, 1420 Trbovlje tel.: 03 56 32 200 e-pošta: [email protected] www.tim-pohistvo.si Gabrsko 49, 1420 Trbovlje tel.: 051 356 913 e-pošta: [email protected] Savinjska cesta 24, 1420 Trbovlje tel.: 03 56 60 556 vgrajevanje stavbnega pohištva e-pošta: [email protected] Prešernova cesta 15, 1410 Zagorje ob Savi trgovina na drobno po pošti ali tel.: 040 529 747 po internetu e-pošta: [email protected] GNS, spletno poslovanje, Goran Vučilovski, s.p. Mrežni podjetnški inkubator VAŠHAVA, Zagorje B-ART design, grafično oblikovanje, Barbara Turk Peitl, s.p. oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo Podvine 22 1410 Zagorje ob Savi Mrežni podjetniški inkubator ZAGORJE AZ Jordan, razvoj, proizvodnja in prodaja, d.o.o. trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom, napravami za ogrevanje NITEO, posredništvo in trgovina d.o.o. specializirano posredništvo pri prodaji drugih določenih izdelkov Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 040 480 941 e-pošta: [email protected] Guna Blaž – odvetnik odvetništvo Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 03 56 68 777 e-pošta: [email protected] VIGIT, projektiranje in tehnično svetovanje, Valerija Skok, s.p. druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 040 702 355 e-pošta: [email protected] PRO INVEST INŽENIRING, Projektiva in gradbeni inženiring, d.o.o. Arhitekturno projektiranje Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi tel.: 041 684 977 e-pošta: [email protected] Naselje Aleša Kaple 12, 1430 Hrastnik tel.: 031 370 172 e-pošta: [email protected] 7 Oblikovanje darilnega programa B-art design Mnogo podjetnih posameznikov z izdelanim poslovnim načrtom, morda celo izkušnjami in tradicijo, naleti na težave pri iskanju ustreznega poslovnega prostora. Opremljeni prostori zasavskega mrežnega inkubatorja so tako tudi v nekdanji rudniški kopalnici »Vašhava« v Zagorju ob Savi zelo dobrodošli. V njih si je del prostorov uredila družba PG Šum, v inkubatorju pa od septembra deluje tudi samostojna podjetnica Barbara Turk Peitl, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Barbara Turk Peitl je bila kot diplomirana psihologinja deset let zaposlena na centru za socialno delo, kjer je oblikovala psihološka mnenja pri razvezah, mladostniškem prestopništvu in v podobnih primerih. Hkrati pa se je ukvarjala še z drugačnim oblikovanjem–grafičnim. Oblikovala je voščilnice, vrečke in darilni papir. Svoje delo je pogodbeno opravljala predvsem za podjetje PG Šum, ki se ukvarja s tiskarstvom in založništvom darilnega programa. Ker se je promet v podjetju zadnjih deset let povečeval, se je povečal tudi obseg njenega dela. Tako se je odločila, da se povsem posveti grafičnemu oblikovanju in 1. januarja letos kot samostojna podjetnica ustanovila podjetje B-art design. Še kot majhna deklica je bila obkrožena s tiskarskim strojem, papirjem in voščilnicami, saj so se s to obrtjo začeli ukvarjati že njeni stari starši. »Popoldne ali med počitnicami sem vedno pomagala v delavnici ali pregibala voščilnice, ki jih je bilo v naši hiši vedno polno,« se spominja Barbara. »Ni pa bilo takrat še oblikovanja, kakršnega izvajam danes. Moj stari oče je na primer fotografiral šopke ali druge predmete, večidel pa je odkupoval avtorske pravice za že oblikovane stvari. Največkrat v Nemčiji. Včasih je bilo to težje, saj se je moral fizično odpraviti na pot. Zdaj seveda vse poteka prek računalnika in interneta. Čeprav še vedno odkupujem avtorske pravice za določne oblikovne rešitve, jih potem nadgrajujem; včasih povsem preoblikujem, včasih uporabim le del oblike in podobno.« Podjetnica, ki zna svoje znanje in izkušnje iz psihologije spretno prenašati v svoj posel, priznava, da se mora pri svojem delu prilagajati trgu. »Slovenski trg velja za dokaj konservativnega, kar pomeni, da morajo biti na primer voščilnice lične, vendar dokaj povprečne. Mogoče celo takšne, ki jih sama ne bi izbrala. Pri mlajših kupcih so lahko bolj šaljive, biti morajo v duhu časa, vendar spet ne smeš pretiravati. Veliko sem se razgledovala po nemškem trgu in ugotovila, da imajo nemški in slovenski kupci pri klasičnih voščilnicah podoben okus, pri segmentu humornih voščil pa imajo Nemci radi dosti bolj konkreten, začinjen, pivski humor, medtem ko se pri nas kaj takega ne prime. Slovenci imamo namreč raje nežnejši, bolj prefinjen humor.« Njihove voščilnice, darilni papir in vrečke je moč najti v vseh večjih slovenskih trgovinah. »Tudi sama rada hodim v trgovine,« pove Barbara. »Rada opazujem, po čem posegajo kupci, kako izbirajo.« V poslu je za zdaj še sama, zato mora poleg oblikovanja, ki je njena prva strast, skrbeti tudi za tehnično pripravo aplikacij. V prihodnje, pravi, bo na tem področju gotovo še koga zaposlila, sama pa se bo intenzivneje posvetila oblikovanju. Njen slog ni minimalističen. »Ne pravim, da mi ne bi bil všeč, vendar me – četudi zastavim kakšno stvar bledo in minimalistično – hitro zanese v močnejše barve in v pravljični svet. Zelo rada oblikujem razne vzorce in se igram z barvami. Rada imam tudi zlato in bleščice.« Redno sledi tudi vsem smernicam na področju oblikovanja in tiska. Udeležuje se sejmov, kot je na primer Premiere v Frankfurtu, kjer dobi ideje in vpogled v trende. Biti podjetnik, preživeti se s svojim delom, je bilo zaradi družinske obrti vedno del njenega življenja. Strinja se, da je za koga, ki začenja iz nič, podjetništvo težje predstavljivo. »Gotovo je lažje, če imaš neko zaledje, izkušnje in občutek, kako se prodajati na trgu. Tudi tradicija pomaga in prepoznavnost.« Čeprav časi morda niso najbolj naklonjeni podjetništvu, je optimistična. Po letih naraščanja prodaje letos načrtuje enak obseg del kot lani. Z novimi prostori in razširitvijo dejavnosti v družbi, za katero dela, se tudi njej v prihodnje ni bati, da bi ji zmanjkalo izzivov. Barbara Turk Peitl. Foto: Tatjana P. Kolander 8 Od čipa do končne montaže GNS Po končani srednji šoli na Vegovi v Ljubljani, kjer se je izučil za tehnika računalništva, je Goran Vučilovski nadaljeval študij na fakulteti za elektrotehniko, ker na računalništvo pač ni bil sprejet. Pa mu je ta kombinacija znanj prišla še kako prav. Danes se je z njo uveljavil kot uspešen mlad podjetnik. Sam sicer pravi, da mu ne bi škodilo tudi nekaj spretnosti iz ekonomije, čeprav ga bolj kot menedžerski mikajo izvedbeni posli. Trenutno poleg podjetništva zaključuje specialistični študij elektronskih sistemov, za hobi pa ob sobotah še vedno rad stopi za mešalno mizo v diskoteki in plesa željni publiki zavrti glasbo. Biti podjeten ne pomeni, da si zgolj uspešen poslovnež, temveč da si človek, ki ga zanimajo določena področja, katera potem tudi raziskuješ, preizkušaš in pozneje – ko pridobiš določene izkušnje – na njih tudi delaš. Pri Goranu so to predvsem področja elektrotehnike, elektronike in računalništva. »Začel sem tako rekoč na dnu, vlekel sem električne kable. Pa to ni slabo,« pravi, »saj le tako spoznaš celotni proces, naučiš se tudi spoštovati delo drugih; pa še prav ti pride, da te pozneje – ko sam načrtuješ posle – ne more nihče pretentati, koliko časa in stroškov je potrebnih za določeno fizično opravilo.« Kot srednješolec in študent je vseskozi tudi delal za zaslužek. Začel je s t. i. 3D animacijami, postavljanjem spletnih strani, nadaljeval s programiranjem CAD sistemov in PLC krmilnikov. Leta 2007 se je podal na samostojno podjetniško pot. Delal je doma. »Na začetku ni enostavno,« pove, »trudiš se delati veliko in dobro. V bistvu ves čas delaš.« Sodeluje z zunanjimi sodelavci, ki so večinoma njegovi kolegi iz srednješolskih in študentskih let. Skupaj razvijajo elektronske alarmne sisteme za terminale, ki jih prilagajajo naročniku. »Imam veliko kolegov, vsi smo mladi in zagnani. Skupaj razvijamo vezje, ga programiramo, tako rekoč sami izdelamo zadevo od čipa do končne montaže. »Vzgajamo« nove rešitve,« pove Goran, »od tod tudi kratica GNS, ‘growing new solutions’, ki smo jo izbrali za svoj zaščitni znak.« Goran želi v prihodnjem letu spremeniti organizacijsko obliko in ustanoviti podjetje z omejeno odgovornostjo. Na tak način bi lahko del odgovornosti prenesel tudi na soustanovitelje. Obseg dela se namreč povečuje, tudi dejavnosti je vse več. Ob razvoju elektronike Goran Vučilovski. Foto: Tatjana Polanc Kolander ponuja in razvija tudi multimedijske sisteme, ki strankam med drugim omogočajo najsodobnejše pristope pri seznanjanju s karakteristikami določenega produkta. Tu in tam še vedno izdelajo kakšno spletno stran, so pa tudi zastopniki za merilnike pretoka kompromiranega zraka, kar pa že sega na industrijsko področje. Njihovi kupci so večja slovenska podjetja, s katerimi dobro sodelujejo. Med njihovimi dobavitelji so v glavnem tuja podjetja. »Z dobavitelji imam zelo pozitivne izkušnje. Vse naročam prek spleta, dobava je hitra, plačam pa lahko s tridesetdnevnim odlogom. Še danes me izjemno pozitivno preseneča, ko pri večjem dobavitelju iz Anglije določen material naročim do 17. ure, naslednji dan ob 8. zjutraj pa ga že prejmem. In to celo brez stroškov pošiljanja.« Z vselitvijo v prostore podjetniškega inkubatorja v Trbovljah je Goran Vučilovski pridobil poslovni prostor, sejno sobo, kjer lahko sprejema goste, zaradi bližine poslovnega partnerja je optimiziral poslovni proces, obenem pa si je uspel urediti tudi svoj delovni čas in ga ločiti od zasebnega. Pravi, da je to še kako pomembno, saj si tako nabere moči in ima tudi sicer kaj od življenja. Sam svoj prosti čas najraje preživlja s svojo izbranko, s katero v bližnji prihodnosti načrtujeta tudi družino. 9 Dostava hrane na dom prek interneta Postrezem.si Lara Gornik je mlada podjetna Hrastničanka, ki zaključuje študij podjetništva na Gea Collegeu. Obenem je zaposlena kot poslovna sekretarka, letos pa se je podala tudi na samostojno podjetniško pot, ker si je – kot pravi – vedno želela ustanoviti in voditi svoje podjetje. V okviru študija je pridobila veliko dragocenega znanja, pa tudi praktičnih izkušenj, zato je toliko bolj pogumno začela svojo poslovno kariero. Manjkala ji je le še ideja. »Ko je prijatelj odhajal v tujino, sem mu – tako v šali – rekla, naj bo pozoren na kakšno podjetniško prakso, ki se je tam prijela, pri nas pa je še ne poznamo,« je povedala Lara Gornik in dodala, kako se je prijatelj res vrnil s predlogom, da ustanovijo spletni portal za naročanje hrane na dom. Načrt in razvoj portala je stekel januarja letos. Do dne objave na spletu so se v Sloveniji pojavili še trije konkurenčni projekti. gostinskimi ponudniki. Nekateri so nam kar naravnost rekli, da upajo, da portal ne bo uspel. Vendar so današnji trendi, da se sploh mlajše stranke vse pogosteje odločajo za nakupovanje prek spleta, sem pa sodi tudi naročanje hrane na dom. Verjamem, da je tak portal v Sloveniji potreben, in da se bodo vsi, ki so na začetku še skeptični ali se čutijo ogrožene, na koncu pridružili skupini ponudnikov na portalu. V tujini, predvsem v Avstriji, kjer smo se povezali z upravljavci podobnega portala, podatki kažejo, da se je prodaja gostincem, ki svojo hrano ponujajo prek omenjenega portala, povečala za 20 odstotkov. V Sloveniji bo ta porast zaradi majhnosti države verjetno nižji, a še vedno ugoden,« je prepričana Lara Gornik. Vsem drugim, ki so se portalu že pridružili, morajo v podjetju zagotoviti nemoteno in seveda optimalno delovanje. »Čeprav imajo gostinski ponudniki na voljo možnost, da sami objavijo svoje podatke, fotografije in ponudbo, so to delo v glavnem prepustili kar nam,« pravi Gornikova. »Da bi jim delo pri izpolnjevanju naročil še bolj olajšali, smo jim pripravili tudi programsko podporo za izpisovanje naročil, obenem pa bomo povezali naročila tudi z njihovo elektronsko blagajno.« Obsežnost projekta in preizkušnje na trgu Lari Gornik niso načele samozavesti in prepričanja v uspeh. Verjame, da bodo že kmalu razširili obratovanje spletnega portala še na druga področja in obogatili svojo ponudbo. Poslovanje v hrastniškem inkubatorju ji je na začetku poslovne kariere v veliko pomoč, saj ima na voljo poslovni prostor, opremljen z vso potrebno infrastrukturo. »Najprej smo poslovni načrt zastavili zelo na široko,« pripoveduje Lara, »a smo ga zaenkrat skrčili samo na področje dostave hrane na dom. Že tako smo morali pošteno poprijeti za delo.« Pri poslu ji pomagajo zunanji sodelavci, večji del računalniški programerji in grafični oblikovalci. Decembra je že zaposlila eno osebo, v kratkem pa se namerava tudi sama povsem posvetiti svojemu podjetju. »Ciljev, ki smo si jih zastavili, še nismo v celoti uresničili, saj smo na naleteli na kar nekaj izzivov,« pojasnjuje Lara. Gostinska podjetja, ki imajo svojo utečeno prakso, niso vajena poslovanja prek spleta. Tako jim je morala – v glavnem jih obiskuje sama – na svojih obiskih še pojasnjevati, kako bi potekalo naročanje hrane iz naslonjača, kako bi imeli vso svojo ponudbo objavljeno na skupnem portalu, s čimer bi strankam omogočili, da izberejo tisto, ki jim najbolj ustreza. »Nismo pričakovali odziva, češ da lahko tak portal ogrozi konkurenčne prednosti med Lara Gornik. Foto: Tatjana Polanc Kolander 10 Ekipa podjetnih in pogumnih Tim pohištvo Zgodilo se je leta 2006, ko so se štirje zaposleni iz razpadajoče Tovarne pohištva Trbovlje odločili, da gredo na svoje. To je bila skušina ljudi, ki so v tovarni opravljali vodilne naloge v proizvodnji, tehnološkem razvoju in tudi na področju kadrov. Ustanovili so podjetje Tim pohištvo. Pri tem jih je vodilo predvsem močno zavedanje, da so visoko usposobljeni na področju proizvodnje pisarniškega pohištva in bi bilo ta potencial škoda zavreči. »Obenem smo imeli tudi kupce. Brez njih si ne bi upali nadaljevati poti,« pove Damjan Zmrzlak, solastnik in tehnični vodja podjetja. »Ko smo začenjali na novo, pripravljali investicijski načrt, so nam poleg kupcev zaupali tudi banka in dobavitelji. Brez težav so nam na primer pripeljali stroj, dobavili material. Če vsega tega ne bi bilo, ne bi zmogli.« Podjetje, ki že od začetka zaposluje osem oseb, nanj pa so vezani še trije monterji, je začelo s proizvodnjo v mizarski delavnici. »Vendar je delavnica postajala premajhna. Omejeni smo bili s 300 kvadratnimi metri proizvodnih prostorov brez možnosti širitve. Naš novi kupec, za katerega še danes delamo, je poslal v Trbovlje svoje predstavnike, da preverijo naše kapacitete. K sreči pa se je v tistem času že začel graditi mrežni inkubator – in to nasproti naše delavnice. V rokah smo imeli podpisano pogodbo, da se bomo preselili v nove prostore. To nam je šlo izjemno na roko. In to je bil tudi razlog, da smo se odločili za delovanje v inkubatorju.« »Kakšnih svetovalnih in administrativnih storitev ob tem nismo nikoli uporabljali,« pove Martina Plevnik, prav tako solastnica podjetja in obenem njegova direktorica. »Verjetno so te storitve primernejše za začetnike.« »Smo pa zaradi delovanja v inkubatorju,« vskoči Zmrzlak, »zelo hitro pridobili kredit, garancijo in ugodnejšo obrestno mero, ko smo kupovali stroj. To je treba poudariti.« S selitvijo so pridobili dodatnih 354 kvadratnih metrov opremljenih proizvodnih prostorov, v katere so namestili visoko tehnološke CNCstroje. Razpolagajo z izpopolnjeno žago, ki polizdelke tudi etiketira, s strojem za robno obdelavo in pa najdražjim multifunkcijskim strojem, ki izvaja opravila obeh predhodnikov, obenem pa opravlja še dodatne funkcije, kot so rezanje nepravilnih oblik, rezkanje in podobno. »Ob povpraševanju lahko pri teh proizvodnih kapacitetah letni prihodek z dosedanjih 600.000 brez težav povečamo na milijon evrov in več. Skupaj še z drugimi podpornimi stroji lahko namreč proizvajamo pohištvo od A do Ž. Razen masivnega. Tudi tega lahko, vendar pa pri tem nismo konkurenčni,« pripoveduje Zmrzlak. »Nekako smo ostali butična proizvodnja,« dodaja Plevnikova. »Ni nam do tega, da bi opremljali velike upravne zgradbe, hotele in podobno. Delamo bolj prefinjene izdelke z večjo dodano vrednostjo. Visoko tehnološki stroji nam omogočajo zelo natančno izdelavo, ki pa ni bistveno dražja od množične proizvodnje. To je naša glavna prednost.« Poleg izdelave poslovnega pohištva, kot so poimenovali svojo dejavnost, izvajajo tudi inženiring. »Neredko prevzamemo posle, kjer vodimo celotni inženiring. To pomeni, da polagamo tla, pohištvo, vanj vgradimo na primer elektriko in multimedije. Poleg prilagodljivosti smo sposobni take zahtevne projekte izpeljati v zelo kratkem času. Če namreč nekdo prenavlja trgovino, si zaradi del ne more privoščiti predolgega izpada prihodka. Včasih prevzamemo celotni inženiring samo zato, da ostanemo v poslu, pa čeprav ob tem prodamo le kos ali dva svojega pohištva.« Tim pohištvo posluje na skupaj 654 kvadratnih metrih proizvodnih površin, 43 kvadratnih metrih skupnih prostorov in 14 kvadratnih metrih pisarniških. Pri pohištveni proizvodnji je zelo pomembna logistična opremljenost proizvodnih prostorov. Na lokaciji trboveljskega inkubatorja ima Tim pohištvo urejen dostop za tovorna vozila pri dostavi in odpremi blaga. Najemnina je za najemnike prva tri leta nižja, pozneje pa doseže tržno ceno. V Tim pohištvo so načrtovali, da se bodo v treh letih osamosvojili, vendar jim je načrte prekrižal trenutni gospodarski položaj in upad povpraševanja. Razgledujejo se po primernih lokacijah, vendar so cene – pravijo – previsoke. Sicer pa jih, dodajajo, čeprav so Trboveljčani, nič ne zadržuje v Zasavju, saj konec koncev največ prodajo izven regije. »Z veseljem bomo, če se bomo uspeli dobro dogovoriti, ostali v Trbovljah,« pravijo, vendar po dosedanjih pogovorih pri iskanju lokacije niso najbolj optimistični. Arhiv: Tim pohištvo 11 Podjetje za gradbeni inženiring VIGIT Družba Vigit se je že od leta 1990 podjetno soočala s slovenskim trgom, v februarju 2010 pa je lastnica z novoustanovljeno obliko vstopila tudi v zasavski inkubator s sedežem v Zagorju. »Za ta korak sem se odločila predvsem zaradi širitve dejavnosti na – zdaj še idejni – spletni projekt za otroke o požarni varnosti,« pravi Valerija Skok, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki v inkubatorju deluje kot samostojna podjetnica. »Projekt želimo izpeljati v sodelovanju s Slovenskim združenjem za požarno varnost in Zavodom za gradbeništvo Slovenije.« Znotraj gradbenega inženiringa je požarna varnost specializirana dejavnost podjetja Vigit. Valerija Skok je namreč tudi izvedenka za gradbeno in požarno stroko, predsednica nadzornega odbora Slovenskega združenja za požarno varnost ter glavna in odgovorna urednica revije Požar, ki jo združenje izdaja. Prepričana je, da bi omenjeni internetni projekt zelo pripomogel k večji osveščenosti otrok in njihovih staršev o pomenu požarne varnosti, tveganjih in seveda preventivnih ukrepih. Podjetništvo ji je pisano na kožo, čeprav se je zanj, kot pravi, odločila po sili razmer. »Po petih letih dela v zagorskem podjetju Beton je šlo to v stečaj in morala sem se nekako znajti.« Takrat se je obrnila na krog svojih prijateljev in znancev, ki so jih pomagali pripraviti ustrezno dokumentacijo za registracijo podjetja, ji pomagali pri vodenju računovodstva in drugih podobnih delih. »Ker vem, da je na začetku za vsakega težko, podpiram idejo podjetniškega inkubatorja, kjer imajo nova podjetja na voljo pomoč pri ustanavljanju in začetnih korakih, in sicer vse na enem mestu,« pravi. Meni pa, da sedež delovanja niti ni tako bistven. »Bistveno je, da znaš delati, se pogovarjati in znaš delo tudi pridobiti.« Pri tem seveda veliko štejejo tudi reference, s katerimi se lahko sama pohvali. Med drugim je Vigit študijo požarne varnosti, načrt gradbenih konstrukcij ali kake druge projektantske storitve opravljal za poslovni objekt Taxgroup v Ljubljani, ljubljanski center Super nova, pediatrično bolnišnico, celjsko knjižnico in logaški dom za starejše občane. »Tisti, ki začenjajo na novo,« pravi Valerija Skok, »morajo na začetku delati več, več morajo vlagati tudi v promoviranje svoje dejavnosti, marketing.« Njej tega ni bilo treba, ker se, kot je v šali pripomnila, dobro blago samo hvali. Seveda pa podjetništvo ni vselej le rožnato. »Pri nas se letos krepko pozna gospodarska kriza. Tudi cene na področju projektiranja so prenizke. Medtem ko se drugi strokovnjaki, na primer odvetniki, znajo postaviti zase in določijo svojo tarifo, se mi gradbinci ne znamo zmeniti. Kriva pa je država, ki za to nima interesa, saj je naš največji naročnik. Žal so javna naročila naravnana na najnižjo ceno, najugodnejši ponudniki pa po moji oceni ne ponudijo realne cene.« Kljub trenutnim neugodnim razmeram ostaja Hrastničanka, ki živi in dela v Zagorju, optimistična tudi naprej. Podjetno v svet podjetništva Petra Kovač Smrkolj 1. decembra 2010 smo na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju začeli z izvajanjem projekta Podjetno v svet podjetništva, ki je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest. Celotna vrednost projekta znaša dobrih 600 tisoč evrov, ki jih bosta zagotovila Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko oziroma Evropski sklad za regionalni razvoj (85 %) ter Občina Zagorje ob Savi (15 %). Projekt naj bi se začel izvajati že septembra letos, a je zaradi poznega podpisa pogodbe med izvajalcem in glavnim financerjem prišlo do trimesečnega zamika. Ker končni datum (september 2012) ostaja, bo delo s skupinami nekoliko intenzivirano. Zvrstile se bodo štiri skupine z desetimi udeleženci, ki bodo po šest mesecev pridobivali potrebna podjetniška znanja in veščine ter razvijali svoje podjetniške ideje. Pod vodstvom zaposlenih na Regionalnem centru za razvoj in izkušenih zunanjih mentorjev bodo skušali v tem času oblikovati svoja podjetja. Prvih deset udeležencev je posebna komisija, upoštevajoč razpisne kriterije, izbrala med tridesetimi prijavljenimi kandidati. Ti že nabirajo znanja in uporabne informacije za razvoj podjetniške ideje in uspešno poslovanje ter vodenje podjetja. Obiskujejo jih tudi podjetniki in različni predavatelji, ki jim predstavljajo tako pozitivne kot negativne izkušnje podjetništva ter jim nudijo pomoč pri razvijanju njihovih podjetniških idej. Podjetno v svet podjetništva je inovativen projekt, ki ponuja odlično priložnost mladim brezposelnim, da razvijajo svoje znanje in si olajšajo podjetniške začetke. Z njim želijo izvajalci in financerji projekta pospešiti nastajanje novih podjetij in v tem okolju zadržati domače mlade moči in ideje. Razpis za drugo skupino udeležencev bo objavljen predvidoma v začetku marca 2011. 12 Zasavje – nova turistična destinacija Andrej Šumer, Jernej Lipar Vse teče v tri krasne Je turizem v Zasavju podjetniška priložnost? Vsekakor, vendar je potrebno poskrbeti za celovit sistem in kvalitetno turistično ponudbo, predvsem pa ohraniti hladno glavo: »Turizem se ne gradi od danes na jutri!«. Za bodoče podjetnike s področja turizma je v sklopu operacije »Vse teče v tri krasne« veliko priložnosti: od izobraževanj, usposabljanj in delavnic do individualnih svetovanj za turizem. Ta brezplačna možnost svetovanj na področju turizma je novost tudi v slovenskem prostoru in predstavlja veliko priložnost za ljudi s podjetniškim pogumom in z dobrimi idejami. Na Regionalnem centru za razvoj aktivno izvajamo operacijo »Vse teče v tri krasne«, katere vrednost je 450.290,93 €. 85 odstotkov sredstev zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa sofinancirajo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Operacija se je začela izvajati 11. 8. 2010 in bo trajala do 30. 9. 2012. Nastala je na podlagi uspešno končanega projekta Natura 2000 – turistične zanimivosti Zasavja ter strateških in razvojnih smernic razvoja turizma v Zasavju, predstavljenih v Operativnem programu razvoja turizma v Zasavju do leta 2013. V slednjem smo kot ključne usmeritve opredelili kulturni, podeželski in prireditveni turizem, medtem ko smo si pri Medijskih Toplicah in smučarskem turizmu nalili čistega vina – tu prihodnosti za turizem v Zasavju (še) ni. Operacijo »Vse teče v tri krasne« sestavlja šestih glavnih točk: vzpostavitev organizacije za razvoj turizma, priprava in izvedba enotnega koncepta trženja, razvijanje blagovne znamke in njenih standardov, priprava novih turističnih produktov in njihovo trženje, priprava in izvedba usposabljanj ter svetovanj, priprava analiz ter strokovnih študij in ureditev baze podatkov. Glavni cilji operacije pa so: vzpostavitev novih turističnih produktov v Zasavju, oblikovanje »turističnega sistema«, ki bo postavilo Zasavje na turistični zemljevid, vzpostavitev krovne organizacije za razvoj turizma v Zasavju, vzpostavitev učinkovitega modela trženja turističnih produktov, strokovna usposobljenost obstoječih in potencialnih akterjev na področju turizma, vzpostavitev sistema spremljanja in vrednotenja uspešnosti turistične ponudbe v Zasavju. Zakaj podeželski, kulturni in prireditveni turizem? Odgovor je pravzaprav zelo preprost. Podeželsko okolje v Zasavju predstavlja harmonijo med urbanim in ruralnim: tu je sedem območij varovane krajine Natura 2000, kakšnih šestdeset ekoloških kmetij, bogata naravna in kulturna dediščina, zgodbe, miti in legende, priložnosti za razvoj športne ponudbe (pohodništvo, nordijska hoja, kolesarstvo) in še marsikaj bi se našlo. Podeželje skriva mnoge potenciale podjetniške dejavnosti za vzpostavitev turističnih kmetij, prireditve na podeželju, dobra podjetniška priložnost je lahko tudi športno-rekreacijska ponudba. Oblikovali bomo 13 turistične produkte s poudarkom na zasavski kulinariki, pohodniške in tematske poti, razvijali bomo nove prireditve, spodbujali vzpostavitev turističnih kmetij in še marsikaj. Najpomembnejša novost – tudi v slovenskem prostoru – pri podpori turizma pa so individualna svetovanja, s katerimi bomo potencialnim kandidatom pomagali pri vzpostavitvi turističnih produktov na podeželju, jim pomagali uresničiti njihove ideje. Pomoč bo povsem brezplačna! Zakaj kulturni turizem? Ta panoga, ki ima v Sloveniji sicer številne (največkrat napačne) izpeljanke, predstavlja eno izmed najperspektivnejših panog globalnega turizma, njeni uporabniki pa so visoko izobraženi in zelo mobilni, predvsem pa so pripravljeni plačati kvalitetno ponudbo. V Zasavju imamo pestro industrijsko, rudarsko, sakralno, grajsko, arhitekturno, etnološko, podeželsko in drugo dediščino, številne kulturne prireditve, veliko znanih osebnosti in še bi se dalo naštevati. Možnosti je veliko, vendar jih do sedaj še nismo uspeli izkoristiti. Tudi za kulturni turizem bomo pripravili številne delavnice, seminarje, okrogle mize in individualna svetovanja za obstoječe in potencialne akterje tovrstne turistične ponudbe v Zasavju. Zasavje je zraslo na industriji in ta predstavlja eno izmed najizvirnejših možnosti razvoja turizma. Zakaj torej industrijski turizem? Tu gre za popolnoma novo področje, kjer turistični strokovnjaki še niso rekli zadnje besede. Regija Zasavje je širše prepoznavna predvsem kot pretežno industrijska regija z vidnimi posledicami izkoriščanja prostora, zastarelimi in zapuščenimi industrijskimi objekti in značilno kulturo, ki izhaja še iz dobe industrializacije. Industrijski turizem lahko definiramo kot novo podvrst v turistični dejavnosti, ki je nastala predvsem zaradi različnih sprememb na trgu in katere namen je preoblikovati obstoječe zarjavele elemente industrije v nove priložnosti, pri čemer je poudarjeno oživljanje gospodarstva na temeljih trajnostnega razvoja in doseganja večje stopnje promocije okolja, objektov, dejavnosti, kulture in ljudi. Pri tem izhajamo iz dejstva, da lahko, prav zaradi te tesne povezanosti med industrijo, okoljem in ljudmi, vzpostavimo kakovostne turistične produkte, kjer bomo lahko prihodnjim obiskovalcem ali turistom prikazali Zasavje kot drugačno, posebno, privlačno in svojstveno regijo. In še, zakaj tudi prireditveni turizem? Predvsem zaradi dejstva, da je v Zasavju več prireditev, ki že sedaj presegajo regionalne meje ali pa imajo to možnost. Drugi razlog tiči v tem, da so se obiskovalci na prireditev pripravljeni peljati tudi sto kilometrov daleč, če je ta zanimiva in resnično kvalitetno pripravljena. Enako kot velja za kulturni in podeželski turizem, bomo tudi za področje prireditvenega turizma organizirali seminarje, izobraževanja, okrogle mize in individualna svetovanja, kjer bomo akterjem pomagali oblikovati uspešne prireditve v Zasavju. Na koncu še o turističnem sistemu, ki ga je najlažje predstaviti na posamičnem primeru oblikovanja novega turističnega produkta. Po idejnem predlogu najprej preučimo teren, globalne turistične trende in posebne značilnosti regije. Nato oblikujemo načrt, v katerega zajamemo tako trženje, oblikovanje in grafično podobo kot tudi finančno konstrukcijo in človeške vire, potrebne za izvedbo turističnega produkta. Sledi strokovno usposabljanje posameznih akterjev, izdelava načrta trženja in na njegovi podlagi ustrezno trženje produkta pod blagovno znamko V 3 krasne. Po izvedbi produkt še ovrednotimo in predlagamo izboljšave in nadaljnje rešitve. Steklarna Hrastnik je zanimiva za obiskovalce vseh starosti. Foto: Lovro Rozina 14 Življenje je tudi po rudarjenju Roman Rozina ReSource že v drugem polčasu Vsaka (nekdanja) rudarska regija, in Zasavje to brez vsakršnega dvoma je, ima številne razvojne priložnosti, povezane z rudarsko tradicijo in njegovimi ostalinami. Tej opogumljajoči ugotovitvi je kakšnih sedemdeset strokovnjakov in praktikov, ki so se na povabilo partnerstva ReSource 27. oktobra 2010 v Leipzigu udeležili znanstvenega simpozija Življenje je tudi po rudarjenju, dodalo še naslednjo: ni pa edinega in zveličavnega recepta, kako usmerjati razvoj v nekdanjih rudarskih regijah. Vsaka regija mora najti svoj najboljši odgovor, ki bo najbolje prilagojen krajevnim razmeram in hkrati okvirom, ki jih postavlja vsaka država. V Leipzigu je bilo predstavljenih kar nekaj praktičnih potrditev teh preprostih resnic. To velja tako za velike projekte kot manjše tematske sklope, med katerimi je eden najbolj impresivnih “Coal to Conkers”, ki ga je predstavil Mike Ballantyne iz Heart of the National Forest Foundation Bath Yard. Na rudarskem območju blizu Derbya je Britancem uspelo z zasebno pobudo nekdanjo rudarsko krajino spremeniti v turistično destinacijo, ki naj bi v prihodnje celotni regiji ponudila novo prihodnost. Med velikimi državno spodbujenimi celovitimi politikami spreminjanja nekdanjih rudarskih območij sta vzorna primera tudi nemška Ruhr.2010 in IBA Fürst-Pückler-Land, ki sta bila deležna obilne državne pomoči. Dr. Oliver Schyett in Brigitte Scholz sta predstavila predvsem tisti del aktivnosti, ki so usmerjene v razbijanje stereotipnega dojemanje Porurja in lužiškega dela Nemčije zgolj v povezavi s preteklo industrializacijo in izkoriščanjem naravnih dobrin. V obeh primerih je akterjem preobrazbe uspelo spodbuditi tamkajšnje prebivalstvo, da se je aktivno vključilo v ustvarjanje novih vizij omenjenih regij. Kljub uvodni ugotovitvi, da ni univerzalnega odgovora na vprašanje, kako nekdanje rudarske regije prilagoditi zahtevam sodobnega časa, so bili zbrani prepričani o smiselnosti in koristnosti tovrstnih srečanj in bogatega mednarodnega sodelovanja: prenos znanja in izkušenj je bistvenega pomena pri iskanju optimalnih rešitev, medsebojno sodelovanje prinaša koristi vsem, ki iščejo nove ideje in najboljše poti v prihodnost. Nujnost sodelovanja potrjuje tudi ugotovitev, da imajo v regijah manj težav pri iskanju in prepoznavanju vrednosti svojih potencialov, medtem ko njihovo izkoriščanje pogosto ostaja problematično. Drugi polčas Projekt ReSource je stopil v drugo polovico svojega obdobja: začel se je zgodaj v letu 2009, zaključil pa se bo v začetku leta 2012. Znanstveni simpozij v Leipzigu je bil zato tudi dobra priložnost, da v projektu sodelujoči regionalni in znanstveni partnerji ocenijo dosedanje delo. To poteka v treh tematskih delovnih skupinah, ki se ukvarjajo s celostnimi pristopi prestrukturiranja (po)rudarskih regij, z izkoriščanjem naravnih (s poudarkom na biomasi in geotermalni energiji) in kulturnih potencialov, ki so ostalina rudarskih časov. Poseben sklop pa je znanstvena podporo tem naporom. Končanih je bilo že več deset podprojektov in izdelanih več analiz, ki se osredotočajo na trenutno stanje v obravnavanih regijah in zgledne primere izrabe po-rudarskih potencialov v Srednji Evropi. Do konca projekta sledi še druga skupina podprojektov in strokovna podpora oblikovanju posamičnih regionalnih strategij. V samem zaključku bo pripravljen še predlog ukrepov in priporočil mnenjskim voditeljem in drugim odločujočim dejavnikom v lokalnih skupnostih, regijah, državah in na evropski ravni, da bi se čim več spoznanj prelevilo tudi v njihove politične in sistemske odločitve. Celotna poročila oziroma njihovi izvlečki so javno dostopni na spletni strani projekta www.resource-ce.eu/ en/project-results, vzpostavlja pa se tudi knjižnica v okviru programa Central Europe; na naslovu www. central2013.eu/central-projects/ implementing-a-project/outputlibrary/search-in-pdf, so že dostopni tudi nekateri podprojekti partnerstva ReSource. 15 Sprotno seznanjanje javnosti Pri izvajanju projekta ReSource je zelo poudarjeno komuniciranje z javnostjo, obveščanje ljudi v regijah, kjer projekt poteka. Vse komunikacijske aktivnosti vodi Regionalni center za razvoj, osrednja oglasna deska pa je spletna stran www. resource-ce.eu, na kateri so predstavljeni cilji projekta in sodelujoči partnerji, gradiva za posamezne konference in drugi dogodki, izvedeni podprojekti in drugi rezultati, članki o projektu, ki so izšli v različnih medijih. Na spletni strani si je moč ogledati tudi elektronske verzije različnih promocijskih gradiv, ki smo jih izdelali za širjenje prepoznavnosti projekta. Tako konec leta vsakič izide posebni časopis projekta v angleščini in še štirih jezikih sodelujočih partnerjev, med opaznejšimi gradivi pa je tudi serija desetih posterjev. RCRoblika – Nataša Gala, Roman Rozina / fotografija: Andrej Blatnik 16 Sanitarno vodo nam segreva sonce Dejan Zupanc Wide the SEE Tehnologija za izrabo sončne energije je nedvomno že dozorela, nagel razvoj solarne tehnologije v zadnjih tridesetih letih zagotavlja uspešnost in zanesljivost sistemov. Kljub temu v državah Evropske unije sončno energijo uporabljajo v razmeroma majhnem številu stanovanjskih zgradb, še najbolj se izkorišča za segrevanje sanitarne tople vode v enodružinskih hišah. Se pa uporaba sončnih sprejemnikov za ogrevanje tople vode v zadnjem času povečuje, glavni razlog pa so vse višji stroški ogrevanja, ki so posledica rasti cen fosilnih goriv na svetovnih trgih. Prihranek energije, ki ga dosežemo z vgradnjo solarne naprave za ogrevanje vode za štiričlansko družino, znaša v povprečju dva tisoč kilovatnih ur letno. To je enakovredno približno dvesto litrom kurilnega olja, merjeno z naravovarstvenimi merskimi enotami pa je enako izpustu približno 540 kilogramov ogljikovega dioksida. Torej odločitev za sončne sprejemnike pomeni tudi prispevek k čistejšemu okolju in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Sončno energijo lahko uporabljamo povsod, kjer potrebujemo toploto: v stanovanjskih stavbah za ogrevanje sanitarne tople vode in podporo pri ogrevanju, za ogrevanje bazenske vode ali klimatizacijo prostorov, v industriji za toplotne procese … Kako deluje Sončno energijo zbirajo posebni sprejemniki sončne energije in z njo segrevajo prenosnik toplote v ceveh. Ta ima dodano sredstvo proti zmrzovanju vse tja do temperature -25°C. Kot prenosnik se najpogosteje uporablja glikol. Črpalka vodi ogret prenosnik do menjalnika toplote, kjer svojo toploto odda v posebnem hranilniku uskladiščeni vodi. Tako ogreta voda je primerna za umivanje, pranje, centralno ogrevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov in podobna opravila. Osnovna naloga sprejemnika sončne energije je pretvorba sončnega sevanja v toploto, ki jo nato v čim večji meri preda prej omenjenemu prenosniku toplote. Danes se najpogosteje uporabljajo ploski in vakuumski sončni sprejemniki. Slednji so dražji, so pa bolj učinkoviti tudi v oblačnem vremenu ali v zimskem času. Kam postaviti sprejemnike Pred odločitvijo za vgradnjo naprave za pripravo tople vode, še bolj pa to velja za ogrevanje s sončno energijo v zimskem obdobju, je dobro poznati količino sončne energije, ki jo imamo v določenem kraju na voljo. Ta je odvisna od letnega časa, od geografskih in meteoroloških značilnosti. V pomoč pri izbiri najustreznejšega sistema za aktivno izkoriščanje sončne energije so nam številna programska orodja, ki so na več spletnih straneh dostopna tudi brezplačno. Prvi pogoj za izkoriščanje sončne energije z aktivnimi sistemi je primerna lega stavbe: ta ne sme biti v senci drugih stavb, gozda, hribov ali podobno. Sprejemnike največkrat namestimo na streho: najbolje je, da je streha obrnjena proti jugu, dopustne pa so še smeri od jugovzhoda do jugozahoda. Če streha ne leži v primerni smeri, lahko sprejemnike vgradimo na druga mesta, ki niso preveč oddaljena od hranilnika toplote, le-ta pa ne sme biti preveč oddaljen od porabnikov. 17 Kaj in kje kupiti Pomoč države Wide the SEE Pred nakupom solarnega sistema je treba zbrati vse informacije, saj bomo le tako izbrali optimalen sistem. Pri tem nam lahko pomagajo številni strokovnjaki; nekateri ponujajo le strokovno svetovanje, drugi opremo tudi prodajajo in vgrajujejo. Najbolj enostaven način nakupa in vgradnje je tako imenovana gradnja »na ključ«, kjer dobavo, montažo ter priklop prepustimo pooblaščenemu strokovnjaku. Lahko pa sami kupimo posamezne elemente in strokovnjaku prepustimo le vgradnjo, ne tako redki pa so tudi primeri, ko se ljudje celotnega sistema lotijo v samogradnji. Številni prodajalci že ponujajo številne konfiguracije, prilagojene namenu in številu porabnikov. Cena standardnega sistema, ki v topli polovici leta zadosti potrebam po topli sanitarni vodi v štiri do petčlanski družini, se začenja pri ceni okrog 2.500 evrov, z boljšo kakovostjo vgrajenih elementov ter izbiro učinkovitejših sončnih kolektorjev pa cena narašča. Ob nakupu sistema smo upravičeni do posebne subvencije v obliki nižje obrestne mere za kredit ali enkratnega povračila dela stroškov vgradnje, ki jih na javnem razpisu dodeljuje Ekološki sklad RS. V letu 2010 so bile na razpolago subvencije za nakup in vgradnjo sprejemnikov sončne energije, vgradnjo hranilnika toplote in vmesnih povezav, črpalke, krmilnih in varovalnih elemente sistema. Prosilci so lahko prejeli kredit s fiksno nominalno obrestno mero, ki je pri dobi vračanja do petih let znašala 3,2 %, pri desetletnem odplačevanju pa 3,9 %. V primeru, ko se prosilec odloči za enkratno subvencijo, pa ta znaša do 25 % upravičenih stroškov, oziroma največ 150 evrov za ploščate, 200 evrov za vakuumske ter 75 evrov za sprejemnike izdelane v samogradnji (številke so za m2 neto vgrajene površine). V letu 2009 je Eko sklad izdal 2 131 pozitivnih sklepov za vgradnjo solarnih sistemov v skupni vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Namen projekta Wide the SEE je spodbujanje rabe sončne energije za ogrevanje vode, ki se uporablja v sanitarne namene ali za ogrevanje stanovanjskih prostorov. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, trajal pa bo do konca marca 2012. Regionalni center za razvoj v njem sodeluje kot partner, ob njem pa je še deset drugih regionalnih partnerjev iz devetih evropskih držav. V okviru projekta smo decembra 2010 postavili sistem za ogrevanje sanitarne tople vode za porabnike RR centra v Zagorju ob Savi. Zadostil bo potrebam po topli vodi za približno 60 uporabnikov. Vanj smo morali vgraditi dodatni grelec za podporo ogrevanju, saj v zimskem času ne moremo računati na stoodstotno pokritost potreb zgolj z uporabo sončne energije. Vgrajeni solarni sistem bo imel tudi demonstracijski pomen, saj bo služil kot pripomoček pri promocijskih aktivnostih in kasnejšem izobraževanju monterjev solarnih sistemov. Začetek gradnje demonstracijskega solarnega sistema na strehi RR Centra v Zagorju. Foto:Dejan Zupanc 18 Podpora podjetništvu Dejan Poboljšaj Razvoj po rudarjenju Cilji projekta Prospects so spodbujanje in podpora podjetništvu ter ustvarjanje novih malih in srednjih podjetij v regijah, ki so oziroma so bile močno odvisne od rudarjenja in tradicionalne industrije. V njem sodelujoče organizacije predstavljajo rudarska območja iz devetih držav: Belgije, Češke, Francije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Španije, Velike Britanije in Slovenije, poslanstvo vse partnerjev pa je podpora in promocija regionalnih politik za podporo malim in srednjim podjetjem v sodelujočih regijah. Projekt se izvaja v okviru program INTERREG IV C in bo trajal tri leta, od letošnjega januarja do konca leta 2012. Program INTERREG IV C je del Evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru strukturnih skladov za obdobje 2007-2013. Cilj medregijskega sodelovanja je izboljšanje učinkovitosti regionalnih razvojnih politik, gospodarska modernizacija regij in povečanje konkurenčnosti Evrope: z izmenjavo izkušenj in znanja med lokalnimi in regionalnimi deležniki, s povezovanjem manj razvitih regij s tistimi, ki imajo več znanja na določenih področjih, z omogočanjem prenosa dobrih praks. Projektni partnerji bodo proučili štiri strateške teme: privlačnost področij, podporno okolje za spodbujanje podjetništva, povezovanje in ekoinovacije ter znanje. V sklopu prve faze bodo projektni partnerji analizirali ter medsebojno izmenjali izkušnje na štirih strateških delavnicah. V drugi fazi pa bo vsak partner s pomočjo študijskih obiskov, izmenjavo zaposlenih in znanja izdelal poseben načrt, kako pridobljenega znanja in dobre izkušnje prenesti v svoje okolje. Namen projekta Prospects je torej izboljšanje lokalne oziroma regionalne politike pri spodbujanju podjetništva, nadgradnja programov za izmenjavo dobrih praks in promocija podjetništva, oblikovanje do podjetništva prijaznih regionalnih politik v regijah, močno odvisnih od rudarstva in tradicionalne industrije. Projekt je ključnega pomena za gospodarski razvoj rudarskih regij, ki doživljajo preobrazbo, hkrati pa tudi primeren odziv na trenutno gospodarsko krizo. Cilj projekta Prospects je identifikacija in analiza zadostnega števila dobrih praks na področju lokalne in regionalne promocije podjetništva, izbor najučinkovitejših politik med temi, izboljšanje politik in programov spodbujanja podjetništva s pomočjo izdelave transfernega načrta z metodo “peer to peer” za vsakega partnerja, izboljšanje javnih politik in programov spodbujanja podjetništva s pomočjo razširjanja rezultatov projekta. Vse to naj bi pripeljalo do končnega cilja, da se lokalne oblasti in uradniki, odgovorni za gospodarski razvoj, začno učiti iz dobrih tujih izkušenj, da tako pridobijo nove veščine za spodbujanje malih in srednjih podjetij v evropskih rudarskih regij in regijah s tradicionalno industrijo. V okviru projekta Prospects je Sklad dela Zasavje junija 2010 v Zagorju pripravil posebno konferenco, ki se jo je udeležilo šestdeset predstavnikov iz devetih evropskih držav. Foto: Roman Rozina 19 Pitna voda je vse dragocenejša Dejan Zupanc WATERLOSS Po podatkih Evropske okoljske agencije je Slovenija bogata z vodnimi viri, saj razpoložljive količine vode presegajo naše potrebe, kar je dobra osnova za oskrbo prebivalstva z vodo. Ta je v Sloveniji uvrščena med obvezne gospodarske javne službe s področja varstva okolja. Njena glavna naloga je vsem porabnikom zagotavljati zadostne količine pitne vode, ki mora ustrezati različnim predpisom o kakovosti vode. Neoporečna pitna voda je dobrina, ki mora biti dostopna vsem, tudi tistim skupinam prebivalstva, ki jim življenjski standard ne omogoča plačila storitev; kljub dejstvu, da ima tudi pitna voda svojo ceno. Oskrba s pitno vodo ima, v primerjavi z drugimi službami varstva okolja, prav posebno mesto, saj je pitna voda živilo, katerega zaužitje neposredno vpliva na zdravje uporabnikov, uporablja se za pripravo hrane, njena prisotnost v številnih procesih proizvodnje ter storitvenih dejavnostih je nepogrešljiva. Vodne izgube Pri zagotavljanju ustrezne dostopnosti do pitne vode prihaja tudi do vodnih izgub, ki so pereča problematika vodooskrbnih sistemov po vsem svetu predvsem z vidika trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. To se že kaže v današnjih časih, ko se v nekaterih državah južne Evrope že soočajo z njenim pomanjkanjem. Uspešnost evropskih držav pri obvladovanju vodnih izgub je različna. Trendi kažejo, da se vodne izgube zmanjšujejo, vendar v nekaterih državah EU še vedno predstavljajo več kot polovico vse načrpane vode. Slovenija je imela v letu 2006 kar 27 odstotkov vodnih izgub v vodovodnih sistemih, s čimer se uvršča med manj uspešne države. Najuspešneje se z vodnimi izgubami spopadajo v skandinavskih državah in v Nemčiji. Ključni cilji zmanjševanja vodnih izgub so omogočanje večje varnosti in zanesljivosti obratovanja vodovodnih sistemov, zagotavljanje obratovalne sposobnosti, ohranjanje vrednosti infrastrukture in zmanjšanje stroške obratovanja, kar vse ugodno vpliva na povečevanje razpoložljivih zmogljivosti vodovodnega sistema, zmanjšanje stroškov raziskav in investicij v dodatne vodne vire, nižje stroške električne energije, manjše tveganje za zdravje ljudi, nižje stroške dela in materiala ter večje zaupanje uporabnikov. Regionalni center za razvoj se je v letošnjem letu dejavno vključil v projekt Waterloss – obvladovanje vodnih izgub v sistemih s pitno vodo, v okviru katerega bodo razvite metodologije in orodja za zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih v državah, upravičenkah programa Mediteran. Nosilec projekta je Univerza Aristotel iz Soluna, ob njej pa v projektu sodeluje še osem partnerjev iz Francije, Cipra, Slovenije, Španije, Grčije in Italije. Vrednost celotnega projekta je 1,85 milijona evrov, aktivnosti pa bodo potekale do konca maja 2013. V tem času bomo izdelali metodologije in orodja za zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih, sočasno pa se bodo rezultati ukrepov preverjali na izbranih lokacijah v partnerskih državah. Izvedli bomo več promocijskih aktivnosti za spreminjanje navad v gospodinjstvih, prav tako pa bomo partnerji iskali rešitve, kako uspešno razširjati obstoječe znanje in dobre izkušnje. Foto: Roman Rozina 20 Letos razpisanih 40 štipendij Marta Rebolj Zupančič Regijska štipendijska shema Veliko število mladih, ki na zavodih za zaposlovanje čakajo svojo poklicno priložnost, je v veliki meri posledica dejstva, da so številni izobraževali za poklice, po katerih med delodajalci ni povpraševanja. Dijaki in študenti se lahko zagotovo izognejo takšnemu razočaranju, če se vključijo v regijsko štipendijsko shemo za Zasavje, saj ta poleg štipendije v času šolanja prinaša tudi zagotovljeno zaposlitev, ko bodo šolanje končali. Zasavje ima že daljo tradicijo podeljevanja regijskih štipendij, saj je bil to eden izmed ukrepov v okviru izvajanja zasavskega zakona. Takrat je vsa sredstva za štipendije, ki so bile namenjene le študentom, prispeval državni proračun v okviru potrjenih programov za prestrukturiranje regije. Po kratkem zatišju se je Zasavje vključilo v novo oblikovano državno štipendijsko shemo, ki se od prejšnje razlikuje v več stvareh; bistvene so, da se je krog upravičencev razširil tudi na dijake, samo določanje perspektivnih poklicev je postalo natančnejše, zainteresirana podjetja pa morajo prispevati polovico sredstev za štipendije. Novost je tudi, da štipendije sofinancira Evropski socialni sklad, ki tako želi pripomoči k vzpostavitvi ravnovesja na trgu dela, dvigu izobrazbene strukture v regiji, znižanju strukturne brezposelnosti, zmanjševanju bega možganov in načrtovanju razvoja kadrov. Štipendijski krog Regijska štipendijska shema temelji na partnerstvu med delodajalci, državo, ki jo predstavlja Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, in Regionalnim centrom za razvoj kot nosilcem aktivnosti za področje Zasavja. V prvem koraku Regionalni center za razvoj z javnim pozivom preveri zaposlitvene potrebe delodajalcev v regiji. Poziv je objavljen zelo zgodaj (letos je bilo to že sredi marca), nanj pa se lahko odzovejo pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe s sedežem v Zasavju, ki dolgoročno načrtujejo svoj razvoj in z njim povezane kadrovske potrebe. Rok je dovolj dolg (letos se je iztekel konec avgusta), da omogoči delodajalcem temeljito pripravo. Ko so tako zbrane vse potrebe in želje delodajalcev, sledi še javni razpis za dijake in študente (letos je bil objavljen sredi oktobra, rok za oddajo vlogo pa se je iztekel sredi novembra). Tako so razpisane le štipendije za poklice, ki pomenijo zanesljivo zaposlitev, do štipendij pa so upravičeni dijaki in študenti na različnih ravneh izobraževanja doma in v tujini, ki seveda ne prejemajo štipendij ali šolnin iz kateregakoli drugega vira.. Po vseh končanih postopkih izbrani kandidati podpišejo pogodbe o štipendiranju. Z njo se delodajalci zavežejo, da bodo sofinancirali izobraževanje izbranega kandidata ves čas šolanja in da ga bodo po končanem izobraževanju zaposlili na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas oziroma najmanj za čas štipendiranja. Na drugi strani mora štipendist izpolnjevati šolske obveznosti in se po končanem šolanju za najmanj toliko časa, kot je trajalo štipendiranje, zaposliti pri delodajalcu, ki je zagotavljal del štipendije. Skupaj s prvo štipendijo dijaki in študentje dobijo tudi štipendije za pretekle mesece tekočega šolskega leta. Višina štipendije je odvisna od uspešnosti (povprečna ocena) in stopnje šolanja ter oddaljenosti od kraja bivanja. Število podjetij, ki sodelujejo v štipendijski shemi, se povečuje. Tako se je vanjo v lanskem letu vključilo trinajst podjetij, ki so razpisali 24 štipendij. V letošnjem letu se je število podjetij povečalo za dve, možnost za pridobitev štipendije pa se je odprla štiridesetim mladim. 21 Vsi razpisi, veljavni pravilnik in potrebni obrazci so vsakokrat objavljeni na spletni strani www.rcr-zasavje.si, javnost pa je o njih seznanjena tudi prek različnih medijev. Vse podatke in pojasnila v zvezi s štipendijami lahko prejmete tudi na sedežu Regionalnega centra za razvoj (Podvine 36, Zagorje ob Savi), po telefonu (56-60-520 ali 56-60-500) oziroma e-pošti: [email protected] ali [email protected] Primerjava zadnjih štirih razpisov, ko so bile štipendije že sofinancirane s sredstvi evropskega socialnega sklada (štipendije v šolskem letu 2007/2008 so se naknadno prenesle v novo štipendijsko shemo), kaže trend povečevanja zanimanja delodajalcev za štipendiranje. Tako so delodajalci iskali v posameznih šolskih letih naslednje število štipendistov: • 2007/2008: 30 • 2008/2009: 34 • 2009/2010: 24 • 2010/2011: 40 Povpraševanje po štipendistih glede na stopnjo izobrazbe je po posameznih šolskih letih nihalo od 3. do 8. stopnje izobrazbe, pri čemer je bilo, z izjemo letošnjega razpisa, več štipendij za višje izobraževalne ravni. Med poklici so stalnica strokovnjaki s področja strojništva in elektrotehnike, nekoliko manj pa so delodajalci spraševali po gradbenikih, kemikih, lesarjih, gostincih … • 2007/2008: delodajalci so iskali deset potencialnih štipendistov s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, osem s 6. stopnjo in dvanajst s 7. stopnjo izobrazbe. Najbolj iskani poklici so bili inženirji elektrotehnike (5), zdravniki (5), inženirji strojništva (4) in strojni tehniki (4). • 2008/2009: delodajalci so iskali štirinajst potencialnih štipendistov s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, pri višjih ravneh pa so dopuščali različne alternative od 6/1 pa vse tja 8. stopnje izobrazbe; skupaj je bilo teh potreb dvajset. Najbolj iskani so bili inženirji strojništva (9), zdravniki (6) in oblikovalci kovin. Orodjarji, strugarji ali rezkalci (5). • 2009/2010: delodajalci so prvič iskali enega štipendista, ki bi se odločil za nižje poklicno izobraževanje, nadalje sedem na s 4. ali 5. stopnji izobraževanja, ter šestnajst štipendistov na 6 ali 7 stopnji. Najbolj iskani so bili inženirji strojništva in elektrotehnike (6), zdravniki (4) in strojni ter elektrotehniki (4) kovin. • 2010/2011: v sedanjem šolskem letu so bile prijavljene potrebe po 24 štipendistih na 3., 4. ali 5. stopnji izobraževanja, preostale štipendije pa so bile razpisane za 6. ali 7. stopnjo. Nekateri delodajalci dopuščali zelo različne ravni izobraževanja, znova pa so prevladovale elektrotehnične in strojne smeri Primerjava razpisov kaže, da so potrebe delodajalcev vse bolj ohlapno opredeljene, kar govori predvsem o želji dobiti strokovnjake določenih izobraževalnih ali poklicnih poti. Tako postaja vse širši razpon zahtevane stopnje, prav tako pa delodajalci dopuščajo različne sorodne poklice. Med zasavskimi družbami se je vsakič vključil v štipendijsko shemo le izlaški ETI Elektroelement, v treh razpisih pa so sodelovale družbe Bartec-Varnost, Strip’s in Steklarna Hrastnik. Družbe, ki so na razpisih ponujale največje število štipendij, pa so bile ETI Elektroelement (18), Steklarna Hrastnik (13), Bartec-Varnost (10) in Splošna bolnišnica Trbovlje (10). Foto: Roman Rozina 22 Podpora nevladnim organizacijam Dejan Poboljšaj Mreža nevladnih organizacij Zasavja MREST Sklad dela Zasavje je s projektom regionalno stičišče za nevladne organizacije zasavske regije začel v letu 2008. V naslednjem letu smo po uspešni kandidaturi na razpisu Ministrstva za javno upravo nadaljevali s projektom in ustanovili Mrežo nevladnih organizacij Zasavja MREST. Potrditev dobrega dela je bilo uspešno kandidiranje na zadnjem razpisu, kar pomeni, da se bo delo aktivno nadaljevalo tudi v letih 2011 in 2012. Odločitev je pomembna predvsem za nevladne organizacije in celotni nevladni sektor v Zasavju, saj pomeni nadaljnjo krepitev podpornega okolja in s tem pogoje za uspešno delo nevladnih organizacij na lokalni in regionalni ravni. Projekt zagotavlja podporno okolje za nevladne organizacije Zasavja, oblikuje bolj kakovostne in trajnostno naravnane javne politike, krepi usposobljenost organizacij za izvajanje projektov in programov ter ozavešča ožjo in širšo javnost o ključnih vprašanjih, vlogi in pomenu nevladnih organizacij. Sklad dela Zasavje v okviru projekta MREST skrbi za ustrezno strokovno, administrativno in tehnično podporo nevladnim organizacijam v regiji, svetuje pri razpisih in pisanju projektnih predlogov, nudi pomoč pri iskanju partnerjev doma in v tujini, izposoja avdio vizualne pripomočke in drugo tehnično opremo, omogoča različna usposabljanja kot so študijski obiski, seminarji in delavnice, nudi ugodne računovodske, finančne in druge storitve ter informira nevladne organizacije ter ožjo in širšo javnost. Projekt omogoča izboljšanje strateškega položaja ciljni skupini nevladnih organizacij v regiji in sinergijske učinke: združevanje znanja, izmenjava izkušenj, skupno nastopanje na razpisih, s čimer bodo čahko nevladne organizacije v zasavski regiji izboljšale svoje delovanje. S pomočjo projekta MREST se v zasavski regiji aktivno promovira nevladni sektor: ožjo in širšo javnost ter ciljne skupine seznanjamo s projektnimi aktivnostmi, okolju posredujemo različne informacije o vlogi in pomenu nevladnih organizacij. Ob osebnih stikih sta glavni orodji spletna stran www.skladdela-zasavje.si in časopis MREST, pomembno vlogo pa imajo tudi različne akcije, kakršna je Dan nevladnih organizacij, v kateri izberemo »naj« nevladno organizacijo in prostovoljca zasavske regije v tekočem letu. JAVNI POZIV Mreža nevladnih organizacij MREST vabi vse nevladne organizacije in druge organizacije v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, da nam posredujete informacije o prireditvah, ki jih pripravljate. Vaše prireditve bomo oglaševali z objavo v napovedniku prireditev na spletnem portalu mreže. Vabila in podatke o prireditvah nam pošiljajte na naslov: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi, ali na e-naslov: [email protected] Kontaktna oseba za objavo prireditev je Dejan Poboljšaj (tel.: 03-56-60-519). VEM za gospodarske družbe Gospodarske družbe lahko velik del postopkov, povezanih z registracijo družbe in prijavo podatkov, brezplačno opravijo prek portala e-VEM in na vstopnih točkah VEM, nekatere storitve pa le pri notarjih, kjer jih je potrebno plačati. Na portalu e-VEM je moč opraviti naslednje postopke: • odprtje začasnega TRR za enostavno eno ali več-osebno družbo, • registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/ poslovni register ter samodejna dodelitev matične in davčne številke), • odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene enostavne eno-osebne d.o.o. • pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb, • prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb, • predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste družb. Vstopne točke VEM imajo še nekoliko širši nabor možnih postopkov: • registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/ poslovni register ter samodejna dodelitev matične in davčne številke), • registracija enostavne več-osebne d.o.o. (vpis v sodni/ poslovni register ter samodejna dodelitev davčne številke), • odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene enostavne eno-osebne d.o.o., • vpis/izbris podružnice d.o.o. v sodni/poslovni register, • vpis/izbris drugih organizacijskih delov vseh vrst družb v poslovni register, • vpis nameravane firme, • prijava sprememb firme, poslovnega naslova, zastopnika in dejavnosti pri enostavni eno-osebni ali več-osebni d.o.o. v sodnem/poslovnem registru, • pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb, • prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega obdobja, izračun predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb, • predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste družb. Tudi pri notarjih lahko opravite veliko večino prej naštetega, vendar storitev ni brezplačna, zgolj pri njih pa je možno opraviti naslednje postopke: • registracija ostalih vrst družb (vpis v sodni/poslovni register ter samodejna dodelitev matične in davčne številke), • odprtje fizične knjige sklepov eno-osebne d.o.o., • prijava vseh vrst sprememb za vse vrste družb, • izbris vseh vrst družb iz sodnega/poslovnega registra. Na portalu e-VEM in na vsopnih točkah VEM lahko brezplačno ter enostavno opravite tudi postopke in storitve, povezane z delovnimi razmerji in socialnimi zavarovanji. Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir. www.radio-kum.si
