Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije

Transcription

Kvalifikacijska struktura
na področju
zdravstva in
farmacije
Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije
Avtorji besedila: mag. Borut Mikulec, dr. Valentina Prevolnik Rupel, Irena Pušnik
Uredil: mag. Borut Mikulec
Recenzent: Dorjan Marušič
Jezikovni pregled: Mirjam Sterle
Koncept in oblikovanje: Kofein dizajn d.o.o.
Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje
Ljubljana, september 2013
Člani delovne skupine za
pripravo kvalifikacijske strukture
slovenskega ogrodja kvalifikacij
na področju zdravstva so bili:
Člani delovne skupine za
pripravo kvalifikacijske strukture
slovenskega ogrodja kvalifikacij
na področju farmacije so bili:
Vodja:
mag. Borut Mikulec, CPI
Vodja:
Člani:
mag. Barbara Velkov Rozman, CPI
mag. Metod Češarek, CPI
Tanja Domijan, SURS
Jožica Kramar, NAKVIS
mag. Zdenka Tičar, MZ
Člani:
dr. Alenka Turičnik, CPI
Jožica Kramar, NAKVIS
Tanja Domijan, SURS
mag. Zdenka Tičar, MZ
Irena Pušnik, LZS
Petra Novak Tekavčič, ZKI
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
331.54:614.2(0.034.2)
331.54:615(0.034.2)
KVALIFIKACIJSKA struktura na področju zdravstva
in farmacije [Elektronski vir] / [avtorji besedila Borut
Mikulec ... [et al.] ; uredil Borut Mikulec]. - El. knjiga. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje, 2013
ISBN 978-961-6904-09-4 (pdf)
1. Mikulec, Borut
266138368
Kdo in kaj je CPI
Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI)
je osrednja razvojna in svetovalna institucija na področju
poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Med
temeljne naloge CPI sodijo priprava strokovnih podlag in
metodoloških izhodišč, kompetenčno zasnovanih poklicnih
standardov, razvoj sodobnih modularno zasnovanih
izobraževalnih programov, izvedba evalvacij in druge
aktivnosti, ki pripomorejo k večji kakovosti poklicnega in
strokovnega izobraževanja ter povezujejo izobraževanje s
področjem dela. S tem CPI spodbuja vseživljenjsko učenje in
prispeva k razvoju posameznikov ter družbe kot celote.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije je nastala v okviru
operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz
Evropskega socialnega sklada, ter sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov
za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«,
1.4. prednostne usmeritve »Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti«.
Kazalo
Pomen krajšav in kratic
6
1. Uvod
7
2. Pojasnila urednika
8
3. Zdravstvo in farmacija
3.1.
Zdravstveni sistem v Sloveniji
10
10
3.2.Farmacija na temelju bogate zgodovine v korak
z izzivi prihodnosti
14
4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij
16
5. Ključni pojmi
18
6. Kvalifikacijska struktura
21
6.1.
Kvalifikacijska struktura ZDRAVSTVO
6.2.
Kvalifikacijska struktura FARMACIJA
7. Opisi posameznih kvalifikacij
21
25
27
7.1.ZDRAVSTVO
27
7.1.1.Biomedicinski laborant
27
7.1.2.Bolničar negovalec
28
7.1.3.Srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik
30
7.1.4.Zobotehnik
32
7.1.5.Tehnik laboratorijske biomedicine
34
7.1.6.Tehnik optik
36
7.1.7. Mojster očesne optike
38
7.1.8. Zobozdravstveni asistent
40
7.1.9.Refleksoterapevt
41
7.1.10.Ustni higienik
43
7.1.11. Zdravstveni reševalec
45
7.1.12.Ortopedski tehnolog
46
7.1.13.Diplomirana babica (vs)
48
7.1.14.Diplomirani delovni terapevt (vs)
50
7.1.15.Diplomirani fizioterapevt (vs)
51
7.1.16.Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine (un)
55
7.1.17.Diplomirani laboratorijski zobni protetik (vs)
57
7.1.18.Diplomirani ortotik in protetik (vs)
59
7.1.19.Diplomirani dietetik (vs)
62
7.1.20.Diplomirani inženir radiološke tehnologije (vs)
64
7.1.21.Diplomirani sanitarni inženir (un)
66
7.1.22.Diplomirana medicinska sestra/diplomirani
zdravstvenik (vs)
68
7.1.23.Diplomirani socialni gerontolog (vs)
82
7.1.24.Diplomirani socialni gerontolog (un)
85
7.1.25.Magister bioinformatike
88
7.1.26.Magister kognitivne znanosti
90
7.1.27.Magister laboratorijske biomedicine
92
7.1.28.Magister inženir radiološke tehnologije
94
7.1.29.Magister vzgoje in menedžmenta v zdravstvu
96
7.1.30.Magister zdravstvene nege
99
7.1.31. Magister dietetike
107
7.1.32.Magister socialne gerontologije
110
7.1.33.Magister/magistrica sanitarnega inženirstva
112
7.1.34.Doktor dentalne medicine
114
7.1.35.Doktor medicine
116
7.1.36.Doktor znanosti
120
7.2.FARMACIJA
131
7.2.1.Upravljalec v farmacevtski industriji
131
7.2.2.Upravljalec v logistiki farmacevtske industrije
133
7.2.3.Upravljalec v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
134
7.2.4.Procesničar v logistiki farmacevtske industrije
135
7.2.5.Procesničar v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
136
7.2.6.Proizvodni procesničar v farmacevtski industriji
137
7.2.7.Farmacevtski tehnik
138
7.2.8.Operativni tehnolog v farmacevtski proizvodnji
140
7.2.9.Analitik v farmacevtskih laboratorijih
141
7.2.10.Diplomirani kozmetolog (un)
142
7.2.11. Magister industrijske farmacije
144
7.2.12.Magister farmacije
146
7.2.13.Doktor znanosti
149
8. Priloga: opisniki ravni SOK
151
9.Viri
156
6
Pomen krajšav in kratic
CPI
à
Center RS za poklicno izobraževanje
DK
à
dodatne kvalifikacije
ECTS à
evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk
EOK
à
evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
EOVK
à
evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij
1
KLASIUSà
klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja
KT
à
kreditne točke
LZS
à
Lekarniška zbornica Slovenije
MZ
à
Ministrstvo za zdravje
NAKVIS à
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
NPK
à
nacionalna poklicna kvalifikacija
SOK
à
slovensko ogrodje kvalifikacij
SURS
à
Statistični urad RS
ZKI
àZdruženje kemijske industrije
European Credit Transfer and Accumulation System
1
1Uvod
Pričujoča publikacija, ki temelji na slovenskem ogrodju
kvalifikacij, ima namen predstaviti kvalifikacijsko
strukturo na področju zdravstva in farmacije v
Republiki Sloveniji. Namenjena je vsem dijakom,
študentom, delodajalcem ter ostalim deležnikom, saj
dokaj enostavno prikazuje kvalifikacije s celotnega
področja zdravstva in farmacije, ki jih je mogoče
pridobiti v Sloveniji, pregledno pa pojasnjuje tudi
vsebino, zahtevnostno raven in ‚naravo‘ kvalifikacije
same.
Publikacija prav tako nudi osnovo za razumevanje,
lažje priznavanje in primerjavo posameznih
slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih
evropskih držav, saj preko pobude o evropskem
ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katere
temeljni cilj je spodbuditi mobilnost državljanov
Evropske unije in omogočiti vseživljenjsko učenje,
prikazuje raven evropskega ogrodja kvalifikacij za
vsako posamezno kvalifikacijo s področja zdravstva in
farmacije v Sloveniji.
S tem delom stopamo na pot uresničevanja priporočil
Evropskega parlamenta in Sveta (2008), slovenskim
državljanom pa omogočamo enake možnosti za
priznavanje njihovih kvalifikacij na trgu dela v drugih
evropskih državah.
7
2.Pojasnila urednika
Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije je sestavljena
iz kvalifikacij, ki jih je v Slovenji mogoče pridobiti tako znotraj sistema
formalnega izobraževanja kot tudi izven njega. Temelji na dveh predlogih
medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij2 ter
Zaključnem poročilu Slovenije 'Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij
v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje
visokošolskih kvalifikacij' (2013). Nastala je v okviru projekta Slovensko
ogrodje kvalifikacij, ki se izvaja v letih 2009–2014 in je financiran iz sredstev
Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti.
Poleg strokovnih gradiv, na katera smo se oprli, smo na Centru RS za poklicno
izobraževanje imenovali tudi dve strokovni delovni skupini, eno za področje
zdravstva in drugo za področje farmacije, sestavljeni iz predstavnikov centra,
NAKVIS-a, SURS-a, pristojnega ministrstva ter drugih strokovnih institucij
(glej str. 2), da bi čim bolj objektivno in verodostojno povzeli vse kvalifikacije
na področju zdravstva in farmacije skladno s SOK.
8
Skupini sta se dogovorili, da področje zdravstva in farmacije ter pripadajoče
kvalifikacije v tej publikaciji definirata na podlagi KLASIUS-P3. Področje
zdravstva je klasifikacijska kategorija po KLASIUS-P4, označena je s kodo
72 Zdravstvo ter podrobneje obsega: zdravstvo (720), medicino (721),
zdravstveno nego in oskrbo (723), zobozdravstvo (724), zdravstveno tehnologij
(725), terapijo in rehabilitacijo (726) ter farmacijo in lekarništvo (727). Pod
kvalifikacijsko strukturo s področja zdravstva smo v tej publikaciji zajeli
področja zdravstva, medicine, zdravstvene nege in oskrbe, zobozdravstva ter
zdravstvene terapije in rehabilitacije5. Pod kvalifikacijsko strukturo s področja
farmacije pa področje farmacije in lekarništva.
V kvalifikacijsko strukturo zdravstva in farmacije smo umestili tiste
kvalifikacije, ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da jih je sprejel Strokovni
svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje (ravni 3 do 6 SOK) ali
akreditiral NAKVIS (ravni 7 do 10 SOK)6.
Pri opisu učnih rezultatov (learning outcomes) smo v novih bolonjskih
programih in višješolskih programih privzeli opise splošnih ter predmetno
Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega
ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK in EOVK. Predlog medresorske delovne skupine za
pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2012). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
2
Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov (KLASIUS-P) je podsistem Klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), sprejetega z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006).
3
Opisi klasifikacijskih kategorij po KLASIUS-u so sestavni del Metodoloških pojasnil klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/2006).
4
Skupina s področja zdravstva je bila mnenja, da se NPK-ja socialni oskrbovalec na domu in delovni inštruktor, ki sta bila sicer pri razvrščanju po KLASIUS-P umeščena na področje zdravstva (72),
v kvalifikacijski strukturi zdravstva ne prikažeta; skupina je predlagala prerazvrstitev navedenih
dveh NPK-jev na področje sociale (76).
5
Za vse ostale starejše in pred bolonjske kvalifikacije pa je na voljo primerjalna tabelarična razvrstitev vrst in tipov kvalifikacij v SOK (glej: http://www.nok.si/) pridobljenih v Republiki Sloveniji
oz. na ozemlju Republike Slovenije pred 25. 6. 1991. Slednje bo opredelil tudi Zakon o slovenskem
ogrodju kvalifikacij (v pripravi).
6
specifičnih kompetenc (raven SOK 6 do 10); v poklicnih in strokovno
tehniških programih opise znanja, spretnosti in kompetenc zapisane v
europassovih prilogah k spričevalu (raven SOK 4 in 5); pri mojstrskih izpitih
obseg dejavnosti posameznega mojstra iz izpitnega kataloga (raven SOK 5); pri
nacionalnih poklicnih kvalifikacijah pa opise poklicnih kompetenc, zapisane v
poklicnih standardih (raven SOK 3 do 6).
Opisi posameznih kvalifikacij s področja zdravstva in farmacije, prikazani v
7. poglavju, bodo na voljo tudi v spletnem registru kvalifikacij SOK7, s čimer
bomo na eni strani zagotovili nadaljnje posodabljanje in točnost podatkov teh
kvalifikacij, po drugi strani pa bodo opisi posameznih slovenskih kvalifikacij
dostopni uporabnikom vseh evropskih držav (tudi v angleškem jeziku), s čimer
bomo omogočili lažjo primerljivost slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami
drugih evropskih držav.
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije je
razdeljena v naslednja poglavja. V tretjem poglavju sta opisani področji
zdravstva in farmacije, v četrtem poglavju prikazujemo pomen slovenskega
in evropskega ogrodja kvalifikacij, v petem poglavju so predstavljeni ključni
pojmi SOK, v šestem poglavju sta prikazani kvalifikacijski strukturi s
področja zdravstva in farmacije ter njuno ujemanje z evropskim ogrodjem
kvalifikacij, v sedmem poglavju so podani opisi posameznih kvalifikacij
skladno z zastavljenimi parametri SOK in EOK, v prilogi pa povzemamo
opisnike ravni SOK.
9
7
http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
3.Zdravstvo in farmacija
3.1Zdravstveni sistem v Sloveniji
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zdravje stanje
“popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja”. Zdravstveni
sistem je preplet ljudi, inštitucij in resursov, katerega namen je zagotavljanje
zdravstvenih storitev za zadovoljitev zdravstvenih potreb prebivalstva.
Svetovna zdravstvena organizacija kot cilje zdravstvenega sistema postavlja
dobro zdravje, odzivnost na pričakovanja prebivalstva in pravičnost pri
zbiranju sredstev. Prav tako pa so pomembne lastnosti, ki jih mora zdravstveni
sistem upoštevati v največji možni meri: kakovost, učinkovitost, varnost in
enakost.
Zdravstveni sistem v Sloveniji upravlja Ministrstvo za zdravje, ki opravlja
ključno vlogo nadzora in razvoja zdravstvenega sistema. Poleg tega je v sistemu
še veliko število drugih deležnikov, ki na področju zagotavljanja zdravstvenega
varstva opravljajo svoje specifične vloge. Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (ZZZS) skrbi za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja in kot
kupec in plačnik zdravstvenih storitev kupuje od izvajalcev (javnih zavodov in
koncesionarjev) zdravstvene storitve v skladu s potrebami prebivalstva.
10
Zavarovane osebe lahko uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja v zavodih oziroma pri zdravnikih, ki delujejo v okviru mreže javne
zdravstvene službe. V mrežo javne zdravstvene službe so na osnovi koncesij
enakopravno vključeni javni zdravstveni in drugi zavodi ter zasebni zdravniki
in drugi zasebniki. Po zadnjih podatkih (za leto 2011) je v Sloveniji bilo v javno
mrežo vključenih 1.560 zasebnih zdravnikov in 224 javnih zavodov.
Zdravstvene storitve poleg javnih izvajalcev in koncesionarjev izvajajo tudi
zasebni izvajalci, ki niso vključeni v javno zdravstveno mrežo, vse njihove
storitve morajo bolniki plačati sami.
Zdravstveni sistem v Sloveniji temelji na primarnem zdravstvenem varstvu,
do katerega imajo zavarovanci prost dostop. Sestavljajo ga ambulante za
družinsko medicino, pediatrične in ginekološke ambulante. Regionalna
razporejenost primarnega zdravstvenega varstva naj bi zagotavljala
prebivalcem enakost dostopa, prav tako pa ima pomembno vlogo nadaljnjega
usmerjanja zdravstvenih storitev, saj je le z napotnico, ki jo pacient dobi na
primarni ravni, možen dostop do specialistov na višji ravni zdravstvenega
varstva. Na sekundarni ravni delujejo specialistične ambulante in bolnišnice,
ki jih delimo na splošne in specializirane, v Sloveniji jih je 29. Prav tako je v
klinikah, na terciarni ravni, pacientom zagotovljena najzahtevnejša oskrba,
terciarne ustanove pa preko izobraževanja skrbijo za raziskovanje in razvoj ter
implementacijo novega znanja in zdravstvenih tehnologij med ostale izvajalce.
Zdravstveni sistem zajema še zobozdravstvo, lekarniško dejavnost, dejavnost
socialnih in varstvenih zavodov ter zdravilišč.
Zdravstveni sistem je delovno intenzivna panoga, njegova učinkovitost je
tako v veliki meri odvisna od kakovostnih in motiviranih kadrov. Po zadnjih
podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki se nanašajo na leto 2010, je bilo
v Sloveniji zaposlenih 4.979 zdravnikov, kar je 243 zdravnikov na 100.000
prebivalcev. To nas uvršča na rep EU-27 držav, kjer je povprečje 330,5
zdravnikov na 100.000 prebivalcev. V letu 2010 se je število diplomantov
medicine močno povečalo, saj so študij zaključili prvi diplomanti medicine v
Mariboru. Po drugi strani se v Sloveniji zaradi številnih novih zdravstvenih
šol zelo hitro povečuje tudi število diplomiranih medicinskih sester. Leta
2010 je tako diplomiralo kar 60 % več sester kot pa leta 2005. Število tehnikov
zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester na 100.000 prebivalcev
znaša 804, kar je blizu povprečja EU-27 (823 sester/100.000 prebivalcev).
Zaradi tako velikega in hitrega porasta je veliko tehnikov zdravstvene nege
in diplomiranih medicinskih sester (okrog 1000) brezposelnih in trenutno so
možnosti zaposlitve neugodne.
Izobraževanje za zdravstveno nego temelji na vse zahtevnejših in raznolikih
nalogah zdravstvene nege, kar terja večjo stopnjo izobraženosti negovalne
skupine. Negovalna ekipa je zato sestavljena iz tehnikov zdravstvene nege,
višjih medicinskih sester (VMS) in diplomiranih sester. Zaradi sprememb
v načinu dela in prenosa določenih nalog z zdravnika na sestro so se timi,
predvsem na primarni ravni, spremenili: v referenčnih ambulantah vključujejo
dodatno diplomirano medicinsko sestro, ki opravlja naloge preventive in
obravnave kroničnih bolnikov, s čimer razbremeni zdravnika, ki lahko več časa
posveti ostalim pacientom. Pogoj za uspešen prenos odgovornosti na sestro je
zaupanje zdravnika v sposobnosti sestre ter sposobnost sestre, da kroničnega
bolnika pri rutinskih pregledih in napotkih zadostno obravnava in spremlja.
Medtem ko je bilo še pred kratkim pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji
izjemno, se je situacija v zadnjih letih precej izboljšala zaradi višjega vpisa
in priliva zdravnikov iz tujine. Problem ostaja strukturna brezposelnost,
saj pomanjkanje zdravnikov ostaja pereč problem na nekaterih specialnih
področjih (npr.: splošna medicina, anestezija), medtem ko se na drugih
področjih pojavlja brezposelnost zdravnikov.
Nadaljnji kazalnik zmogljivost zdravstvenega sistema je število bolniških
postelj, ki v vseh državah EU upada zaradi drugih načinov obravnave
pacientov (ambulantna obravnava, dnevna bolnišnica). Tako se je v obdobju
2000–2009 število bolniških postelj zmanjšalo za 16 % ob hkratnem
izboljšanju dostopnosti do zdravstvene obravnave (skrajšanje čakalnih dob
in večanje stopnje hospitalizacije). Stopnja hospitalizacije za vse diagnoze
po zadnjih podatkih (leto 2010) znaša 159,96, število obiskov na prebivalca
v osnovni zdravstveni dejavnosti pa vztrajno pada že od leta 2000 in je v
letu 2010 znašalo 4,2 obiska na prebivalca (od tega je približno 15 % obiskov
preventivnih).
Spremembe zdravstvenega stanja, ki so posledica staranja prebivalstva
in drugih demografskih sprememb ter socialnih dejavnikov, spreminjajo
usmeritve zdravstvenega sistema iz akutne obravnave na obravnavo kroničnih
nenalezljivih bolezni, med katere prištevamo bolezni srca in ožilja, raka,
sladkorno bolezen, bolezni dihal in duševne bolezni. Te so že vrsto let med
vodilnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji. V zadnjem desetletju
je bila v Sloveniji zaskrbljujoča predvsem incidenca različnih vrst raka, in to
kljub novim zdravilom in drugim zdravstvenim tehnologijam, ki jih je na
tem področju prinesel razvoj. Po stopnji umrljivosti zaradi rakavih bolezni
so bile od Slovenije po zadnjih podatkih iz leta 2009 v OECD8 slabše le tri
evropske države. Stopnja umrljivosti je nadpovprečna pri najpogostejših
rakavih obolenjih, kot so rak pljuč, rak dojke ter rak prostate. Kljub mnogim
dosežkom in upadanju smrtnosti je še vedno zaskrbljujoče stanje na področju
bolezni srca in ožilja. Primerjave na ravni OECD kažejo, da ima Slovenija
podpovprečno umrljivost zaradi ishemične srčne bolezni. Žal pa je stopnja
umrljivosti zaradi možganske kapi nadpovprečna. Število bolnikov s sladkorno
boleznijo tudi pri nas hitro narašča. Po ocenah naj bi to bolezen z močnim
zdravstvenim pomenom in družbenogospodarskim vplivom imelo nad 7 %
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
8
11
odraslih Slovencev. Zaskrbljujoče so ocene, da ima Slovenija nadpovprečen
delež otrok s prekomerno telesno težo ter da Slovenci zaužijemo nadpovprečno
količino alkohola, kar je oboje med dejavniki tveganja za razvoj kroničnih
boleznih. Vsem tem izzivom se skuša čim bolje prilagoditi tudi zdravstvena
služba s promocijo zdravja ter preventivnim organizacijskih pristopom, ki
vključuje integrativno skrb za pacienta v zdravstvenem sistemu ter nadzor
dejavnikov tveganja. Analize kažejo tudi, da so velik izziv javnega zdravstva
tudi različni problemi duševnega zdravja. Veliko pozitivnih premikov je bilo
doseženih na področju preprečevanja poškodb, čeprav so predvsem poškodbe
pri delu in v prometu še vedno zelo pogoste.
Zavarovane osebe (zavarovanci in po njih zavarovani) uveljavljajo svoje pravice
iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
s katerimi ima ZZZS sklenjeno pogodbo. Podlaga za pogodbo so tripartitna
pogajanja, na katerih predstavniki treh strani (izvajalcev, pacientov in države)
opredelijo programe zdravstvenih storitev po dejavnostih, njihovo vrednost,
cene in standarde. Dogovorjene zdravstvene storitve se financirajo iz blagajne
ZZZS, in sicer za del storitev, ki je krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Preostali del do polne vrednosti storitev pa je krit iz sredstev dopolnilnega
prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja preko zavarovalnic, ki izvajajo
dopolnilno zdravstveno zavarovanje (Vzajemna, Adriatic, Triglav zdravstvena
zavarovalnica), ali pa stroške krijejo pacienti sami (če tega zavarovanja nimajo
sklenjenega).
12
Celotni izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji znašajo 9,05 % BDP. Indeksi
rasti zasebnih in javnih sredstev za zdravstvo kažejo na to, da zasebni izdatki
od leta 2008 naprej rastejo hitreje kot javni izdatki za zdravstvo. V Sloveniji
je posledično dostopnost do zdravstvenih storitev čedalje bolj odvisna od
zasebnih izdatkov, torej izdatkov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
ter izdatkov»iz žepa«. Tako so v strukturi izdatkov za zdravstvo v letu 2011
javni izdatki za zdravstvo znašali 71,4 %, zasebni pa 28,6 %. Kar 13,7 % vseh
izdatkov znašajo neposredni izdatki gospodinjstev, prav tolikšen pa je tudi
delež dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Delež, ki ga posamezne države
namenjajo za zdravstvo iz javnih sredstev, je lahko tudi kazalnik razvoja
posamezne države – večji kot je delež neposrednih izdatkov iz žepa, bolj je
država nerazvita, saj je košarica pravic, ki jo država lahko financira solidarno,
iz javnih sredstev, manjša. Trendi financiranja zdravstva, ki se pojavljajo
v Sloveniji, kjer je delež zasebnih izdatkov visok in še narašča, so zato
zaskrbljujoči.
Večina, to je 90 % vseh javnih izdatkov za zdravstvo, se financira iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja (OZZ), večina teh sredstev pa je zbrana s prispevki
za obvezno zdravstveno zavarovanje (98 %). Prispevke v zdravstveno blagajno
plačujemo zaposleni, delodajalci, samozaposleni, kmetje ter nekatere druge
kategorije zavarovancev, pomembni plačniki prispevkov pa so: Zavod
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za upokojence, Zavod
RS za zaposlovanje za brezposelne, občine za druge zavarovane osebe ter
državni proračun za starševska nadomestila in zapornike. Najpomembnejša
kategorija so prispevki delojemalcev in delodajalcev, ki skupaj znašajo 76,5
% vseh prispevkov. Zbirna prispevna stopnja za OZZ znaša 13,45 % in je
nespremenjena od leta 2002 dalje. ZZZS v skladu z načeli solidarnosti in
univerzalne dostopnosti do pravic vseh zavarovanih oseb avtonomno upravlja
s sredstvi zavezancev in jim zagotavlja finančno pokritje zdravstvenih storitev
in drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V letu 2011 je tako
bilo za zdravstvene storitve porabljenih 70,3 % vseh sredstev, 16,4 % za zdravila
in medicinske pripomočke, 9,8 % za denarne dajatve (nadomestila plače za
čas začasne zadržanosti od dela, pogrebnine, posmrtnine, potne stroške in
dnevnice) ter ostalo za zdravljenje v tujini in delo ZZZS.
Zdravje je pomemben generator gospodarskega razvoja. Na zdravstveni
sistem že dolgo več ne gledamo kot na strošek in na zdravje ne kot na
slučajen stranski produkt ekonomskega razvoja, pač pa kot na enega ključnih
dejavnikov ekonomskega razvoja in zmanjševanja revščine. V Sloveniji se
morda pomena zdravja premalo zavedamo – Ministrstvo za zdravje je eno
najmanjših ministrstev. Naš cilj, še dodatno zaradi sprejete Direktive 2011/24/
EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri
čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bo omogočala prost pretok pacientov,
mora biti fleksibilen zdravstveni sistem, ki se odziva na potrebe pacientov in
nudi tiste storitve, ki jih potrebujemo. Tudi sprejeta in veljavna Resolucija o
nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013, imenovana »Zadovoljni
uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev« s svojo vizijo in vsebino v
ospredje postavlja pacienta – njen cilj je dostopen, kakovosten in dolgoročno
vzdržen sistem zdravstvenega varstva, v katerem je pacient partner. Izvajalci se
med sabo povezujejo, specializirajo in skušajo tekmovati v tem, da zagotavljajo
pacientom čim boljše storitve (bolj dostopne, bolj kakovostne, bolj sodobne).
Zdravstveni sistem zato mora vlagati v razvoj in mora zagotavljati sodobno
obravnavo pacientov, jo meriti in vedno znova preverjati, zdravstveno osebje
se mora izobraževati in biti odprto za spremembe in povezovanje. Socialna
država, kot je Slovenija, mora zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev v
skladu z našimi potrebami ter poskrbeti za njihovo financiranje v skladu z
našimi zmožnostmi. Zato je pomembno, da v osnovno košarico zdravstvenih
storitev vključimo vse tiste zdravstvene storitve, ki zadovoljujejo naše osnovne
zdravstvene potrebe in ki imajo za naše zdravje največjo vrednost glede na
razpoložljiva sredstva.
dr. Valentina Prevolnik Rupel, Inštitut za ekonomska raziskovanja
13
3.2Farmacija na temelju bogate zgodovine v korak z
izzivi prihodnosti
Farmacija (starogrško farmakon– zdravilo) je veda o zdravilih. Nanaša se na
izdelavo zdravil in njihovo uporabo za zdravstvene namene. V zgodovini so bili
farmacevti predvsem izdelovalci zdravil, namenjenih bolnikom, danes pa so
farmacevti strokovnjaki tudi na področju načrtovanja, nadzora, distribucije in
uporabe zdravil. Z razvojem znanosti v zadnjih stotih letih, tako na področju
medicine kot farmacije, se je razširilo tudi poklicno področje farmacevta.
Načrtovanje novih zdravil, novih možnosti aplikacije zdravil, izdelava zdravil z
uporabo najsodobnejših tehnologij in distribucija zdravil so v sodobnem svetu
v pristojnosti farmacevtske industrije.
Farmacevtska industrija je v zadnjih petdesetih letih med vodilnimi svetovnimi
industrijami tako po ustvarjenem prihodku, zaposlovanju vrhunskih
strokovnjakov kot tudi po vlaganju v razvoj. Tudi v Republiki Sloveniji imamo
razvito farmacevtsko industrijo, ki je močno prisotna tako na evropskih kot
svetovnih trgih. Prihodek domače farmacevtske industrije je zelo pomemben
tudi za gospodarstvo Slovenije.
Skrb za preskrbo prebivalcev z zdravili, pa ne le z zdravili, temveč z nasveti o
pravilni, varni in racionalni rabi zdravil, je v pristojnosti farmacevtov v okviru
lekarniške dejavnosti. Lekarniška dejavnost je zdravstvena dejavnost, prisotna
na vseh treh nivojih zdravstvene dejavnosti. Zunanje lekarne sodijo v sklop
primarne zdravstvene dejavnosti, bolnišnične lekarne, vključno s klinično
farmacijo, pa v sklop sekundarne in terciarne zdravstvene dejavnosti.
14
Zaradi pomena lekarniške dejavnosti za zdravje ljudi je to močno regulirana
dejavnost (Zakon o lekarniški dejavnosti9 in Zakon o zdravilih10). Tako
proizvodnjo, distribucijo in tudi preskrbo z zdravili v Slovenji nadzoruje Javna
agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.
V vsa ta razvejana poklicna področja močno vstopata dve poklicni
kvalifikaciji: farmacevtski tehnik in magister farmacije. Magister farmacije je
uvrščen med t. i. regulirane poklice. Po vstopu Republike Slovenije (1. 5. 2004 )
v Evropsko unijo, je po Direktivi 2001/19/ES magistru farmacije, ki je zaključil
študij (z diplomo in strokovnim izpitom) na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani,
priznana (poklicna) kvalifikacija na področju Evropske unije avtomatično.
Obe poklicni kvalifikaciji, tako farmacevtski tehnik kot magister farmacije, sta
v Republiki Sloveniji zaposljivi na številnih področjih:
- v farmacevtski industriji, ki v Sloveniji zaposluje okrog 6500 ljudi, na
področjih:
- raziskav in razvoja
-proizvodnje
- analitike in nadzora
- trženja in prodaje
- na področju distribucije zdravil (veledrogerije);
- v lekarniški dejavnosti, ki zaposluje okoli 1120 magistrov farmacije ter 616
farmacevtskih tehnikov11;
Uradni list RS, št. 36/04.
9
Uradni list RS, št.45/08.
10
Po podatkih Lekarniške zbornice Slovenije na dan 31. 12. 2012.
11
- v specializiranih prodajalnah zdravil (trgovska dejavnost);
- na področju priprave zakonskih okvirov in nadzora zdravil;
- v kozmetični industriji;
- v šolstvu in
- raziskovalni dejavnosti.
Magister farmacije pa poleg tega še v laboratorijski medicini kot delu
zdravstvene dejavnosti s področja diagnostike in laboratorijskega spremljanja
terapije.
Ker je možnost zaposlitve za obe kvalifikaciji široka, zahteva na posameznem
poklicnem področju permanentno pridobivanje novih znanj, veščin in
kompetenc. Magister farmacije lahko pridobiva specialna znanja v okviru
formalnega podiplomskega izobraževanja (doktorati, specializacije), kot tudi
v krajših oblikah razvijanja kompetenc (homeopatija, farmacevtska skrb itd.).
Farmacevtski tehnik pa razvija in nadgrajuje svoje strokovno znanje v raznih
oblikah izobraževanja v svojem delovnem okolju.
Ne glede na področje dela je za poklice v farmaciji že desetletja nujno
permanentno izobraževanje in sledenje tako farmacevtski stroki kot
pridobivanju drugih znanj in veščin. V eni najhitreje razvijajočih se panog, kar
farmacije nedvomno je, morajo zaposleni slediti temu razvoju. Farmacevtska
industrija, ki je razvojno in tehnološko visoko razvita industrija z veliko
dodano vrednostjo, zahteva kader s strokovnim znanjem, kreativnostjo in
motiviranostjo.
V lekarniško dejavnost se uvaja tudi vedno več novih kognitivnih storitev, kar
od zaposlenih zahteva ne le vsakodnevno sledenje novim zdravilom, temveč
prav tako pridobivanje dodatnih znanj s področja medicine, komunikologije,
psihologije, ekonomije idr.
Slovenska farmacevtska industrija je skupaj s svojimi strokovnjaki vpeta v
svetovni trg farmacevtske industrije kot proizvajalec in tudi kot snovalec
razvoja. Zdravje je kot vrednota postavljeno najvišje med vrednotami ne le v
Sloveniji, temveč tudi v Evropi in preostalem svetu.
Farmacevtska industrija s svojim finančnim, tehnološkim, razvojnim in
strokovnim potencialom omogoča razvoj novih, vse bolj specifičnih zdravil
(biološka zdravila, genska zdravila itd.). To pa je povezano s še večjimi
zahtevami pri preskrbi z zdravili ter s še večjo skrbjo za pravilno in varno
jemanje zdravil. Na področju farmacije tako sledimo razvoju, ki od zaposlenih
zahteva še več specialnih znanj, inovativnosti, kreativnosti ter vseživljenjskega
učenja.
To pa bo hkrati priložnost za zaposlovanje še na več področjih, ne le v
Sloveniji.
Irena Pušnik, mag.farm., spec., Lekarniška zbornica Slovenije
15
4.Slovensko in evropsko ogrodje
kvalifikacij
Pobuda za nastanek slovenskega ogrodja kvalifikacijv Sloveniji je odraz
priporočil, ki so nastala na podlagi dveh evropskih kvalifikacijskih ogrodij,
in sicer: Evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008) in
Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (2005). Njun temeljni namen je
povezati sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav, pri čemer delujeta kot
pretvornika oziroma 'meta' ogrodji, s katerima postajajo kvalifikacije med
različnimi evropskimi državami in sistemi (izobraževanja in usposabljanja)
lažje primerljive in bolj razumljive.
Obe evropski ogrodji sta medsebojno skladni in usklajeni12, le da EOK vsebuje
8 referenčnih ravni, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od elementarne
do podiplomske akademske stopnje (doktorat), medtem ko EOVK obsega ‚le‘
kvalifikacije s področja terciarnega izobraževanja in sestoji iz treh stopenj in
kratkega cikla.
V Sloveniji so se pristojna ministrstva ter socialni partnerji odločili, da
vzpostavimo eno in enotno nacionalno ogrodje kvalifikacij, katerega
namen je doseči prepoznavnost in transparentnost kvalifikacij v Sloveniji in
Evropski uniji, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje; povezati
in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost,
dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.
16
SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom, katerega
temelj sta resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in
usposabljanja13(KLASIUS). Ker SOK na drugačen način vzpostavlja odnos
med temeljnim stopenjskim izobraževanjem in kvalifikacijsko strukturo
kot KLASIUS, spreminja število ravni z osem (z dvema podravnema) na
deset (brez podravni). Deset ravni v SOK mogoča fleksibilno povezavo med
izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in prožnost obeh
struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje
neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc. Ta
element predstavlja reformni značaj ogrodja (Kvalifikacije v SOK … 2012,
str. 5).
Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so (Umeščanje slovenskega ogrodja …
2013, str. 30)
1.
Opisniki ravni: opisanih na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje,
spretnosti, kompetence) (glej prilogo 8.2.)
2.
Ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na
desetih kvalifikacijskih ravneh14
3.
Metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij15
6. raven EOK je skladna s prvo stopnjo EOVK, 7. raven EOK z drugo stopnjo EOVK, 8. raven EOK
s tretjo stopnjo EOVK ter kratki cikel EOVK s 5. ravnjo EOK.
12
Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št.
46/2006, 15/2008Odl.US: U-I-370/06-20 in Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.
13
Več v prav tam, str. 32–34.
14
Več v prav tam, str. 54–59.
15
4.
Register kvalifikacij SOK: ki opisuje kvalifikacije skladno z zastavljenimi
parametri SOK ter predlaganimi parametri portala EOK. Dostopen je na
spletnem naslovu: http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.
SOK se z obema evropskima kvalifikacijskima ogrodjema primerja na podlagi
umeščanja ravni SOK v ravni EOK in EOVK oziroma, rečeno preprosteje,
na podlagi izdelanega ‚prevajalnika‘ med SOK in EOK/EOVK. Ta je za
kvalifikacijsko strukturo zdravstva prikazan v poglavju 6.1. in za kvalifikacijsko
strukturo farmacije v poglavju 6.2. V obeh poglavjih je tako za vsako
posamezno kvalifikacijo navedena raven SOK in pripadajoča raven EOK.
Več informacij o slovenskem in evropskem ogrodju kvalifikacij je dostopnih
na spletni strani SOK (www.nok.si) in spletni strani EOK (http://ec.europa.eu/
eqf/home_sl.htm).
17
5. Ključni pojmi16
NACIONALNO OGRODJE KVALIFIKACIJ
je orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotno dogovorjen sistem.
Kvalifikacije so glede na zakonsko določena merila ter učne rezultate in
opisnike razvrščene na ravni, prikazani so odnosi med kvalifikacijami,
nakazane so možnosti horizontalne in vertikalne prehodnosti med
kvalifikacijami. Ogrodje kvalifikacij prispeva k izboljšanju kakovosti,
dostopnosti in priznanju kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno.
Enota SOK je kvalifikacija.
KVALIFIKACIJA
pomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa,
ki odloči, da je posameznik dosegel učne rezultate v skladu z opredeljenimi
standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja
in izven njega. Glede na vrsto kvalifikacije imajo te vrednost na trgu dela, v
sistemu formalnega izobraževanja ter pri vseživljenjskem učenju. Izkazujejo se
z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati).
18
VRSTO KVALIFIKACIJE
tvorijo kvalifikacije, ki jih združuje skupen namen kvalifikacije. V slovenskem
izobraževalnem sistemu ločimo tri vrste kvalifikacij: izobrazbe, nacionalne
poklicne kvalifikacije ter dodatne kvalifikacije.
TIP KVALIFIKACIJE
je skupina kvalifikacij, ki jo združuje enaka vrsta kvalifikacije, enaka
kvalifikacijska raven in sorodni splošni namen kvalifikacije z vidika
nadaljnjega izobraževanja oz. zaposlovanja.
IME KVALIFIKACIJE
je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje posamezne
kvalifikacije. Ime kvalifikacije je privzeto oz. oblikovano skladno s pravili in
prakso, značilno za posamezno vrsto kvalifikacij.
Povzeto po: Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo: Slovenija (pred
objavo). (2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
16
RAVEN
je kot strukturni element ogrodij kvalifikacij potrebno razumeti kot niz
zaporednih korakov (razvojno kontinuiteto), ki so izraženi kot območja
generičnih rezultatov, po katerih je mogoče razvrščati tipične kvalifikacije.
Ravni so pragmatična umetna tvorba, razvijajo se v daljšem obdobju.
STOPNJA
je pojem, ki se veže na sistem formalnega izobraževanja in nanj vezane stopnje
izobrazbe17.
ZNANJE
je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje
znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.
SPRETNOSTI
se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti
(npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali
praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov,
orodij in instrumentov).
KOMPETENCE
se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v
izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in
poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na
kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.
UČNI REZULTAT
pomeni znanje, spretnost in kompetenco, standardizirano na določeni
kvalifikacijski ravni. Je izjava o tem, kar kandidat na neki kvalifikacijski ravni
po zaključenem učnem obdobju ve, je zmožen narediti in se odločiti.
Učni rezultati so lahko oblikovani v povezavi s tečaji, programskimi enotami,
z moduli, s programi. V teh povezavah se učni rezultati povezujejo v
kvalifikacijo oz. izobrazbo.
Posamezne stopnje opredeljuje Slovenska zakonodaja, medtem ko jih KLASIUS nadomešča s
širšim terminom raven.
17
19
IZOBRAZBA
je rezultat formalnega izobraževanja in označuje stopnjo ter področje formalne
izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Izkazuje se s spričevalom ali diplomo.
NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA
je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za
opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na
določeni ravni zahtevnosti. Izkazuje se s certifikatom.
DODATNA KVALIFIKACIJA
dopolnjuje usposobljenost kandidata in je bodisi skupna določenemu
strokovnemu področju bodisi transverzalna in/ali prenosljiva na več
strokovnih področij. Z dodatno kvalifikacijo posameznik širi svojo
kvalificiranost in kompetenčnost ter tako povečuje svojo konkurenčnost na
trgu dela. Dodatna kvalifikacija ne dviguje posameznikove stopnje izobrazbe.
Izkazuje se s certifikatom.
20
6. Kvalifikacijska struktura
Spodnji dve tabeli (6.1. in 6.2.) prikazujeta kvalifikacijski strukturi s področja
zdravstva in farmacije skladno s SOK. V obeh so zaobjete kvalifikacije,
pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja (izobrazbe), kvalifikacije
pridobljene izven sistema formalnega izobraževanja (NPK) ter pripadajoča
raven EOK za vsako posamezno kvalifikacijo s področja zdravstva in farmacije.
Kljub temu da SOK (2011, 2012, 2013) med kvalifikacije, pridobljene izven
sistema formalnega izobraževanja, umešča tudi dodatne kvalifikacije (glej
tudi 5. poglavje, Ključni pojmi), le-teh v pričujočo kvalifikacijsko strukturo
nismo umestili, saj v njem niso navedeni kriteriji (metodologija) za umeščanje
dodatnih kvalifikacij v ogrodje. Te bo (med drugim) podrobneje opredelil
zakon SOK oz. podzakonski akt, ki je trenutno v pripravi.
6.1 Kvalifikacijska struktura ZDRAVSTVO18
Kvalifikacije, pridobljene
v sistemu formalnega
izobraževanja
Kvalifikacije, pridobljene izven sistema
formalnega izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKCIJE
/
/
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
BIOMEDICINSKILABORANT/
BIOMEDICINSKA
LABORANTKA
SREDNJA MEDICINSKA
SESTRA/SREDNJI
ZDRAVSTVENIK
ZOBOTEHNIK/ZOBOTEHNICA
TEHNIK/TEHNICA
LABORATORIJSKE
BIOMEDICINE
DODATNE
KVALIFIKACIJE18
1. RAVEN
/
BOLNIČAR NEGOVALEC/
BOLNIČARKA NEGOVALKA
EOK
RAVEN
4. RAVEN
4.
5. RAVEN
4.
/
ZOBOZDRAVSTVENI
ASISTENT/
ZOBOZDRAVSTVENA
ASISTENTKA
REFLEKSOTERAPEVT/
REFLEKSOTERAPEVTKA
TEHNIK OPTIK/TEHNICA
OPTIČARKA
MOJSTER/MOJSTRICA
OČESNE OPTIKE
Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju jih na tem mestu ne prikazujemo.
18
21
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKCIJE
USTNI HIGIENIK/USTNA
HIGIENIČARKA
ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/
ZDRAVSTVENA REŠEVALKA
6. RAVEN
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE18
5.
ORTOPEDSKI TEHNOLOG/
ORTOPEDSKA
TEHNOLOGINJA
7. RAVEN
DIPLOMIRANA BABICA/
DIPLOMIRANI BABIČAR (VS)
DIPLOMIRANA DELOVNA
TERAPEVTKA/DIPLOMIRANI
DELOVNI TERAPEVT (VS)
DIPLOMIRANI
FIZIOTERAPEVT/
DIPLOMIRANA
FIZIOTERAPEVTKA (VS)
22
DIPLOMIRANI INŽENIR/
DIPLOMIRANA INŽENIRKA
LABORATORIJSKE
BIOMEDICINE (UN)
DIPLOMIRANI
LABORATORIJSKI ZOBNI
PROTETIK/DIPLOMIRANA
LABORATORIJSKA ZOBNA
PROTETIČARKA (VS)
DIPLOMIRANI ORTOTIK IN
PROTETIK/DIPLOMIRANA
ORTOTIČARKA IN
PROTETIČARKA (VS)
DIPLOMIRANI DIETETIK/
DIPLOMIRANA
DIETETIČARKA (VS)
DIPLOMIRANI INŽENIR/
DIPLOMIRANA INŽENIRKA
RADIOLOŠKE TEHNOLOGIJE
(VS)
DIPLOMIRANI SANITARNI
INŽENIR/DIPLOMIRANA
SANITARNA INŽENIRKA (UN)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA
SESTRA/DIPLOMIRANI
ZDRAVSTVENIK (VS)
/
6.
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKCIJE
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE18
DIPLOMIRANI SOCIALNI
GERONTOLOG/
DIPLOMIRANA SOCIALNA
GERONTOLOGINJA (VS)
DIPLOMIRANI SOCIALNI
GERONTOLOG/
DIPLOMIRANA SOCIALNA
GERONTOLOGINJA (UN)
8. RAVEN
MAGISTER/MAGISTRICA
BIOINFORMATIKE
7.
/
MAGISTER/MAGISTRICA
KOGNITIVNE ZNANOSTI
MAGISTER/MAGISTRICA
LABORATORIJSKE
BIOMEDICINE
MAGISTER INŽENIR/
MAGISTRICA INŽENIRKA
RADIOLOŠKE TEHNOLOGIJE
MAGISTER/MAGISTRICA
VZGOJE IN MENEDŽMENTA V
ZDRAVSTVU
23
MAGISTER/MAGISTRICA
ZDRAVSTVENE NEGE
MAGISTER DIETETIKE/
MAGISTRICA DIETETIKE
MAGISTER SOCIALNE
GERONTOLOGIJE/
MAGISTRICA SOCIALNE
GERONTOLOGIJE
MAGISTER/MAGISTRICA
SANITARNEGA INŽENIRSTVA
DOKTOR/DOKTORICA
DENTALNE MEDICINE
DOKTOR/DOKTORICA
MEDICINE
9. RAVEN
/
19
8.
/
19
Zadnji vpis v znanstveni magisterij je bil mogoč še v letu 2009/2010, diplomanti pa imajo pravico
zaključiti študijski program do iztega študijskega leta 2015/2016. Ker na področju zdravstva nismo
zaznali študijskih programov, ki bi omogočili pridobitev znanstvenega naslova magister znanosti,
je raven 9 SOK ostala prazna. Enako velja za (v nadaljevanju prikazano) kvalifikacijsko strukturo s
področja farmacije.
19
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE
POKLICNE
KVALIFIKCIJE
10. RAVEN
DOKTOR ZNANOSTI
(s področja temeljne
medicine, klinične
medicine, klinične
biokemije in laboratorijske
biomedicine, socialne
medicine, biomedicinske
tehnologije ter socialne
gerontologije)
24
/
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE
8.
6.2 Kvalifikacijska struktura FARMACIJA20
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKCIJE
/
/
/
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE20
1. RAVEN
1.
2. RAVEN
2.
3. RAVEN
3.
/
/
UPRAVLJALEC/
UPRAVLJALKA V
FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UPRAVLJALEC/
UPRAVLJALKA V
LOGISTIKI FARMACEVTSKE
INDUSTRIJE
UPRAVLJALEC/
UPRAVLJALKA
V PROIZVODNJI
FARMACEVTSKIH
UČINKOVIN
4. RAVEN
/
4.
25
PROCESNIČAR/
PROCESNIČARKA V
LOGISTIKI FARMACEVTSKE
INDUSTRIJE
PROCESNIČAR/
PROCESNIČARKA
V PROIZVODNJI
FARMACEVTSKIH
UČINKOVIN
PROIZVODNI
PROCESNIČAR/
PROIZVODNA
PROCESNIČARKA V
FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
5. RAVEN
FARMACEVTSKI TEHNIK/
FARMACEVTSKA TEHNICA
4.
OPERATIVNI TEHNOLOG/
OPERATIVNA
TEHNOLOGINJA
V FARMACEVTSKI
PROIZVODNJI
ANALITIK/ANALITIČARKA
V FARMACEVTSKIH
LABORATORIJIH
6. RAVEN
/
5.
/
Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju v tej fazi niso vključene v ogrodje.
20
izobraževanja
IZOBRAZBE
NACIONALNE POKLICNE
KVALIFIKCIJE
DIPLOMIRANI KOZMETOLOG/
DIPLOMIRANA
KOZMETOLOGINJA (UN)
/
EOK
RAVEN
DODATNE
KVALIFIKACIJE20
7. RAVEN
6.
8. RAVEN
7.
9. RAVEN
8.
10. RAVEN
8.
MAGISTER/ MAGISTRA
FARMACIJE21
MAGISTER/MAGISTRICA
INDUSTRIJSKE FARMACIJE
/
/
DOKTOR ZNANOSTI
(s področja farmacije)
26
Kljub temu, da je slednji umeščen po KLASIUS-P v področje 725 in bi ga morali prikazati pod ožjo
kvalifikacijsko strukturo zdravstva, slednjega prikazujemo na tem mestu zaradi logike kontinuitete
napredovanja od farmacevtskega tehnika do magistra farmacije. S tem prikazom pa nikakor ne
želimo kakorkoli vplivati na njegovo umestitev po KLASIUS-P.
21
7. Opisi posameznih kvalifikacij
Kvalifikacije za potrebe SOK opisujemo z določenimi parametri(Umeščanje
slovenskega ogrodja … 2013, str. 58–59). Skladno s temi spodaj prikazujemo
vsako kvalifikacijo iz kvalifikacijske strukture, najprej za zdravstvo in nato še
za farmacijo. Ti opisi omogočajo hiter in dokaj širok vpogled v ‚naravo‘ vsake
posamezne kvalifikacije.
7.1.ZDRAVSTVO
7.1.1 Biomedicinski laborant
KVALIFIKACIJA
Biomedicinski laborant/biomedicinska laborantka
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija
Vrsta kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija
Vstopni pogoji Zaključena osnovna šola.
Raven SOK 3
Učni rezultati Kandidat:
• načrtuje in organizira lastno delo,
• zagotavlja kakovost in uspešnost lastnega dela v delovnem
okolju v skladu s predpisi in standardi,
• racionalno rabi energijo, material in čas,
• varuje zdravje in okolje,
• sporazumeva se s sodelavci,
• uporablja sodobno informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo,
• izvaja čiščenje in sterilizacijo,
• zbira in sortira materiale,
• preventivno vzdržuje aparature, naprave, pripomočke in
pribor.
Ocenjevanje in Sistem ocenjevanja:
zaključevanje POTRJEVANJE. V postopku svetovanja kandidat pripravi
osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna vsebine
kataloga delno ali v celoti. Če komisija ne more priznati vseh
vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za preverjanje.
NAČIN PREVERJANJA. Praktično preverjanje z zagovorom.
Ocenjevalci:
Preverjanje in ocenjevanje izvajajo komisije za preverjanje in
potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni center (RIC).
Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Za ta NPK trenutno
ni imetnikov licenc.
Pogoj za pridobitev javne listine:
Kandidat dokaže, da dosega znanja, spretnosti in kompetence,
določene v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti.
Izvajalci Izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK so
vpisani v register izvajalcev, ki se vodi v zbirki nacionalnega
informacijskega središča za poklicne kvalifikacije. To so:
poklicne šole, podjetja, medpodjetniški izobraževalni
centri, šole za izobraževanje odraslih, gospodarske zbornice.
Podrobneje: za to kvalifikacijo ni vpisanih izvajalcev.
27
7.1.2 Bolničar negovalec
KVALIFIKACIJA
Bolničar negovalec/bolničarka negovalka
Tip kvalifikacije Srednja poklicna izobrazba
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta Srednje poklicno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji • Osnovnošolska izobrazba ali
• nižja poklicna izobrazba.
Raven SOK 4
Učni rezultati Imetnik spričevala je usposobljen za:
28
• ugotavljanje potreb stanovalcev, načrtovanje, izvedbo in
analizo negovalnih postopkov,
• pomoč pri življenjski aktivnosti: dihanja, prehranjevanja
in pitja, izločanja in odvajanja, gibanja, spanja in počitka,
oblačenja in slačenja, osebne higiene, vzdrževanje
normalne telesne temperature,
• dokumentiranje in poročanje o negi in oskrbi,
• prepoznavanje in ukrepanje ob poškodbah in nenadnih
obolenjih,
• nego in oskrbo pri najpogostejših bolezenskih stanjih v
starosti,
• spremljanje umirajočega in oskrbo umrlega,
• prepoznavanje, razumevanje in preprečevanje prenosa in
širjenja infekcij,
• ravnanje v skladu z zdravim načinom življenja in načeli
ergonomije,
• delovanje v skladu s pravili zdrave prehrane in
prehranjevanja,
Izbirno:
• pripravljalna dela in vzdrževanje higiene v kuhinji (izvaja
HACCP-načrt v praksi), nakup in shranjevanje živil, za
mehansko, toplotno obdelavo živil in serviranje hrane
glede na zdravstveno stanje oskrbovanca,
• oblikovanje ustreznega jedilnika za zdravo, uravnoteženo,
varovalno in dietno prehrano,
• izvajanje masaže z uporabo različnih tehnik telesne
masaže,
• izvajanje pedikure glede na potrebe stranke ob
upoštevanju higienskih standardov in svetovanje strankam
o negi nog.
Imetnik spričevala ključna poklicna znanja in zmožnosti
nadgradi tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z
nacionalnimi standardi.
zaključevanje S preverjanjem in ocenjevanjem ugotavlja, kako dijak
obvladuje poklicne zmožnosti, spretnosti in veščine ter kako
izpolnjuje pogoje za doseganje kreditnih točk v skladu z
izobraževalnim programom. Pri ocenjevanju dijaka se
upošteva tudi neformalno pridobljeno znanje, ki mora biti
ustrezno dokazano. Učenci so ocenjeni z ocenami od 5
(odlično) do 1 (nezadostno).
Napredovanje:
V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu
šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih
predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega
kurikula šole in so opravili vse interesne dejavnosti ter vse
obveznosti praktičnega usposabljanja z delom oziroma
napredujejo po sklepu programskega učiteljskega zbora. Za
dijake z individualnimi učnimi pogodbami je za napredovanje
iz drugega v tretji letnik pogoj opravljanje vmesnega preizkusa.
Dijak mora uspešno (s pozitivnimi ocenami) opraviti
splošnoizobraževalne predmete, obvezne in izbirne
strokovne module ter odprti del kurikula. Poleg tega mora
opraviti tudi interesne dejavnosti, obveznosti pri praktičnem
usposabljanju z delom ter zaključni izpit.
Zaključni izpit obsega pisni in ustni izpit iz slovenščine ter
storitev in zagovor.
Izvajalci Srednje poklicne, strokovne in tehniške šole ter ljudske
univerze. Podrobneje: https://krka1.mss.edus.si/registriweb/
ProgramPodatki.aspx?ProgramID=5744.
Prehodnost Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje;
mojstrski, delovodski in poslovodski izpit (SOK, raven 5).
29
7.1.3Srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik
KVALIFIKACIJA
Srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik
Tip kvalifikacije Srednja strokovna izobrazba
Vrsta Srednje poklicno izobraževanje
izobraževanja
Raven SOK 5
30
• samostojno izvajanje negovalnih intervencij po
življenjskih aktivnostih po procesni metodi dela,
v zdravstveni negi odraslih pacientov, otrok in
mladostnikov,
• sodelovanje pri diagnostično-terapevtskih posegih po
navodilih zdravnika ali medicinske sestre,
• izvajanje zdravstvene nege odraslih pacientov, otrok
in mladostnikov pri različnih bolezenskih stanjih po
procesni metodi dela,
• izvajanje prve pomoči, nujne medicinske pomoči ter
temeljnih postopkov oživljanja do prihoda zdravnika,
• uporabo naprav in aparatov, ki se uporabljajo v zdravstvu,
• aktivno skrb za lastno zdravje, zdravje pacientov in za
pozitiven odnos do zdravega načina življenja,
• prepoznavanje potreb pacientov in potreb ljudi s
posebnimi potrebami ter hitro prilagajanje razmeram v
delovnem procesu,
• sodelovanje v skupini ter pisno in ustno sporazumevanje
s sodelavci, strokovnjaki, pacienti in svojci ob uporabi
temeljne strokovne terminologije,
• odgovorno in etično ravnanje v odnosu do pacienta,
svojcev, pomembnih drugih in sodelavcev,
• uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri,
podatki in gradivi,
Izbirno:
• zdravstveno nego pacienta in/ali oseb z duševnimi
motnjami v različnih stanjih bolezni ter v različnih
življenjskih obdobjih pri izvajanju osnovnih življenjskih
aktivnosti,
• diagnostično-terapevtske postopke in intenzivno
zdravstveno nego (negibljivega starostnika, težje
duševno prizadetih in osebnostno motenih starostnikov,
življenjsko ogroženih starostnikov in starostnikov,
popolnoma odvisnih od zdravstveno-negovalnega osebja)
pri zadovoljevanju vseh življenjskih potreb, po težkih
operacijah, komplikacijah po kemoterapiji in obsevanju,
pri poslabšanju kroničnih bolezni ter ukrepanje v
nepričakovanih situacijah,
• zdravstveno nego kronično bolnega, umirajočega in
oskrbo umrlega ter nudenje pomoči in podpore svojcem
kronično bolnega, umirajočega in umrlega,
• nudenje prve in nujne medicinske pomoči, izvajanje
temeljnih postopkov oživljanja z uporabo najsodobnejše
opreme za reševanje,
• urejanje zobozdravstvene dokumentacije, pripravo
prostorov, aparatur instrumentov, materialov, sebe,
pacienta in terapevta ter asistiranje in izvajanje
zdravstvene nege v zobozdravstveni dejavnosti pred
diagnostično-terapevtskim posegom, med njim in po
njem.
obvladuje poklicne zmožnosti, spretnosti in veščine ter
kako izpolnjuje pogoje za doseganje kreditnih točk v skladu
z izobraževalnim programom. Pri ocenjevanju dijaka se
Napredovanje:
napredujejo po sklepu programskega učiteljskega zbora.
usposabljanju z delom ter poklicno maturo.
Poklicna matura obsega obvezni del (pisni in ustni izpit
iz slovenščine ter zdravstvene nege) ter izbirni del (pisni
in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike ter storitev in
zagovor).
Prehodnost Maturitetni/poklicni tečaj, višje strokovno izobraževanje (SOK,
raven 6), visoko strokovno izobraževanje (SOK, raven 7) in
univerzitetno izobraževanje (SOK, raven 7).
31
7.1.4Zobotehnik
KVALIFIKACIJA
Zobotehnik/zobotehnica
Vrsta Srednje strokovno izobraževanje
izobraževanja
Posebni pogoji: opravljen preizkus ročnih spretnosti,
sposobnosti razlikovanja barv in smisel za oblikovanje.
Raven SOK 5
32
• izdelovanje snemnoprotetičnih nadomestkov: delne
in totalne proteze (delne in totalne akrilatne proteze,
zgotovitev delne proteze s kovinsko bazo, podložitev
proteze, reparaturo proteze),
• izdelovanje fiksnoprotetičnih nadomestkov: prevlek
in mostovnih konstrukcij (polne kovinske prevleke,
fasetirane prevleke, fasetirani členi, akrilatne prevleke,
kovinsko-porcelanske prevleke),
• izdelovanje fiksnoprotetične priprave,
• izbiro ustreznih materialov, tehnoloških postopkov in
aparatur za izdelavo stomatoprotetičnih nadomestkov,
• pripravo in uporabo materialov, aparatur in strojev,
• poznavanje postopkov pri izdelavi stomatoprotetičnih
nadomestkov,
• racionalno rabo energije, materiala in časa,
• sodelovanje v timu: zobozdravnik – zobna asistentka –
zobotehnik,
• sporazumevanje v timu s sodelavci in strokovnjaki ob
uporabi temeljne strokovne terminologije,
• uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, s
podatki in z gradivi,
• izvajanje zaščitnih ukrepov za varno delo v zobotehničnih
laboratorijih,
• aktivno skrb za lastno zdravje in zdravje sodelavcev,
• poznavanje predpisov o varnosti in zdravju ter varovanju
okolja,
• razumevanje vloge podjetništva, spoznavanje
podjetniškega procesa, finančnega poslovanja in
poslovnega načrta.
Napredovanje:
splošnoizobraževalne predmete, obvezne strokovne
module ter odprti del kurikula. Poleg tega mora opraviti
tudi interesne dejavnosti, obveznosti pri praktičnem
Poklicna matura obsega obvezni del (pisni in ustni izpit iz
slovenščine ter zobne protetike) ter izbirni del (pisni in ustni
izpit iz tujega jezika ali matematike ter praktično protetiko
in zagovor).
33
7.1.5Tehnik laboratorijske biomedicine
KVALIFIKACIJA
Tehnik/tehnica laboratorijske biomedicine
izobraževanja
Raven SOK 5
34
• izvajanje zaščitnih ukrepov za varno delo v laboratorijih,
• natančno in točno izvajanje laboratorijskih analiz
biološkega materiala,
• pripravo vzorcev za histološki in citološki pregled,
• izvajanje klasičnih kemijskih analiz v materialu
nebiološkega izvora,
• poznavanje osnove zakonodaje in etike dela v
laboratorijih,
• uporabo sodobne informacijske tehnologije, delo z viri, s
podatki in z gradivi,
• sodelovanje v skupini ter pisno in ustno sporazumevanje s
sodelavci, strokovnjaki in strankami ob uporabi temeljne
strokovne terminologije,
Izbirno:
• izvajanje hematoloških preiskav,
• izvajanje osnovnih testov hemostaze,
• izvajanje temeljnih laboratorijskih preiskav v transfuzijski
medicini,
• odvzem kapilarne krvi,
• poznavanje tehnike odvzema venske krvi,
• izvajanje temeljnih mikrobioloških preiskav,
• pripravo vzorcev za biokemijske preiskave (serum,
plazma),
• izvajanje biokemijskih preiskav na spektrometru oziroma
fotometru,
• izvajanje preiskav urina, blata in likvorja.
Napredovanje:
slovenščine ter laboratorijske biomedicine) ter izbirni del
(pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike ter storitev
in zagovor).
35
7.1.6Tehnik optik
KVALIFIKACIJA
Tehnik optik/tehnica optičarka
izobraževanja
Raven SOK 5
36
• pravilno uporabo strojev, orodij in naprav v optični
delavnici,
• branje predpisov optičnih pripomočkov in vodenje
dokumentacije,
• učinkovito komuniciranje s sodelavci, strankami in timsko
sodelovanje,
• strokovno podkrepljeno svetovanje stranki pri odločanju o
izbiri optičnega pripomočka,
• samostojno izdelovanje kakovostnega optičnega
pripomočka s primernimi materiali in tehnologijo,
• izvajanje kontrole kakovosti izdelanega optičnega
pripomočka,
• vzdrževanje in popravila optičnih pripomočkov,
• svetovanje o vrstah zaščitnih sredstev za zaščito vida,
• svetovanje o pomenu pravilnega nošenja kontaktnih leč
in rokovanja z njimi ter o pravilni uporabi tekočine za
vzdrževanje in higieno,
Izbirno:
• podjetno delovanje in uspešno trženje izdelkov in storitev,
• pravilno uporabo optičnih instrumentov,
• čiščenje in vzdrževanje preprostih optičnih instrumentov.
Napredovanje:
Poklicna matura obsega obvezni del (pisni in ustni izpit
iz slovenščine ter optike) ter izbirni del (pisni in ustni izpit
iz tujega jezika ali matematike ter izdelek oz. storitev in
zagovor).
37
7.1.7Mojster očesne optike
KVALIFIKACIJA
Mojster/mojstrica očesne optike
Tip kvalifikacije Mojster
izobraževanja
Vstopni pogoji Izpolnjevanje enega izmed naslednjih pogojev:
• kandidat je pridobil srednjo poklicno izobrazbo
(katerekoli smeri) in ima vsaj tri leta izkušenj s
strokovnega področja,
• kandidat je pridobil srednjo strokovno izobrazbo
(katerekoli smeri) in ima vsaj dve leti izkušenj s
strokovnega področja,
• kandidat je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo
(katerekoli smeri) in ima vsaj eno leto izkušenj s
strokovnega področja.
Raven SOK 5
Učni rezultati Mojster:
38
• izdeluje in meri vse vrste očal in druge vidne pripomočke
na mojstrskem nivoju,
• meri refrakcije po različnih metodah, določa dioptrijo za
izdelovanje očal in drugih očesnih pripomočkov,
• svetuje o kontaktnih lečah, o izbiri in uporabi sredstev za
njihovo nego,
• izbira, obdeluje in prilagaja ustrezno kontaktno lečo ter
kontrolira po prilagajanju,
• naroča material in pripomočke, vezane na nego in
vzdrževanje očal in kontaktnih leč, ter prodaja na drobno,
• zagotavlja kakovost izdelkov oz. storitev,
• vodi obratovalnico in oblikuje strategijo razvoja,
• organizira lastno delo in delo delovne skupine,
• izdeluje kalkulacije in predračune,
• pripravlja poslovni načrt in analizira rezultate dela,
• zaposluje delavce in planira njihov razvoj,
• prenaša znanje in izkušnje na sodelavce, dijake, vajence,
motivira in ustvarja delovno vzdušje,
• skrbi za izvajanje predpisov o ekologiji, varnosti in zdravju
pri delu in požarni varnosti.
zaključevanje Kandidat opravlja mojstrski izpit, ki vsebuje 4 enote:
•
•
•
•
praktični del,
strokovnoteoretični del,
poslovodno-ekonomski del,
pedagoško-andragoški del.
Ocenjevalci:
So člani izpitnih odborov za vsako izpitno enoto posebej.
Imenuje jih minister, pristojen za šolstvo. Imenovanje se lahko
obnovi vsaka 4 leta.
Kandidat mora za pridobitev naziva mojster opraviti vse
(štiri) izpitne enote mojstrskega izpita.
Izvajalci Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
39
7.1.8Zobozdravstveni asistent
KVALIFIKACIJA
Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka
Tip kvalifikacije Nacionalna poklicna kvalifikacija, SOK raven 5
Vstopni pogoji • Znanja in spretnosti s področja zdravstvene nege,
medicine, sterilizacije in dezinfekcije na nivoju srednjega
strokovnega izobraževanja za poklicno izobrazbo tehnika
zdravstvene nege,
• eno leto delovnih izkušenj na področju zobozdravstvene
asistence,
• opravljen strokovni izpit za naziv poklicne oz. strokovne
izobrazbe tehnik/tehnica zdravstvene nege.
Raven SOK 5
•
•
•
•
•
•
40
•
•
•
•
•
načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo,
racionalno rabi energijo, material in čas,
varuje zdravje in okolje,
komunicira s sodelavci in strankami,
uporablja sodobno informacijsko tehnologijo,
čisti, dezinficira in sterilizira zobozdravstvene inštrumente
in delovne površine,
sodeluje pri konzervativnih posegih,
sodeluje pri endodontskih posegih,
sodeluje pri kirurških posegih,
sodeluje pri protetičnem posegu,
sodeluje pri ortodontskem zdravljenju.
NAČIN PREVERJANJA. Storitev z ustrezno predpisano
dokumentacijo z zagovorom.
Ocenjevalci:
Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Najdemo jih na
spletni strani http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/licenceza-clane-komisij.aspx/72400011.
Kandidat dokaže, da dosega znanja, spretnosti in
kompetence, določene v katalogu standardov strokovnih
znanj in spretnosti.
Podrobneje: http://www.nrpslo.org/ris/previewizvajalec.
aspx?npk=72400011.
7.1.9Refleksoterapevt
KVALIFIKACIJA
Refleksoterapevt/refleksoterapevtka
Vstopni pogoji • Strokovna znanja in spretnosti na nivoju srednjega
poklicnega izobraževanja s področja zdravstva ali
• opravljen preizkus posameznih sklopov zdravstvenih
vsebin, ki so določene z izobraževalnim programom
Bolničar – negovalec (potrditev na SS, 17. seja/1998,
objava v Ur. l. RS. št. 69/98), katalog znanja: Vzgoja za
zdravje in higiena, katalog znanja: Osnove anatomije in
fiziologije, katalog znanja: Kontaktna kultura.
Raven SOK 5
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
komunicira s strokovnjaki in z uporabniki ter svetuje
uporabnikom,
razvija podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje,
sodeluje v strokovnem timu,
izdela anamnezo s tehniko A-testa na stopalih ali dlaneh in
terapevtski načrt za uporabnika ter mu ga predstavi,
izvaja osnovne tehnike refleksnoconske masaže stopal,
izvaja refleksnoconsko masažo palcev stopal in dlani,
izvaja refleksnoconsko masažo stopal ali dlani v povezavi z
zobmi,
izvaja tehniko pritiska na živčne točke na stopalih glede
na motorični živčni sistem, statiko, gibanje in glede na
vegetativni živčni sistem,
izvaja obdelavo refleksnih točk čaker na stopalih in dlaneh,
izvaja metamorfno tehniko z analizo dogodkov.
NAČIN PREVERJANJA. Storitev z zagovorom.
Ocenjevalci:
spletni strani http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/licence-zaclane-komisij.aspx/72600011.
Ô
41
Ô
aspx?npk=72600011.
42
7.1.10Ustni higienik
KVALIFIKACIJA
Ustni higienik/ustna higieničarka
Tip kvalifikacije Višja strokovna izobrazba
Vrsta Višje strokovno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)
Vstopni pogoji • Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) ali
• mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta
delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz
splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen
za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
Raven SOK 6
Učni rezultati Študent/študentka je usposobljen/-a (za):
(splošne kompetence)
• spremljanje strokovne literature,
• stalno prilagajanje razvijajoči se stroki,
• odgovornost, komunikativnost, natančnost, kreativnost,
vztrajnost, poštenost in odločnost v skladu z etičnimi
načeli,
• holističen pristop do pacienta in znanja – vzpostavitev
dobrega odnosa s pacienti in z njihovimi sorodniki,
• uglajeno obnašanje in spoštljiv odnos do pacientov in ljudi
nasploh,
• racionalno rabo energije, materiala in časa,
• varovanje zdravja in okolja, odgovornost za lastno varnost
in varnost drugih,
(poklicno-specifične kompetence)
• načrtovanje, pripravo, izvedbo in kontrolo lastnega dela,
• komunikacijo s pacienti, svojci in sodelavci v
zobozdravstvenem timu ter z drugimi strokovnjaki,
• uporabo strokovne terminologije, komunikacijo v tujem
jeziku,
• uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske
tehnologije,
• sodelovanje v negovalnem zobozdravstvenem timu
za dejavnost ustne higiene in pri usklajevanju dela
podpornih služb,
• izpolnjevanje zobozdravstvene in druge dokumentacije,
• evidentiranje, naročanje in shranjevanje materiala za
izvajanje ustne higiene,
• vzdrževanje zobozdravstvenih pripomočkov,
inštrumentov,delovnih orodij,
• izvajanje ustne higiene posameznika v različnih
življenjskih obdobjih in stanjih,
• pridobitev znanj o pomenu zob, obzobnih tkiv in ustne
votline,
• pridobitev znanj o vplivu sistemskih bolezni na oralno
zdravje,
Ô
43
Ô
• izvajanje svetovanja vsem skupinam prebivalstva in vzgoje
vseh o ustni higieni
• izvajanje dietetičnega svetovanja o boleznih zob in ustne
votline,
• izvajanje luščenja zobnih oblog,
• izvajanje glajenja zobnih korenin,
• poliranje zob, beljenje zob,
• izvajanje topikalne fluorizacije,
• izvajanje zalivanja fisur na zobeh,
• izvajanje intraoralnih rentgenskih posnetkov,
• nudenje pomoči pacientu pri izvajanju ustne higiene,
• izvajanje preventivnih, diagnostičnih in kurativnih
terapevtskih postopkov ustne higiene,
• izvajanje temeljnih postopkov oživljanja,
• evidentiranje, vodenje, spremljanje in evalvacijo podatkov
o stanju zob in dlesni pacientov,
• organizacijo in sodelovanje v procesu formalnega in
neformalnega izobraževanja in usposabljanja.
zaključevanje Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi
44
nalogami, lahko pa tudi z izdelki, nastopi, s projektnimi deli,
storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje
z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje,
vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7
(dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem);
5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi
oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Napredovanje:
Študent napreduje v drugi letnik, če uspešno opravi izpite
vseh predmetov prvega letnika ter opravi pisno poročilo o
praktičnem izobraževanju.
Diploma se izda študentu, ko opravi vse obvezne module/
predmete v obsegu 105 KT, prostoizbirni predmet v obsegu 5
KT ter diplomsko delo v obsegu 5 KT.
Izvajalci Višja strokovna šola v sodelovanju z delodajalci, ki izvajajo
praktični del izobraževanja.
Prehodnost študijski programi 1. stopnje (SOK, raven 7)
7.1.11Zdravstveni reševalec
KVALIFIKACIJA
Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka
Vstopni pogoji • Srednja strokovna izobrazba Tehnik/tehnica zdravstvene
nege in opravljen strokovni izpit iz zdravstvene nege,
• eno leto delovnih izkušenj s področja zdravstvene nege,
• vozniški izpit B-kategorije,
• opravljen zdravniški pregled.
Raven SOK 6
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sodeluje v strokovnem timu, komunicira s sodelavci,
pacienti in z njihovimi svojci,
uporablja sodobno informacijsko in telekomunikacijsko
tehnologijo,
pripravi sebe, reševalno vozilo, bolniški prostor in opremo
v reševalnem vozilu,
prevzame pacienta, ga transportira do končne lokacije in
preda v nadaljnjo oskrbo,
nudi prvo in nujno medicinsko pomoč pacientu; v okviru
tega izvaja temeljne postopke oživljanja in uporablja (pol)
avtomatski defibrilator,
dokumentira dogodke in postopke od sprejema naročila
intervencije do predaje pacienta na končni lokaciji.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=72500011.
45
7.1.12Ortopedski tehnolog
KVALIFIKACIJA
Ortopedski tehnolog/ortopedska tehnologinja
Vstopni pogoji • Opravljen strokovni izpit za naziv poklicne oz. strokovne
izobrazbe tehnik/tehnica zdravstvene nege,
• potrdilo mentorja o najmanj enoletnih delovnih izkušnjah
na področju imobilizacije in mobilizacije, ki vsebuje:
pismeno dokumentacijo o opravljenih zahtevanih
posegih, potrdilo o sodelovanju pri repoziciji, potrdilo o
sodelovanju pri zdravstveni negi življenjsko ogroženega
pacienta,
• opravljen zdravniški pregled.
Raven SOK 6
46
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo,
• racionalno rabi energijo, material in čas,
• varuje lastno zdravje in zdravje drugih ter okolja v
posebnih delovnih razmerah,
• komunicira s sodelavci in strankami,
• uporablja sodobno informacijsko tehnologijo,
• fizično in psihično pripravi pacienta na poseg,
• izdela, izvaja in prilagaja terapevtske imobilizacije
iz mavca ali sintetičnih materialov ob upoštevanju
zdravniškega izvida in rentgenske slike,
• namesti in prilagodi ortopedske in tehnične pripomočke,
• sodeluje v zdravstvenem timu pri repoziciji zlomov in
izpahov,
• kontrolira, popravi, odstrani ali dopolni terapevtske
imobilizacije,
• izvaja zdravstveno nego pacienta,
• izvaja zdravstvenovzgojno delo in prenaša znanja,
spretnosti, izkušnje in novosti s področja stroke na dijake,
študente in novo sprejete sodelavce.
OCENJEVALCI:
aspx?npk=72500021.
47
7.1.13Diplomirana babica (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirana babica/diplomirani babičar (vs)
Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazba
Vrsta Visokošolsko strokovno izobraževanje
izobraževanja
Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točk (ECTS)
Vstopni pogoji • Matura ali
• poklicna matura ali
• zaključni izpit (pred1. junijem 1995) po kateremkoli
štiriletnem srednješolskem programu.
Raven SOK 7
Učni rezultati Študent/študentka je usposobljen/-a za:
48
• promocijo zdravja, svetovanje pri načrtovanju družine,
varovanje reproduktivnega zdravja in posredovanje
ustreznih napotitvenih informacij,
• svetovanje ženskam z ginekološkimi težavami, za pomoč
ter za ustrezno skrb zanje,
• pripravo in izvajanje programov šole za starše ter
zdravstvenovzgojno delo za zdrav način življenja
in izogibanje tveganim dejavnikom za to kategorijo
prebivalstva,
• spremljanje normalnega poteka nosečnosti in izvajanje
potrebnih preiskav ter spremljanje stanja zarodka z
uporabo ustreznih kliničnih metod in sredstev,
• ugotavljanje rizične nosečnosti na podlagi ustreznih
preiskav in svetovanje v okviru pristojnosti: napotitev k
specialistom ob patološki nosečnosti in sodelovanje pri
timski obravnavi nosečnice,
• svetovanje in pomoč ženskam med nosečnostjo, ob
porodu in v poporodnem obdobju,
• vodenje normalnega poroda in izvajanje epiziotomije
ter dajanje nujne medicinske pomoči pri porodu, če
zdravnika ni,
• prepoznavanje patoloških sprememb pri materi in otroku,
ukrepanje v okviru pristojnosti ter napotitev k specialistu,
• pregledovanje in negovanje novorojenčka in dojenčka ter
ukrepanje, kadar je potrebno,
• svetovanje in pomoč ženskam v obdobju menopavze,
• izvajanje babiške nege in zdravljenja, ki ga predpiše
zdravnik,
• vodenje ustrezne zdravstvene dokumentacije in
dokumentacije o negi,
• pedagoško delo za vzgajanje in izobraževanje lastnega
kadra ter raziskovalno delo.
zaključevanje Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav
dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza
minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno
opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
NAPREDOVANJE:
Študent mora imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni
letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje
in prakso ter ustrezno število kreditnih točk. Za vpis v 2.
letnik je treba doseči najmanj 54 kreditnih točk 1. letnika, za
vpis v 3. letnik pa 60 kreditnih točk 1. letnika in najmanj 54
iz 2. letnika. Pogoj za napredovanje iz 1. letnika v 2. letnik
so opravljeni izpiti pri predmetih Anatomija in fiziologija s
patologijo, Reproduktivno zdravje in etika ter Babištvo in
babiška praksa 1. Pogoj za napredovanje iz 2. letnika v 3. letnik
so opravljeni izpiti pri predmetih Porodništvo in ginekologija,
Skrb za bolne otroke, Babištvo in babiška praksa 2.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti
pri vseh obveznih predmetih ter izbirnih predmetih, ki
jih je vpisal, ter zbrati 180 kreditnih točk. Zadnji predmet
programa je zaključna refleksija študija, ki je sestavljen iz
vsebin: diplomsko delo in intervizija.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta
Prehodnost Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK, raven 8)
49
7.1.14 Diplomirani delovni terapevt (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirana delovna terapevtka/diplomirani delovni terapevt (vs)
izobraževanja
• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli
Raven SOK 7
50
• uporabo znanja v praksi,
• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic,
• samoocenjevanje, učinkovitost in uspešno izbiro metod in
postopkov,
• prilagajanje novim situacijam,
• kooperativno delo v skupini,
• obvladovanje komunikacijskih spretnosti,
• obvladovanje osnovnih raziskovalnih metod, postopkov in
procesov ter razvoj kritične in samokritične presoje,
• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki,
• pridobivanje, upravljanje in kritično presojanje informacij,
• učne spretnosti, samostojno učenje na svojem poklicnem
področju, pozitiven odnos in odgovornost za svoje
vseživljenjsko učenje,
• avtonomnost v strokovnem delu.
dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8
(prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje
ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat
uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično
(10).
Napredovanje:
Študent mora imeti za vpis v višji letnik opravljene vse vaje in
klinično prakso,za vpis v posamezni letnik pa ustrezno število
kreditnih točk. Za vpis v 2. letnik je treba doseči najmanj 54
kreditnih točk 1. letnika, za vpis v 3. letnik pa 60 kreditnih točk
1. letnika in najmanj 54 kreditnih točk 2. letnika.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri
vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izvesti diplomski projekt.
Za dokončanje študija mora zbrati 180 kreditnih točk.
7.1.15. Diplomirani fizioterapevt (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani fizioterapevt/diplomirana fizioterapevtka (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
• uporabo teoretičnega znanja pri razvijanju, vzdrževanju
in obnovi gibanja ter funkcijskih sposobnosti zdravih
oseb ali skupine ljudi v vseh starostnih obdobjih ter tudi
oseb in/ali skupin z ogroženim, omejenim, prizadetim ali
okvarjenim gibanjem in s funkcijsko sposobnostjo zaradi
bolezni ali poškodbe,
• razvoj kritične in samokritične presoje za načrtovanje,
izvajanje in ocenjevanje fizioterapevtskega procesa,
• povezovanje na dokazih temelječe teorije in njeno
vgraditev v vsakodnevno prakso,
• avtonomnost pri strokovnem delu in sprejemanju
odločitev ter za razvit profesionalni pristop pri reševanju
strokovnih problemov,
• analizo poklicnih problemov in sintezo ustreznih rešitev;
sodelovanje v interdisciplinarnem timu,
• razumevanje temeljnih raziskovalnih metod in
postopkov s področja fizioterapije za vključevanje v
znanstvenoraziskovalno delo na svojem področju,
• ustno in pisno komuniciranje s sodelavci in strokovnjaki
drugih disciplin (tudi v mednarodnem okolju), kar mu
omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu,
• samostojno učenje na svojem strokovnem področju,
odgovornost za lastno učenje in zavedanje pomena
vseživljenjskega učenja;
• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v
fizioterapiji, spoštovanje različnosti kultur in običajev.
uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do
odlično (10).
Ô
51
Ô
Napredovanje:
Za vpis v višji letnik mora študent imeti potrjen predhodni
letnik s frekvencami z vseh vsebinskih področij predmetov,
opravljene vse vaje in praktično usposabljanje ter naslednje
število kreditnih točk po ECTS: za vpis v 2. letnik doseženih
najmanj 54 kreditnih točk ECTS 1. letnika. Obvezno mora
imeti opravljene naslednje predmete iz 1. letnika: Anatomija
in fiziologija s patologijo, Biofizika z biomehaniko,
Biomedicinski temelji fizioterapije, Funkcionalna anatomija
in fiziologija gibalnega sistema ter Ocenjevalne metode v
fizioterapiji. Od drugih predmetov 1. letnika mora zbrati
še najmanj 14 kreditnih točk ECTS. Za vpis v 3. letnik pa
mora doseči 60 kreditnih točk ECTS 1. letnika in najmanj
54 kreditnih točk ECTS 2. letnika. Obvezno mora imeti
opravljene naslednje predmete iz 2. letnika: Osnove klinične
medicine 2, Inštrumentalna fizioterapija, Kinezioterapija,
Patološka fiziologija, Manualna terapija, Kardiorespiratorna
fizioterapija in Praktično usposabljanje 1.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim
programom predpisane obveznosti in pripraviti diplomsko
delo ter ga uspešno zagovarjati pred tričlansko komisijo.
52
KVALIFIKACIJA
Diplomirani fizioterapevt/diplomirana fizioterapevtka (vs)
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Raven SOK 7
• samostojno in po opravljenem strokovnem izpitu tudi
s polno odgovornostjo izvajati fizioterapijo kot obliko
zdravstvenega varstva,
• ocenjevanje in dokumentiranje funkcionalnega stanja in
sposobnosti bolnika, izpostavljanje problemov in ciljev,
izbiro in doziranje ustreznih fizioterapevtskih postopkov
in njihovo preverjanje ter spreminjanje, če niso učinkoviti,
• upoštevanje indikacij in kontraindikacij ter možnih
nevarnosti in škodljivih učinkov fizioterapevtskih metod
in postopkov,
• odgovorno opravljanje svojega dela, za vodenje vse
potrebne dokumentacije ter za poročanje o svojem delu
lečečemu zdravniku,
• oblikovanje jasnejše diagnoze in prognoze, in sicer v
sodelovanju z zdravnikom in ostalimi člani tima ter s
pomočjo fizioterapevtskih ocenjevalnih postopkov,
• kritično analiziranje in ocenjevanje fizioterapevtskih
postopkov, ocenjevanje rezultatov svojega dela, za
spremljanje stroke in za osebni prispevek k razvoju stroke
s samostojnim študijem in z organiziranimi oblikami
izpopolnjevanja,
• poročanje o novih dognanjih na strokovnih srečanjih,
v strokovnih in poljudnih publikacijah ter v sredstvih
javnega obveščanja,
• strokovno zavračanje pristopov, ki človeka na videz
podobno obravnavajo, a so strokovno neutemeljeni.
uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično
(10).
Ô
53
Ô
Napredovanje:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1.
letnika zbere najmanj 40 kreditnih točk ECTS, obvezno pa
mora opraviti izpite pri predmetih: Anatomija s histologijo,
Fizika, Fizioterapevtske spretnosti I, Funkcionalna anatomija,
Zdravstvena nega. V 3. letnik napreduje, če ima opravljene
vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 40 kreditnih
točk ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno
mora opraviti naslednje predmete 2. letnika: Fiziologija s
patofiziologijo, Fizioterapija II, Specialne teme v fizioterapiji I,
Fizioterapevtske spretnosti II.
Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim
programom predpisane obveznosti.
Izvajalci Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor
54
7.1.16. Diplomirani inženir laboratorijske biomedicine (un)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani inženir/diplomirana inženirka laboratorijske
biomedicine (un)
Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazba
Vrsta Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
izobraževanja
• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu
in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: biologija,
kemija, fizika ali biotehnologija (izbrani predmet ne sme biti
predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali
Raven SOK 7
• analizo, kritično vrednotenje, iskanje rešitev ter reševanje
konkretnih strokovnih laboratorijskih problemov, ki se
pojavljajo v različnih delovnih okoljih,
• avtonomnost pri izvajanju strokovnih del ter pri analizi
strokovnih problemov,
• individualno strokovno in raziskovalno delo, za delo
v skupini in znanja, potrebna pri komuniciranju in
objavljanju rezultatov,
• ustrezna znanja za razumevanje, uvedbo, uporabo in
vrednotenje sodobnih tehnik in metod, uporabnih na
strokovnem in raziskovalnem področju laboratorijske
medicine,
• zagotavljanje kakovostnih postopkov,
• ustrezno etično oblikovano strokovno osebnost za delo
z bolniki in biološkim humanim materialom in za delo v
biomedicinskih raziskavah,
(predmetno specifične kompetence)
• reševanje konkretnih problemov v zvezi z analitiko
humanih bioloških vzorcev,
• obvladovanje sodobnih analiznih tehnik v medicinskih
laboratorijih s posebnim poudarkom na njihovi tehnični
izvedbi in zahtevah za doseganje pravilnosti in natančnosti
rezultatov,
• vrednotenje uporabnosti rezultatov laboratorijskih preiskav
za oceno zdravstvenega stanja preiskovanca,
• egislativo, regulativo in etiko na področju laboratorijske
medicine,
• umeščanje novih informacij in interpretacij na področju
laboratorijske biomedicine,
Ô
55
Ô
• razumevanje laboratorijske biomedicine kot
interdisciplinarnega področja, ki se povezuje z
naravoslovno matematičnimi vedami in medicino,
• razvoj novih analiznih metod ali aplikacij za specifične
biološke vzorce (EF, HPLC, ELISA,...),
• uporaba sodobnih informacijskih tehnologij (npr. uporaba
internetnih računalniških programov za načrtovanje
najugodnejših oligonukleotidnih začetnikov,...).
Napredovanje:
Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti
študijske obveznosti, predpisane s programom in z učnimi
načrti 1. letnika v obsegu najmanj 51 kreditnih točk ECTS,
vendar med manjkajočimi obveznostmi ne sme biti predmet
Celična biologija z genetiko. Za napredovanje v 3. letnik mora
v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s programom
in učnimi načrti v obsegu 60 kreditnih točk ECTS za 1. in 60
kreditnih točk ECTS za 2. letnik.
56
Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s
programom določene študijske obveznosti v skupnem obsegu
180 kreditnih točk ECTS.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
7.1.17. Diplomirani laboratorijski zobni protetik (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani laboratorijski zobni protetik/diplomirana
laboratorijska zobna protetičarka (vs)
izobraževanja
štiriletnem srednješolskem programu in
• uspešno opravljen praktični del sprejemnega izpita iz ročnih
spretnosti.
Raven SOK 7
• povezovanje teoretičnega znanja z različnih področij s
praktičnimi izkušnjami pri delu s pacienti,
• obvladovanje teoretičnega in praktičnega znanja
za samostojno opravljanje in za opravljanje dela v
interdisciplinarnem timu pri izvajanju načrtovanja in
izvedbe ustrezne zobne restavracije, ob tem pa zna tudi
ocenjevati in po načelih profesionalne etike zadovoljevati
pacientove potrebe,
• komunikacijo in ima razvite komunikacijske spretnosti,
usposobljen je tudi za komunikacijo v mednarodnem okolju,
• analizo poklicnih problemov in sintezo ustreznih rešitev;
• ocenjevanje kakovosti svojega tehnološkega dela in izbiro
najboljših postopkov in rešitev za pacientovo dobro,
• vodenje in organiziranje lastnega dela in organiziranje
delovnega procesa v zobnem laboratoriju,
• vključevanje v raziskovalno delo na svojem poklicnem
področju,
• samostojno učenje na svojem poklicnem področju, ima
razvite učne spretnosti, ima pozitiven odnos in odgovornost
za lastno učenje, usposobljen je za pridobivanje in
uporabo informacij iz različnih virov; se zaveda pomena
vseživljenjskega učenja.
Ocenjevanje in
zaključevanje
Sistem ocenjevanja:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav
odlično (10).
Ô
57
Ô
Napredovanje:
letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse
laboratorijske vaje in prakso ter za vpis v posamezni letnik
naslednje število kreditnih točk za posamezni letnik: za vpis
v 2. letnik doseženih najmanj 50 kreditnih točk 1. letnika po
ECTS, za vpis v 3. letnik pa doseženih 60 kreditnih točk 1.
letnika in najmanj 50 kreditnih točk 2. letnika po ECTS.
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter opraviti diplomsko
delo.
58
7.1.18. Diplomirani ortotik in protetik (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani ortotik in protetik/diplomirana ortotičarka in
protetičarka (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
• spoštovanje moralno-etičnih principov in vrednot,
• sporočanje o higiensko-tehničnem stanju v zunanjem in
notranjem okolju, ki vpliva na človekovo zdravje; dajanje
pobude in sodelovanje v promociji zdravja,
• ustno in pisno strokovno komuniciranje,
• komuniciranje s strokovnjaki iz svoje in drugih strok,
• delo v interdisciplinarnem timu,
• raziskovanje v vzgoji in izobraževanju na področju OP,
• poznavanje strokovne terminologije,
• samostojno odločanje,
• samokritičnost in kritično presojanje,
• profesionalno sklepanje,
• pridobivanje, upravljanje in kritično presojanje informacij,
• analizo, sintezo, obvladovanje in predvidevanje rešitev ter
posledic pojavov na področju rehabilitacijskih, aplikacijskih,
izdelovalnih in socialnomedicinskih dejavnosti,
• povezovanje znanja in razumevanja na profesionalen način,
• reševanje problemov v ožjih in širših kontekstih
(večdisciplinarni tim),
• vključevanje v raziskovalno delo na svojem področju,
• povezovanje teorije in prakse,
• znanje iz znanstvenih in teoretičnih temeljev stroke,
• samostojno učenje,
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na
področju OP,
• odgovornost za lastno učenje in zavedanje pomena
vseživljenjskega izobraževanja,
• poznavanje vsebine in metodike OP,
• samostojno delo po zaključku programa,
• pridobivanje novega znanja na svojem področju in sledenje
razvoju stroke,
• komuniciranje v tujem jeziku,
• prilagajanje novim situacijam,
Ô
59
Ô
60
(predmetnospecifične kompetence)
• razumevanje anatomskih, fizioloških ter patoloških stanj
lokomotornega aparata,
• sodelovanje v kliničnem timu; za strokovni pregled in
predpis tehničnega pripomočka ter za svetovanje o izvedbi
ortoze/proteze, aplikacije in rehabilitacije,
• pomoč, opozarjanje in svetovanje pri primernih pogledih na
predoperativno, postoperativno, medicinsko in terapevtsko
upravljanje posameznikovih potreb pri protetskih in
ortopedskih pripomočkih,
• zapisovanje in poročanje rehabilitacijskemu timu ali
sodelavcem o informacijah, ki zajemajo pacientovo stanje
in družino ter oblikovanje mnenja glede na pričakovanja in
potrebe,
• ustrezno komuniciranje s pacientom ter z njegovimi
družinskimi člani,
• prepoznavanje pomembnih kliničnih lastnosti pacienta,
• formuliranje protetičnega ali ortotičnega dizajna, za
predlaganje izbora materialov, komponent in tehničnih
pripomočkov,
• odvzem negative ter izvajanje meritev, potrebnih za izdelavo
in aplikacijo tehničnega pripomočka,
• modificiranje pozitive, negative ter oblike za zagotovitev
optimalnega prijemališča in postavitev ortoze in proteze,
• poznavanje biomehanike ortoze ali proteze in njene funkcije,
• izvedbo statične in dinamične uravnave; kadar je treba,
opravi tudi predhodni trening in začetni pregled,
• izvedbo ali nadzor izdelave ortoze in proteze,
• svetovanje v timu in enakopravno sodelovanje pri končnem
pregledu in evalvaciji funkcij pripomočka,
• poučitev pacienta ali njegovih družinskih članov o pravilni
aplikaciji, uporabi in vzdrževanju pripomočka,
• sodelovanje pri nadaljnjih postopkih in tudi pri vzdrževanju,
popravilih in zamenjavi tehničnega pripomočka,
• prepoznavanje potrebe po ponovitvi katerega od omenjenih
postopkov/funkcij za optimizacijo prilagajanja in izboljšavo
funkcije,
• sodelovanje in posvetovanje z drugimi sodelavci, ki so
vključeni v pacientovo nego in rehabilitacijo,
• nadziranje dela podrejenih,
• izvajanje kliničnih in laboratorijskih aktivnosti, ki so mu
dodeljene,
• uporabo in vzdrževanje pripomočkov in opreme,
• ohranjanje varnega delovnega okolja in postopkov,
• nadzorovanje inventarja in zalog,
• reševanje problemov osebja,
• upravljanje in nadzorovanje financ,
• primerno hranjenje podatkov,
• zagotavljanje kakovosti,
• nabavljanje delovnih pripomočkov za povečanje storilnosti,
• sodelovanje s profesionalnimi skupinami in tudi z vladnimi
in nevladnimi organizacijami,
• sodelovanje pri načrtovanju in implementaciji zdravstvenega
sistema na področju ortopedske tehnike,
• nadzorovanje in izvajanje izobraževanja,
• predavanje in demonstriranje svojim kolegom, drugim
strokovnjakom s področja ortopedske tehnike ter ostalim
zainteresiranim skupinam,
• vključevanje in sodelovanje pri procesu strokovnega razvoja,
• sledenje razvoju na področju ortotike in protetike,
• strokovno prispevanje s svojim znanjem in vključevanje v
skupnost rehabilitacijskega programa,
• izvajanje stalnega evalvacijskega procesa svojih dejavnosti,
• sodelovanje v evalvacijskih in raziskovalnih programih,
• udeleževanje na znanstvenih/strokovnih srečanjih, lahko pa
tudi pisanje in objavljanje člankov v strokovnih revijah.
odlično (10).
Napredovanje:
letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje
in klinično prakso ter za vpis v posamezni letnik naslednje
število kreditnih točk za posamezni letnik: za vpis v 2. letnik
opravljene vse vaje ter najmanj 51 kreditnih točk 1. letnika po
ECTS. Obvezno mora imeti opravljene predmete iz 1. letnika:
Biofizika, Osnove biomedicine, Anatomija in fiziologija
s patologijo, Kemija in tehnologija materialov, Specialna
biomehanika in Klinična praksa 1. Za vpis v 3. letnik pa
mora imeti doseženih 60 kreditnih točk 1. letnika in najmanj
45 kreditnih točk ECTS 2.letnika. Obvezno mora imeti
opravljene naslednje predmete iz 2. letnika: Ocenjevanje
funkcije gibalnega sistema, Protetika, Nadzor in upravljanje
gibanja, Računalništvo in osnove CAD CAM, Tehnični
pripomočki in Klinična praksa 2.
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter opraviti diplomski
izpit.
61
7.1.19. Diplomirani dietetik (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani dietetik/diplomirana dietetičarka (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
62
• samoocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod
in postopkov,
• svetovanje in izobraževanje posameznikov in ciljnih
populacijskih skupin,
• psihološko analizo vzrokov načina in oblike prehranjevanja
pri posameznikih in ciljnih populacijskih skupinah in izbiro
najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
• avtonomnost pri strokovnem delu,
• obvladovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
• poznavanje baznih vsebin s področij kemije, fizike, biologije,
nutrigenomike, mikrobiologije, medicine, imunologije,
farmacije, psihologije in sociologije, ki so pomembna za
razumevanje področja fiziologije in patofiziologije prehrane
in načina prehranjevanja posameznika in populacije ter
dietoterapije,
• poznavanje kakovosti živil, tehnologij pridelave in predelave
živil, mikrobiologije živil, varnosti živil in zakonodaje teh
področij,
• poznavanje postopkov prehranske obravnave bolnikov ob
upoštevanju anamnez, laboratorijskih analiz in biokemičnih
testov ter za določanje ustrezne prehranske podpore in
oskrbe bolnikov,
• poznavanje epidemiologije načina prehranjevanja in stanja
prehranjenosti ter določanja zdravstvenih in promocijskih
aktivnosti, povezanih z zdravo hrano in zdravim načinom
prehranjevanja za ciljne skupine prebivalstva,
• poznavanje tehnik organizacije in vodenja obratov za
pripravo in distribucijo hrane, tehnologij priprave ustreznih
jedi, sestavljanje primernih menijev in jedilnikov za ciljno
populacijo,
• učinkovito promoviranje zdravstvene ter okoljske vzgoje,
• poznavanje, razumevanje in praktično uporabo izbranih
družboslovnih in naravoslovnih ved,
• poznavanje osnov zdravstveno-ekološkega menedžmenta ter
ekonomike in kakovosti v zdravstvu,
• poznavanje in uporabo informacijsko–komunikacijskih
tehnologij ter informacijskih sistemov,
• koherentno obvladovanje temeljnega znanja, povezovanje
znanja z različnih področij in aplikacije,
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na posameznem
strokovnem področju,
• reševanje konkretnih strokovnih problemov z uporabo
znanstvenih metod in postopkov,
• razumevanje in uporabo kritične analize in razvoj teorij
ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih strokovnih
vprašanj.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega
leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom
za vpis v višji letnik. Pogoj za vpis v 2. letnik so opravljeni
izpiti obveznih predmetov 1. letnika. Pogoj za vpis v 3. letnik
so opravljeni izpiti obveznih predmetov 2. letnika.
Izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
63
7.1.20. Diplomirani inženir radiološke tehnologije (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani inženir/diplomirana inženirka radiološke
tehnologije (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
praktičnimi izkušnjami,
• obvladovanje temeljnega teoretičnega in praktičnega
znanja ter dela samostojno v interdisciplinarnem timu pri
diagnostičnih, terapevtskih in interventnih radioloških
posegih, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati
pacientove potrebe, in sicer ob upoštevanju načel
profesionalne etike,
• komunikacijske spretnosti in komunikacijo, tudi v
mednarodnem okolju,
• analizo poklicnih problemov in sintezo ustreznih rešitev,
• opravljanje dela skladno z veljavno zakonodajo o varstvu
pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih,
optimiziranje doze sevanja in presojo pravilnosti rabe
ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente,
• ocenjevanje kakovosti tehnološkega dela diagnostičnih,
interventnih in terapevtskih radioloških postopkov,
• vključevanje v raziskovalno delo na svojem poklicnem
področju,
• samostojno izpopolnjevanje na svojem poklicnem področju,
ima razvite učne spretnosti, ima pozitiven in odgovoren
odnos do študija, zna pridobiti in uporabiti informacije iz
različnih virov, se zaveda pomena vseživljenjskega učenja.
64
Ocenjevanje in
zaključevanje
Sistem ocenjevanja:
odlično (10).
Napredovanje:
Za vpis v višji letnik mora študent imeti potrjen predhodni
letnik s frekvencami vseh predmetov, opravljene vse vaje
in klinično prakso ter ustrezno število kreditnih točk. Za
vpis v 2. letnik je treba doseči najmanj 54 kreditnih točk 1.
letnika,za vpis v 3. letnik pa 60 kreditnih točk 1. letnika in
najmanj 54 kreditnih točk 2. letnika.
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter opraviti diplomski
izpit.
65
7.1.21. Diplomirani sanitarni inženir (un)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani sanitarni inženir/diplomirana sanitarna inženirka (un)
izobraževanja
• poklicna matura ter izpit iz enega od predmetov mature v
kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu (izbrani
predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri
poklicni maturi) ali
Raven SOK 7
•
•
•
•
•
•
66
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
znanje iz znanstvenih in teoretičnih temeljev stroke,
povezovanje teorije in prakse,
vključevanje v raziskovalno delo na svojem področju,
reševanje problemov v ožjih in širših kontekstih
(večdisciplinarni tim),
povezovanje znanja in razumevanja na profesionalen način,
analizo, sintezo, obvladovanje in predvidevanje
rešitev ter posledic pojavov na področju higienskotehničnih, zdravstveno-ekoloških, epidemioloških in
socialnomedicinskih dejavnostih,
pridobivanje in kritično presojanje informacij ter upravljanje
z njimi,
profesionalno sklepanje,
samokritično in kritično presojo,
samostojno odločanje,
poznavanje strokovne terminologije,
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju na področju
sanitarnega inženirstva,
komuniciranje s strokovnjaki iz svoje in drugih strok,
ustno in pisno strokovno komuniciranje,
sporočanje o higiensko-tehničnem stanju v zunanjem in
notranjem okolju, ki vpliva na človekovo zdravje, in za
dajanje pobude ter za sodelovanje pri promociji zdravja,
spoštovanje moralno-etičnih načel in vrednot,
samostojno učenje,
uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na
področju sanitarnega inženirstva,
odgovornost za lastno učenje in zavedanje pomena
vseživljenjskega izobraževanja,
poznavanje vsebin in metodik sanitarnega inženirstva,
samostojno delo po zaključku programa.
odlično (10).
Napredovanje:
leta opravil vse obveznosti, predpisane z učnim načrtom,
in dosegel najmanj 54 kreditnih točk ECTS predhodnega
letnika. V 2. letnik se tako lahko vpiše, če ima opravljene
vse vaje in najmanj 54 kreditnih točk. V 3. letnik se lahko
vpiše, če ima opravljene vse obveznosti iz 1. letnika, vse vaje
in strokovno prakso 2. letnika ter najmanj 54 kreditnih točk
2. letnika. V 4. letnik se lahko vpiše, če ima opravljene vse
obveznosti 1. in 2. letnika, strokovno prakso 3. letnika in
najmanj 54 kreditnih točk 3.letnika.
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v
obsegu 240 kreditnih točk.
67
7.1.22. Diplomirana medicinska sestra/diplomirani
zdravstvenik (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
68
• poznavanje in upoštevanje načel profesionalne etike,
praktičnimi izkušnjami pri delu s pacienti,
• obvladanje teoretičnega in praktičnega znanja za samostojno
opravljanje negovalnih intervencij in za opravljanje dela
v interdisciplinarnem timu pri izvajanju diagnostičnih in
terapevtskih posegov,
• to, da ceni spoznanja sorodnih ved (naravoslovnih in
humanističnih) in jih povezuje s stroko– zdravstveno nego,
• komunikacijske spretnosti, vključno s komunikacijo v
mednarodnem prostoru,
• sprejemanje pedagoškega dela za vzgajanje in izobraževanje
lastnega kadra ter raziskovalno delo,
• samoizobraževanje in podiplomsko organizirano
izobraževanje – ceni vseživljenjsko učenje,
• promocijo zdravja, zdravstveno vzgojo in učenje za
razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja,
za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za
krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,
• izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze,
negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege,
• sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega
tima ter izvajanje diagnostično-terapevtskih programov,
• spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege
in dokumentiranje,
• interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za
zagotavljanje kakovostne obravnave bolnika,
• izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske
pomoči,
• organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe
zdravstvene nege,
• vodenje negovalnega tima,
• pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,
• raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje
kakovosti.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka
študijskega leta opravil vse obveznosti,določene s študijskim
programom,za vpis v višji letnik.
69
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
• Skladno s kompetencami tehnika zdravstvene nege/tehnice
zdravstvene nege morajo vsi kandidati, razen kandidatov
z opravljenim zaključnim izpitom ali poklicno maturo v
programu zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege,
opraviti 80 ur propedevtičnega programa iz vsebin predmeta
zdravstvena nega.
Raven SOK 7
70
• vključevanje organizacijskih znanj za podporo uspešnim
poslovnim odločitvam,
• načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti,
• uporabo znanstvenoraziskovalnih metod za raziskovanje na
področju zdravstvene nege,
• uporabo modernih in informacijsko-komunikacijskih
tehnologij,
• pridobitev strokovnega znanja in znanja s področja
kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, s
katerimi bo lahko učinkovito izvajal na dokazih temelječo
zdravstveno nego,
• reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
• obvladovanje komuniciranja z bolnikom/varovancem, s
sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu in navzven z
drugimi partnerji,
• strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in
samostojnost pri odločanju in vodenju zdravstvenega tima,
• promocijo zdravja, zdravstveno vzgojo in učenje za
• razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za
zdravstvene nege,
• izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne
anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev
zdravstvene nege,
tima ter izvajanje diagnostično-terapevtskih programov,
in dokumentiranje,
pomoči,
kakovosti,
• poznavanje in razumevanje stroke zdravstvene nege in
zgodovine oziroma razvoja zdravstvene nege,
• reševanje konkretnih problemov z uporabo kvalitativnih in
kvantitativnih znanstvenih metod,
• obvladanje teorije zdravstvene nege, za prenos znanja v
prakso in za refleksijo,
• razumevanje stroke in povezovanje z interdisciplinarnimi
področji,
• razumevanje in uporabo metod kritičnega razmišljanja,
• pridobitev veščin in spretnosti izvajanja zdravstvene nege na
specifičnih področjih,
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in
sistemov na določenem strokovnem področju itd.
Ocenjevanje in
zaključevanje
Sistem ocenjevanja:
odlično (10).
Napredovanje:
Študent mora za napredovanje v 2. letnik obvezno opraviti
izpite in klinične vaje pri naslednjih predmetih: Zdravstvena
nega (12 kreditnih točk ECTS), Anatomija, fiziologija,
patologija (4 kreditne točke ECTS), Zdravstvena nega
starostnika z geriatrijo (4 kreditne točke ECTS), Klinično
usposabljanje (9 kreditnih točk ECTS). Brez opravljenega
izpita iz predmeta Zdravstvena nega (12 kreditnih točk
ECTS) tudi izjemno napredovanje v višji letnik ni mogoče.
Pogoji za napredovanje iz 2. v 3. letnik so: opravljeni vsi
izpiti 1. letnika ter uspešno opravljeni izpiti in vse vaje pri
naslednjih predmetih 2. letnika: Zdravstvena nega otroka
in mladostnika s pediatrijo (5 kreditnih točk ECTS),
Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom
(3 kreditne točke ECTS), Zdravstvena nega internističnega
bolnika z interno medicino (6 kreditnih točk ECTS),
Zdravstvena nega na ginekološko porodnem področju (7
kreditnih točk ECTS), Zdravstvena nega na pediatričnem
področju (6 kreditnih točk ECTS), Zdravstvena nega na
internističnem področju (11 kreditnih točk ECTS). Študent
napreduje v 3. Letnik, če zbere 60 kreditnih točk ECTS iz 1.
letnika in 38 kreditnih točk ECTS iz 2. letnika.
Ô
71
Ô
programom predpisane obveznosti in uspešno zagovarja
diplomsko delo.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede
72
KVALIFIKACIJA
Vrsta Izobrazba
kvalifikacije
izobraževanja
Raven SOK 7
• aplikacijo splošnih resnic, pravil in abstraktnih konceptov
na specifične situacije v procesu zdravstvene nege, analizo,
da bo spoznal povezave in medsebojno delovanje različnih
dejavnikov v določeni situaciji, sintezo, da bo lahko različne
elemente povezal v celovito sliko,
• povezovanje znanja s prakso pri reševanju kompleksnih
situacij,
• avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju
strokovnih odločitev,
• kritično samoocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti
izbranih metod in postopkov,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti – razlago
odločitev ter znanja in razlogov, na katerih temeljijo,
na jasen in nedvoumen način, in sicer strokovnemu in
nestrokovnemu občinstvu,
• delo v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje tvornih
kritik in pripomb,
• kritično preverjanje informacij in dogodkov v lokalnem,
nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju,
• zavezanost profesionalni etiki, etično refleksijo in ravnanje v
primeru etičnih dilem v zdravstveni negi,
• promocijo zdravja, zdravstvene vzgoje in učenja za
za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za
zdravstvene nege,
• izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze,
negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege,
tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov,
in dokumentiranje,
Ô
73
Ô
pomoči,
kakovosti,
• osebnostni in profesionalni razvoj ter nesebično prenašanje
omenjenih spretnosti in znanj na sodelavce v zdravstvenem
timu ter kolektivno delovanje,
tehnologij ter informacijskih sistemov.
Ocenjevanje in
zaključevanje
74
Sistem ocenjevanja:
odlično (10).
Napredovanje:
leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom
za vpis v višji letnik. Za vpis v višji letnik mora imeti
opravljene in potrjene vse predpisane obveznosti kliničnega
usposabljanja iz vseh predmetov letnika ter opravljene
izpite iz naslednjih predmetov: za vpis v 2. letnik Osnove
zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem, Profesionalna
etika in filozofija zdravstvene nege, Zdravstvena nega
starostnika z rehabilitacijo in s kliničnim usposabljanjem,
Anatomija, fiziologija in patologija, Biokemija, biofizika in
farmakologija, za vpis v 3. letnik pa je potrebno opraviti vse
manjkajoče izpite 1. letnika in naslednje izpite iz predmetnika
2. letnika: Zdravstvena nega kirurškega pacienta s kirurgijo
in s kliničnim usposabljanjem, Mikrobiologija, molekularna
biologija in higiena z osnovami ekologije, Supervizija
v zdravstveni negi, Zdravstvena nega internističnega
bolnika z interno medicino in s kliničnim usposabljanjem,
Diagnostično terapevtski program (Laboratorijska medicina
in Rentgen).
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Raven SOK 7
• obvladovanje temeljnega znanja, povezovanje znanja z
različnih področij, na katerih temelji zdravstvena nega,
• poznavanje profesionalne etike, zdravstvene zakonodaje,
priznavanje in spoštovanje moralnih načel in vrednot ter
njihovo uporabo pri strokovnem delu,
• avtonomno, holistično, tolerantno, skrbno in občutljivo
obravnavo posameznika ali skupine, brez izrekanja sodb ob
zagotavljanju/varovanju pravic, varovanju zaupanja in želja
različnih posameznikov in skupin,
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
razvoj kritične in samokritične presoje,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v
strokovnem okolju (domačem in mednarodnem),
sistemov na strokovnih področjih,
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na strokovnem
področju,
• vodenje, organizacijo in kooperativno timsko delo,
• razumevanje in upoštevanje raznolikosti globalnega ter
lokalnega okolja pri organizaciji in izvajanju celovite
zdravstvene nege,
• prevzemanje odgovornosti v profesionalnem delu,
• sprejemanje odgovornosti za profesionalni razvoj in učenje,
izboljševanje lastnega dela skozi evalvacijo z namenom, da se
zagotovi kvaliteta storitev,
• izobraževanje, vzgojo in mentorsko delo,
• vključevanje profesionalne etike, pravne zakonodaje,
prepoznavanje in uporabo moralnih in etičnih načel pri
strokovnem delu,
• holistično, tolerantno, skrbno in občutljivo obravnavo
posameznika ali skupine, zagotavljanje in varovanje pravic in
želja posameznikov ter različnih skupin,
• izobraževanje in vzgajanje za ohranjanje zdravja, dobrega
počutja zdrave in bolne populacije, družbene skupnosti,
skupin in posameznikov,
Ô
75
76
Ô
• poznavanje in uresničevanje različnih pravil, odgovornosti
in funkcij v zdravstveni negi ter prilagajanje pravil glede na
pacientove potrebe,
• prevzemanje odgovornosti za profesionalen razvoj
in uporabo evalvacije kot načina za refleksijo in
izpopolnjevanje lastnega dela ter povečanje kvalitete uslug
na delovnem mestu,
• vsestransko in sistematično prilagajanje obravnave pacienta
glede na relevantne fizične, psihične, socialne, kulturne,
psihološke, spiritualne in družbene dejavnike,
• prepoznavanje in interpretiranje znakov normalnega
in spreminjajočega se zdravja (postavljanje negovalnih
diagnoz),
• načrtovanje, izvajanje in evalvacijo individualnih programov
zdravstvene nege v sodelovanju s pacienti, z oskrbovanci, s
svojci in z drugimi,
• vključevanje standardov kakovosti s kritičnim ocenjevanjem,
interpretacijo, sintezo in pomočjo pacientom pri izbiri,
• ustrezno uporabo niza veščin in intervencij ter zagotavljanje
optimalne zdravstvene nege,
• spoštovanje pacientovega dostojanstva in zasebnosti ter
zaupnosti podatkov,
• kvalitetno izvajanje intervencij v zdravstveni negi,
• izvajanje nujne medicinske pomoči,
• izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužb,
• upoštevanje psiholoških (emocionalnih, psihičnih, osebnih)
in bioloških (udobna namestitev, ustrezna prehrana, osebna
higiena in možnost za dnevne aktivnosti) potreb pacienta pri
oskrbi,
• upoštevanje individualnih potreb pacienta v različnih
življenjskih obdobjih, v zdravju in bolezni,
• informiranje, izobraževanje, vzgajanje in nadzorovanje
pacientov/oskrbovancev in njihove družine,
• varno dokumentiranje medicinskih in drugih terapij,
• znanje s področja zdravstvene nege in zmožnost apliciranja
teoretičnega znanja v strokovno delo,
• temeljno znanje naravoslovnih znanosti in medicinskih ved
ter njegovo aplikacijo,
• temeljno znanje s področij sociologije, pedagogike,
andragogike ter drugih humanističnih ved,
• temeljno znanje s področja etike, prava, ekonomije in drugih
družbenih ved,
• temeljno znanje s področja informacijsko-komunikacijskih
tehnologij v zdravstveni negi,
• temeljno znanje s področja mednarodnega in nacionalnega
zdravstvenega varstva,
• temeljno znanje za raziskovalno delo,
• učinkovito komuniciranje (vključno z uporabo tehnologij)
s pacienti, z družinami in s socialnimi skupinami v
normalnem in specifičnem komunikacijskem okolju/ozračju,
• spodbujanje pacientov in njihovih oskrbnikov, da izrazijo svoje
probleme in skrbi, ter primerno odzivanje na, emocionalno,
socialno, psihološko, spiritualno ali psihično situacijo,
• primerno predstavljanje pacientove prihodnosti
(perspektive), da bi preprečili neprimerno ravnanje,
• uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za delo v
timu,
• zaznavanje ozračja v bolnišnici in prilagajanje obnašanja dani
situaciji,
• uporabo komunikacijskih in svetovalnih tehnik,
• prepoznavanje psihičnih stanj, kot so strah, stres in depresija,
dajanje emocionalne podpore ter svetovanje,
• vodenje zdravstvene dokumentacije, pisanje poročil in
uporabo ustrezne tehnologije,
• spoznanje, da je dobro počutje pacienta rezultat prizadevanj,
aktivnosti in odgovornosti vseh članov zdravstvenega tima,
• vodenje in koordiniranje tima, primerno razporejanje nalog,
reševanje problemov in odločanje,
• kakovostno organiziranje, vodenje in sodelovalno
komuniciranje z vsem osebjem,
• ocenitev tveganja, aktivno promoviranje zdravja in skrb za
varnost vseh ljudi v delovnem okolju,
• poznavanje relevantnih standardov kakovosti in kritično
uporabo metodologije za evalvacijo,
• mentorsko delo, izobraževanje, podporo, nadziranje študentov
zdravstvene nege in drugih zdravstvenih delavcev,
• poznavanje principov in procesa zdravstvene nege in
ekonomsko učinkovito uporabo virov.
odlično (10).
Napredovanje:
V 2. letnik napreduje, kdor je opravil obveze 1. letnika
v obsegu najmanj 45 kreditnih točk in je opravil vse s
programom predvidene vaje in klinično prakso. V 3. letnik
napreduje, kdor je opravil vse obveznosti iz 1. letnika (60
kreditnih točk) in je pridobil najmanj 45 kreditnih točk
iz obveznosti 2. letnika ter je opravil vse s programom
predvidene vaje in klinično prakso.
programom predpisane študijske obveznosti v obsegu 180
kreditnih točk.
Izvajalci Visokošolsko središče Novo mesto, Visoka šola za zdravstvo
Novo mesto
77
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zaključnim
izpitom ali poklicno maturo v programu tehnik/tehnica
zdravstvene nege, morajo pred začetkom rednih predavanj
opraviti 100 ur pripravljalnega (propedevtičnega) programa
iz vsebin predmeta zdravstvena nega.
Raven SOK 7
78
• delovanje po načelih sodobne zdravstvene nege, ki poudarja
individualnost, aktivno vključenost, partnerski odnos in
holistični pristop k posamezniku, družini ali skupini,
• ugotavljanje potreb po zdravstveni negi na ravni pacienta
in populacije, postavljanje ciljev, načrtovanje, izvajanje in
vrednotenje,
• vključevanje v zdravstveni tim in vodenje tima zdravstvene
nege (negovalnega tima) v praksi in delovanje na vseh
nivojih zdravstvenega varstva,
• načrtovanje in izvajanje del in nalog v skladu s
kompetencami na področju diagnostično-terapevtskega
programa pri obravnavi pacienta,
• prevzemanje samostojne aktivnosti na področju
zdravstvenovzgojnega dela za zdravo in bolno populacijo,
• uspešno komuniciranje s pacientom ter sodelavci v
negovalnem in zdravstvenem timu,
• poznavanje dejavnikov tveganja in rizičnih skupin
prebivalstva za razvoj kroničnih bolezni in bolezni sodobne
družbe ter poznavanje vloge diplomanta pri preprečevanju,
odkrivanju in zdravljenju tovrstnih obolenj idr.,
• poznavanje zdravstveno-socialne problematike, ki
jo povzroča staranje družbe in sprememba vrednot
v družinskem življenju, s čimer je povezana oskrba
starostnikov,
• poznavanje in razumevanje trendov in vloge zdravstvene
nege pri učinkoviti in kakovostni obravnavi pacienta, ki se
kaže v skrajševanju čakalnih vrst in vlogi zdravstvene nege
kot povezovalke na primarni, sekundarni in terciarni ravni,
• razumevanje, da je stopnja organizirane paliativne oskrbe
zrcalo sodobne družbe in kulture te družbe; poznavanje in
razumevanje osnovnih pristopov paliativne oskrbe in vloge
zdravstvene nege v paliativnem timu,
• razvijanje strokovnega področja, organiziranje in vodenje
tima zdravstvene nege, uporabo sodobnih pristopov pri
vodenju in spremljanju kakovosti procesov dela ob pacientu,
• javno nastopanje, andragoški ciklus, pisanje gradiv za laično
in bolno populacijo in razumevanje vloge diplomanta danes
in v prihodnosti v smislu zdravstvene vzgoje zdrave in bolne
populacije,
• razumevanje pozitivne profesionalne identitete oziroma
razumevanje in sprejemanje podobe poklica, kar bo
vplivalo na diplomantovo motivacijo za prevzemanje vloge
diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika
v razvitem svetu,
• razumevanje nujnosti usklajevanja postopkov zdravstvene
nege z zakonodajo in zakonsko, moralno in etično
odgovornostjo v poklicnem in zasebnem življenju,
• povezovanje novih spoznanj sorodnih ved (medicinskih,
družboslovnih in naravoslovnih), ki jih bo kot diplomirani
zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra spoznaval/-a,
• raziskovalno delo v zdravstveni negi in razumevanje
njegovega pomena za razvoj stroke,
sistemov na strokovnem področju itd.,
• razumevanje potrebe po samoizobraževanju in
podiplomskem organiziranem izobraževanju,
• razumevanje pomena vseživljenjskega izobraževanja.
odlično (10).
Napredovanje:
leta opravil vse s študijskim programom določene obveznosti
za vpis v višji letnik.
programom predpisane obveznosti in uspešno zagovarja
diplomsko delo.
Izvajalci Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
79
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Raven SOK 7
80
• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic glede na
predmetnospecifične kompetence diplomanta,
• obvladovanje raziskovalnih metod (klinično in aplikativno
raziskovanje), postopkov in procesov, za razvijanje kritične
in samokritične presoje,
• avtonomnost v strokovnem delu,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej
komunikacije s pacienti, v zdravstvenem timu ter razvoj
komunikacijskih spretnosti z zdravo in bolno populacijo,
• kooperativnost, delo v skupini,
• ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, postavljanje ciljev,
načrtovanje, izvajanje in vrednotenje,
• poznavanje in razumevanje trendov in vloge zdravstvene
nege pri čim hitrejši in kakovostni obravnavi pacienta, ki se
kaže v skrajševanju čakalnih vrst in v zdravstveni negi kot
povezovalnem členu na primarni, sekundarni in terciarni
ravni,
• znanje s področja temeljne zdravstvene nege in njenih
specifik,
• razumevanje metodike zdravstvene nege in promocije
zdravja,
• poznavanje anatomije, fiziologije in patologije,
• znanje s področja mikrobiologije s parazitologijo,
• izvajanje del in nalog v skladu s kompetencami na področju
diagnostično-terapevtskega programa pri obravnavi
pacienta,
• uporabo informacijske tehnologije in sistemov na
• poznavanje menedžmenta in organizacije zdravstvene nege,
• znanje s področja sociologije zdravja in bolezni,
• znanje s področja psihologije,
• poznavanje supervizije v zdravstveni negi,
• obvladovanje nujne medicinske pomoči in zdravstvenega
varstva v posebnih primerih,
• znanja s področja zdravstvene in socialne zakonodaje.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1.
letnika zbere najmanj 45 kreditnih točk ECTS, obvezno
pa mora opraviti vse klinično usposabljanje in izpite pri
naslednjih predmetih: Zdravstvena nega in raziskovanje,
Anatomija, fiziologija, patologija in Mikrobiologija s
parazitologijo. V 3. letnik napreduje, če ima opravljene vse
izpite 1. letnika, vse klinično usposabljanje 1. in 2. letnika in
če zbere še najmanj 45 kreditnih točk ECTS z opravljenimi
izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti naslednje predmete 2.
letnika: Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo,
Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter
Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino.
81
7.1.23. Diplomirani socialni gerontolog (vs)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani socialni gerontolog/diplomirana socialna
gerontologinja (vs)
izobraževanja
Raven SOK 7
82
• prepoznavanje vloge in položaja starostnika v procesu
medsebojne interakcije,
• prepoznavanje potreb starostnika in korektno oblikovanje
svojega odziva nanje (za kvalitetno storitev so zato
potrebna širše postavljena antropološka znanja),
• prepoznavanje odnosne ravni, načinov obnašanja in
zakonitosti komunikacije na različnih ravneh in v različnih
procesih,
• spoznavanje strukturiranja, funkcioniranja in procesiranja
storitev ter specifike storitvene dejavnosti,
• identificiranje možnih načinov reševanja konfliktov,
• sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi
institucijami na nacionalni in mednarodni ravni,
• timsko in projektno delo,
• prepoznavanje pomena različnih kulturnih identitet,
• poznavanje uporabe osnovnih statističnih in metodoloških
orodij za delo v storitvah,
• poznavanje osnov računovodskih in finančnih procesov,
• poznavanje trajnostnega razvoja okolja z ekološkimi in s
prostorskimi učinki,
• poznavanje osnov temeljnih mikro- in makroekonomskih
teorij, potrebnih za načrtovanje varne starosti,
• razumevanje temeljne discipline socialne gerontologije in
njeno povezanost s poddisciplinami,
svojega odziva nanje,
• kompetenten odziv, ki zahteva organizacijo
fizioterapevtskih in drugih delovnih ter zaposlitvenih
terapij (terapija z živalmi),
• zaposlitveno animacijo starih in motiviranje za vključitev v
prostočasne zaposlitvene in druge programe,
• prepoznavanje potreb po socialnodelavskih pristopih k
posameznim segmentom znotraj populacije (nepokretni,
invalidi, mlajši in starejši upokojenci),
• prepoznavanje n sooblikovanje aktivnosti za stare v
skupnosti,
• pripravo poslovnega in strateškega načrta za zagotovitev
varne starosti,
• etično reagiranje na različnosti v populaciji,
• spoznanje strukturiranja, funkcioniranja in procesiranja
storitev in specifiko storitvene dejavnosti,
• poznavanje teorij o paliativni oskrbi,
• poznavanje osnov ekonomskih zakonitosti obvladovanja
različnih entitet, ki delajo s starimi, in njihovega
konkurenčnega okolja,
• obvladovanje različnih organizacijskih entitet (domovi za
stare, posebni socialni zavodi, institucionalno varstvo –
VDC, koncesionarji s področja organiziranih oblik skrbi
za stare, varovana stanovanja, društva, pomoč za stare na
domu …),
• obvladovanje dinamične organizacije,
• sestavo dinamičnega procesa zaposlitve v prostem času,
življenja in skrbi za starega človeka,
• obvladovanje e-komunikacij z drugimi, pri čemer pozna
obvladovanje problematike e-poslovanja s strankami,
• pridobivanje in analizo podatkov s spleta, prenos in
poznavanje novih metod, paradigem in filozofij na
področju dela s starimi,
• prepoznavanje trendov v globalnem sistemu,
• obvladovanje procesov v starosti in pri različnih
bolezenskih stanjih ter ustrezen pristop k oblikovanju
storitev za pomoč,
• prepoznavanje novih tehnologij, paradigem in filozofij pri
obravnavanju kompleksnosti konceptov dela s starimi, nato
pa še za razumevanje ključnih dejavnikov za razvoj storitev
na področju skrbi za stare,
• seznanitev z menedžmentom v institucijah, ki delajo za
stare in z njimi,
• oblikovanje novih storitev na področju skrbi za stare,
• obvladovanje temeljnih veščin na področju skrbi za stare,
• vzpostavljanje družbeno odgovornega delovanja na osnovi
etičnih pravil in pričakovanj družbe.
Ocenjevanje in
zaključevanje
Sistem ocenjevanja:
odlično (10).
Ô
83
Ô
Napredovanje:
Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj
45 kreditnih točk ECTS iz 1. letnika, za napredovanje iz 2. v 3.
letnik pa najmanj 45 kreditnih točk ECTS iz drugega letnika
in 60 kreditnih točk iz prvega letnika (to pomeni, da mora
imeti vse izpite iz 1. letnika v celoti opravljene).
84
7.1.24. Diplomirani socialni gerontolog (un)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani socialni gerontolog/diplomirana socialna
gerontologinja (un)
izobraževanja
• poklicna matura in opravljen dodatni maturitetni predmet
družboslovne smeri ali
Raven SOK 7
• prepoznavanje odnosnih ravni, načinov obnašanja in
zakonitosti komunikacije na različnih ravneh in v različnih
procesih,
• spoznavanje strukturiranja, funkcioniranja in procesiranja
storitev in specifike storitvene dejavnosti,
• identificiranje možnih načinov reševanja konfliktov,
• prepoznavanje pomena različnih kulturnih identitet,
• poznavanje uporabe kvantitativnih in kvalitativnih
metodoloških orodij,
• poznavanje osnov računovodskih in finančnih procesov,
• poznavanje poslovnega komuniciranja v dveh tujih jezikih,
• poznavanje procesov umiranja in svetovanje,
• poznavanje principov makro-, mikro- in okoljske
ekonomije ter ekonomije kadrov, potrebnih za načrtovanje
varne starosti,
svojega odziva nanje (za kvalitetno storitev so zato
potrebna širše postavljena antropološka znanja),
• kompetenten odziv, ki zahteva organizacijo
fizioterapevtskih in drugih delovnih ter zaposlitvenih
terapij,
• oblikovanje zdrave prehrane z upoštevanjem dietetskih
načel,
• zaposlitveno animacijo starih in motiviranje za vključitev v
prostočasne zaposlitvene in druge programe,
• prepoznavanje potreb po socialnodelavskih pristopih k
invalidni, mlajši in starejši upokojenci),
Ô
85
Ô
• prepoznavanje in sooblikovanje aktivnosti za stare v
skupnosti,
varne starosti,
• etično reagiranje ob različnostih v populaciji,
• poznavanje strukturiranja, funkcioniranja in procesiranja
• poznavanje teorij s področja paliativne oskrbe,
• poznavanje osnov ekonomskih zakonitosti obvladovanja
• obvladovanje različnih organizacijskih entitet (dom za
stare, VDC, varovana stanovanja, društva, pomoč za stare
na domu …),
• obvladovanje e-komunikacij z drugimi, pri čemer pozna
obvladovanje problematike e-poslovanja s strankami,
• pridobivanje in analizo podatkov na spletu, prenos
in poznavanje novih metod, paradigem in filozofij na
področju dela s starimi,
• obvladovanje procesov v starosti in bolezenskih stanjih ter
ustrezen pristop k oblikovanju storitev za pomoč,
• prepoznavanje novih tehnologij paradigem in filozofij pri
obravnavanju kompleksnosti konceptov dela s starimi in
za razumevanje ključnih dejavnikov za razvoj storitev na
področju skrbi za stare,
• seznanjanje z menedžmentom v institucijah, ki delajo za
stare in z njimi,
• oblikovanje nove storitve na področju skrbi za stare,
• obvladovanje temeljnih veščin na področju skrbi za stare,
• prepoznavanje psihiatričnih problemov v starosti,
etičnih pravil in pričakovanj družbe,
• socialni marketing, fundraising,
• svetovanje in raziskovanje na vseh področjih skrbi za stare.
86
Ocenjevanje in
zaključevanje
Sistem ocenjevanja:
odlično (10).
Napredovanje:
45 kreditnih točk ECTS iz 1. letnika, za napredovanje iz 2. v
3. letnik pa najmanj 45 kreditnih točk ECTS iz 2. letnika in
60 kreditnih točk iz 1. letnika (to pomeni, da mora imeti vse
izpite iz 1. letnika v celoti opravljene).
87
7.1.25. Magister bioinformatike
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica bioinformatike
Tip kvalifikacije Magisterij
Vrsta Magistrsko izobraževanje
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program prve bolonjske stopnje z ustreznih
88
strokovnih področij: bioinformatike, računalništva,
zdravstvene nege, medicinskih ved, naravoslovnih
znanosti, farmacije, tehniških in biotehniških ved ali
• študijski program prve bolonjske stopnje z drugih
strokovnih področij: družbene vede, humanistične vede,
socialno delo, če so pred vpisom v študijski program
opravljene študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje
študija v obsegu 18 kreditnih točk (ECTS) iz vsebin s
področij zdravstva (Zdravstvena etika, Pravni vidiki,
Organizacija in management, Sociologija, Fiziologija),
računalništva (Osnove računalništva, Osnove IKT) ali
naravoslovnih ved (Osnove biokemije, Osnove biofizike,
Osnove kemije) ali
• visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. junijem 2004, z ustreznih strokovnih področij:
bioinformatike, računalništva, zdravstvene nege,
medicinskih ved, naravoslovnih znanosti, farmacije,
tehniških in biotehniških ved ali
• visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.
junijem 2004, z drugih strokovnih področij: družbene
vede, humanistične vede, socialno delo, če so pred vpisom
v študijski program opravljene študijske obveznosti,
bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 kreditnih točk
(ECTS) iz vsebin s področij zdravstva (Zdravstvena etika,
Pravni vidiki, Organizacija in management, Sociologija,
Fiziologija), računalništva (Osnove računalništva, Osnove
IKT) ali naravoslovnih ved (Osnove biokemije, Osnove
biofizike, Osnove kemije).
Raven SOK 8
• pravilno aplikacijo temeljnih znanj s področja znanstvenih
metod in laboratorijskih tehnik,
• napredne spretnosti za aplikacijo metod molekularne in
celične biologije ter biofizike za raziskovanje in reševanje
kompleksnih biomedicinskih problemov in sistemov,
• poznavanje metod genomike in proteomike in njihovo
aplikacijo,
• poznavanje metodologij in paradigem informacijske
tehnologije za shranjevanje, analizo, sintezo in vizualizacijo
genomskih in proteomskih podatkov,
• oblikovanje zdravstvenih informacijskih sistemov na
splošno in bolj specifično za oblikovanje bioinformacijskih
sistemov,
• vključevanje organizacijskih znanj za podporo uspešnim
poslovnim odločitvam,
• uporabo znanstvenoraziskovalnih metod za raziskovanje
na področju bionformatike,
• preučevanje sodobnih teorij, ki opredeljujejo naravo znanja
na teoretičnem in praktičnem področju bionformatike, in
za razpravljanje o relevantnosti in uporabi bioinformatike v
klinični praksi,
• opisovanje načel in uporabo raziskovanja v bioinformatiki
in kritično ocenjevanje raziskovalne literature glede na
posamezni vidik področja bioinformatike,
• preučevanje načel in metod za izboljšanje kakovosti in
obravnavanje uporabe teh načel,
• preučevanje etične razsežnosti človekovih ravnanj in
obravnavanje uporabe teorij morale na teoretičnem in
praktičnem področju bioinformatike.
odlično (10).
Napredovanje:
Prehodnost Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)
89
7.1.26. Magister kognitivne znanosti
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica kognitivne znanosti
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program prve bolonjske stopnje (v obsegu vsaj
180 kreditnih točk) ali
junijem 2004,z naslednjih strokovnih področij: filozofija,
medicina, računalništvo, psihologija, jezikoslovje,
pedagoške vede, antropologija, sociologija, kulturologija,
matematika in biologija ali
junijem 2004,z drugih strokovnih področij (kandidat, ki je
končal študijski program s področja, ki ni našteto zgoraj,
mora opraviti predmeta Uvod v filozofijo in Kognitivna
nevroznanost 1 ali druga predmeta z ustrezno vsebino v
obsegu najmanj 10 kreditnih točk).
Raven SOK 8
90
• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in
razvoja temeljnih disciplin kognitivne znanosti,
• spremljanje aktualnih raziskav na področju kognitivne
znanosti,
• razumevanje in uporabo terminologije temeljnih disciplin
kognitivne znanosti,
• poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in
razvoja kognitivne znanosti kot samostojne discipline,
• razumevanje in kritičen odnos do etičnih in socialnih
vprašanj, povezanih z raziskavami na področjih temeljnih
disciplin kognitivne znanosti,
• razumevanje specifičnega pojava kognicije z
interdisciplinarne perspektive,
• poznavanje in razumevanje osnovnih raziskovalnih metod
in tehnik temeljnih disciplin kognitivne znanosti,
• poznavanje metodoloških orodij in eksperimentalnih
pristopov na izbranem področju,
• poznavanje in identifikacijo obstoječih epistemoloških
konceptov in znanstvenih predrazumevanj,
• uvid v povezavo med epistemološkimi predpostavkami in
izbrano metodologijo,
• reflektiranje lastnega vrednostnega sistema v kontekstu
raziskovalnega dela,
• ovrednotenje pristopov, konceptov in metod posameznih
disciplin z vidika interdisciplinarnosti,
• poznavanje, razumevanje in uporabo različnih modelov
sodelovanja disciplin,
• združevanje metod in konceptov različnih področij
kognitivne znanosti,
• načrtovanje in izvedbo eksperimenta ter interpretiranje
rezultatov z disciplinarnega in interdisciplinarnega vidika,
• predstavitev svojih eksperimentalnih rezultatov, jasno
argumentiranje in strokovno diskusijo v skladu z
znanstvenimi standardi,
• samostojno načrtovanje, izvedbo in dokumentiranje
znanstvenega dela,
• vrednotenje znanstvene literature,
• znanstveno komunikacijo v tujem jeziku (angleščina),
• delo z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami
(IKT),
• osebno načrtovanje učenja in organizacijo časa,
• delovanje v okolju, v katerem so prisotna različna stališča,
gledišča in potencialno konfliktne situacije,
• delovanje v multikulturnem okolju,
• povezovanje in spodbujanje interdisciplinarnega pristopa,
• kolaborativno učenje in raziskovanje ter uporabo ustreznih
IKT,
• načrtovanje in vodenje projektnega dela v
interdisciplinarnem okolju,
• hitro prilagajanje novim okoljem,
• spreminjanje zornega kota/perspektiv (intelektualna
mobilnost),
• poznavanje različnih strategij in reševanje problemov,
• analitično in sintetično mišljenje,
• kritično vrednotenje različnih pristopov in metod,
• prepoznavanje in vrednotenje etičnih vprašanj.
odlično (10).
Napredovanje:
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in
informatiko, Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta,
Pedagoška fakulteta
91
7.1.27. Magister laboratorijske biomedicine
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica laboratorijske biomedicine
izobraževanja
Vstopni pogoji • Univerzitetni študijski program prve bolonjske stopnje
Laboratorijska biomedicina (180 kreditnih točk ECTS) ali
• univerzitetni študijski program prve bolonjske stopnje
Biokemija (180 kreditnih točk ECTS) ali
• visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred
11. junijem 2004,s strokovnega področja Laboratorijska
biomedicina ali
• univerzitetni študijski program prve bolonjske stopnje
ostalih področij, če kandidati dodatno opravijo 10–60
kreditnih točk iz nabora predmetov univerzitetnega
študijskega programa prve bolonjske stopnje Laboratorijska
biomedicina (te obveznosti se določijo glede na različnost
strokovnega področja in jih za vsakega posameznika
posebej določi pristojna študijska komisija).
Raven SOK 8
92
• analiziranje, kritično vrednotenje, iskanje rešitev ter
reševanje konkretnih problemov, ki se pojavljajo na
področju laboratorijske biomedicine,
• avtonomnost pri izvajanju strokovnega in raziskovalnega
dela,
• razumevanje, uvedbo, uporabo in vrednotenje sodobnih
tehnik in metod, uporabnih na celotnem področju
• zagotavljanje kakovostnih postopkov,
• individualno raziskovalno delo, za delo v skupini in znanja,
potrebna pri komuniciranju in objavljanju rezultatov,
• ustrezno etično ravnanje z bolniki in biološkim humanim
materialom in za delo v biomedicinskih raziskavah,
• samostojno izvajanje zahtevnih analiz in preiskav (glede na
postopek ali tip vzorca) humanega biološkega materiala,
• vrednotenje uporabnosti metod in rezultatov
laboratorijskih preiskav za oceno zdravstvenega stanja
preiskovanca,
• razlago (interpretacijo) laboratorijskih izsledkov
(rezultatov),
• sodobne pristope k racionalni laboratorijski diagnostiki,
• iskanje novih kazalcev, uporabnih v diagnostiki različnih
bolezni,
• razumevanje laboratorijske biomedicine kot
interdisciplinarnega področja, ki se povezuje z
naravoslovno-matematičnimi vedami in medicino,
• umeščanje novih informacij in interpretacij na področju
• razvoj novih analiznih metod ali aplikacij za specifične
biološke vzorce (EF, HPLC, ELISA ...),
• uporabo sodobnih informacijskih tehnologij (na primer:
podatkovne baze iz področja genomike, proteomike,
metabolomike itd.),
• razumevanje legislative, regulative in etike na področju
laboratorijske medicine.
odlično (10).
Napredovanje:
za vpis v višji letnik. Za napredovanje v 2. letnik mora
opraviti študijske obveznosti pri vseh obveznih predmetih 1.
letnika (48 kreditnih točk ECTS).
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s
programom določene študijske obveznosti v skupnem
obsegu 120 kreditnih točk, vključno z uspešnim zagovorom
magistrske naloge.
93
7.1.28. Magister inženir radiološke tehnologije
KVALIFIKACIJA
Magister inženir/magistrica inženirka radiološke tehnologije
izobraževanja
Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)
Vstopni pogoji • Študijski program prve bolonjske stopnje s strokovnega
94
področja radiološka tehnologija ali
strokovnih področij (fizika, medicina ali dentalna
medicina, babištvo, delovna terapija, fizioterapija,
ortopedska tehnika, sanitarno inženirstvo, zdravstvena
nega in fizikalna merilna tehnika), če kandidat pred
vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za
nadaljevanje študija, z visokošolskega strokovnega
programa radiologija prve bolonjske stopnje v obsegu 59
kreditnih točk ali
junijem 2004, s strokovnega področja radiologija ali
• visokošolski strokovni študijski program z drugih
strokovnih področij (fizika, medicina ali dentalna
medicina, babištvo, delovna terapija, fizioterapija,
ortopedska tehnika, sanitarno inženirstvo, zdravstvena
nega in fizikalna merilna tehnika), če kandidat pred
nadaljevanje študija, iz visokošolskega strokovnega
programa radiološka tehnologija prve bolonjske stopnje v
obsegu 59 kreditnih točk.
Raven SOK 8
• analizo kompleksnih poklicnih problemov in sintezo
ustreznih rešitev ter za konstruktivno sodelovanje v
interdisciplinarnem timu,
• fizikalno in radiobiološko znanje, na katerem temeljijo
novejše radiološke diagnostične in terapevtske tehnologije,
• opravljanje dela skladno z veljavno zakonodajo o varstvu
pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih,
optimiziranje doz sevanja, presojo pravilnosti rabe
ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente,
• celovit pristop k zagotavljanju kakovosti na svojem izbranem
• kritično branje ter pisanje znanstvenih in strokovnih tekstov,
• uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metod zbiranja in
analize podatkov na konkretnih raziskovalnih problemih,
• izvajanje raziskovalnega dela na svojem ožjem strokovnem
področju,
• uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske
tehnologije na izbranem strokovnem področju,
• pridobivanje in uporabo informacij iz različnih virov ter
spremljanje novih smeri razvoja v radiološki tehnologiji,
• zavedanje pomena varnosti informacij in problemov, ki jih
prinaša uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
v zdravstvu,
• poznavanje novejših teoretičnih konceptov, pristopov in
sodobnih oblik organiziranosti, procesov v organizaciji in
nalog menedžmenta, poznavanje pomena sistemov delitve
dela in sodelovanja v timu, poznavanje konceptov za
razvijanje celovite kakovosti,
• pridobivanje znanja za uvajanje izboljšav in sprememb v
praksi radiološke tehnologije,
• samostojno učenje na svojem poklicnem področju, ima
razvite učne spretnosti, ima pozitiven in odgovoren odnos
do lastnega učenja, usposobljen je za pridobivanje in
uporabo informacij iz različnih virov; se zaveda pomena
vseživljenjskega učenja,
• prenašanje svojega znanja na študente prve stopnje
visokošolskega strokovnega študijskega programa
radiološke tehnologije,
• določanje potrebnih in optimalnih zmogljivosti postopkov
in elementov glede na želeno kakovost radiološke slike,
• poznavanje novosti v radiobiologiji,
• znanje s področja varstva pred sevanji in ga zna uporabiti v
praksi; poznavanje načel varstva pred ionizirajočimi sevanji
(upravičenost, optimizacija in mejne vrednosti) skladno z
veljavno zakonodajo in mednarodnimi priporočili, ki jih
zna uporabljati pri delu s pacienti. Zna spremljati domačo
in mednarodno zakonodajo s tega področja,
• analizo zahtevnih poklicnih vprašanj in sintezo ustreznih
rešitev,
• zagotavljanje kakovosti tehnološkega dela diagnostičnih,
interventnih in terapevtskih radioloških postopkov.
Napredovanje:
Študent mora za vpis v 2. letnik doseči najmanj 50 kreditnih
točk ECTS. Komisija za študijske zadeve lahko študentu
izjemoma odobri napredovanje v 2. letnik, če je v prvem letniku
dosegel najmanj 40 kreditnih točk ECTS.
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izdelati in zagovarjati
magistrsko nalogo.
95
7.1.29. Magister vzgoje in menedžmenta v zdravstvu
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica vzgoje in menedžmenta v zdravstvu
izobraževanja
Trajanje 2 leti, 120 KT (ECTS)
Vstopni pogoji • Diploma visokošolskega študijskega programa prve stopnje s
področja zdravstvene nege (v obsegu 180 kreditnih točk) ali
• diploma visokošolskega študijskega programa s področja
zdravstvene nege pred novelo ZVS (Uradni list RS, št.
101/04) ali
• diploma visokošolskega študijskega programa prve
stopnje z drugih sorodnih strokovnih področij (medicina,
dentalna medicina, babištvo, delovna terapija, fizioterapija,
ortopedska tehnika, sanitarno inženirstvo, radiološka
tehnologija, socialno delo). Kandidati iz navedenih
študijskih programov morajo pred vpisom opraviti študijske
obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v programu
vzgoja in menedžment v zdravstvu. Obveznosti se določijo
glede na razliko v študijskih programih in obsegajo od 10 do
60 kreditnih točk. Kandidati jih morajo opraviti v šoli pred
vpisom (z vključitvijo v študij na prvi stopnji ali z vključitvijo
v programe za izpopolnjevanje ali z opravljenim izpitom).
96
Raven SOK 8
• celovito kritično mišljenje, analizo, sintezo in
predvidevanje rešitev s področij zdravstvene nege,
izobraževalnih, družboslovnih, humanističnih,
organizacijskih, naravoslovno-matematičnih ter drugih ved
(interdisciplinarnost),
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov, procesov in
tehnologije,
• kreativno uporabo znanja v strokovnem/poslovnem okolju,
• poznavanje in razumevanje procesov v strokovnem/
poslovnem okolju ter za njihovo analizo, sintezo in
predvidevanje rešitev oz. posledic,
• pedagoško vzgojno delo s poudarkom na skrbi za telesno in
duševno zdravje,
• prepoznavanje potreb po spremembah in uvajanje inovacij v
strokovno okolje,
• avtonomnost pri odločanju in odgovornost za sprejete
odločitve,
• komuniciranje v domačem in mednarodnem okolju,
• zavezanost profesionalni etiki,
• razvijanje kulture nediskriminativnosti in spoštovanje
medkulturnih razlik,
• predstavljanje pridobljenega znanja in raziskovalnih dognanj,
• ozaveščenost o nujnosti lastnega izpopolnjevanja,
dopolnjevanja, poglabljanja in posodabljanja znanja,
• celovit pristop k zagotavljanju kakovosti zdravstvenega
varstva kot celote,
na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege in
izobraževalnih ved,
• preučevanje sodobnih vprašanj v profesionalni praksi in
obravnavanje njihovega pomena in uporabe v strokovnem
okolju,
• preučevanje narave sprememb in uporabo teorije sprememb
v zdravstveni negi ter zdravstvenem in socialnem varstvu,
• obravnavanje vsebine in uporabe modelov izobraževanja pri
ohranjanju in promociji zdravja,
• preučevanje konceptov, povezanih s teorijo in prakso
izobraževalnih ved (pedagogika, didaktika, andragogika,
socialna pedagogika, specialna pedagogika) ter obravnavanje
uporabe le-teh v zdravstveni negi ter zdravstvenem in
socialnem varstvu,
• razpravljanje o glavnih načelih behaviorističnih,
kognitivističnih in humanističnih teorij učenja ter
uporabljanje dognanj pri učenju, poučevanju, preverjanju in
ocenjevanju znanja,
• opisovanje načel in uporabo raziskovanja na strokovnem
področju (v zdravstveni negi, pri promociji zdravja) in
kritično ocenjevanje raziskovalne literature glede na
posamezni vidik klinične prakse,
• preučevanje etične razsežnosti človekovega ravnanja in
obravnavanje uporabe teorij morale na teoretičnem in
praktičnem področju,
• preučevanje načel in metod za izboljšanje kakovosti
in obravnavanje uporabe le-teh v zdravstveni negi ter
zdravstvenem in socialnem varstvu,
• interdisciplinarno uporabo znanja s področja metodologije
raziskovanja v zdravstvu,
• izbiro in uporabo ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih
raziskovalnih metod ter komplementarno interpretiranje
dobljenih rezultatov,
• kritično vrednotenje izsledkov kvalitativnih in kvantitativnih
raziskav,
• elaboriranje in predstavitve individualno ali timsko
pridobljenih dognanj,
• vsestransko in sistematično obravnavo pacienta glede na
relevantne fizikalne, psihične, socialne, kulturne, duhovne in
družbene dejavnike,
• aktivno promoviranje zdravja, ocenjevanje tveganja in skrb
za varnost ljudi,
• prepoznavanje značilnosti, prednosti in slabosti različnih
konceptov zdravstvenih sistemov,
Ô
97
98
Ô
• razumevanje in uporabo epidemiološkega znanja
pri prepoznavanju značilnosti nalezljivih bolezni ter
obvladovanje problemov, pomembnih za javno zdravje,
• varovanje pacientovega dostojanstva, zasebnosti in
zaupnosti podatkov,
• razumevanje temeljnih didaktičnih pojmov in njihovo
fleksibilno uporabo,
• ustvarjalno uporabo didaktičnih spoznanj v konkretnem
pedagoškem procesu, uporabo sodobnih postopkov
izobraževanja in učenja pri promociji zdravja,
• oblikovanje lastne profesionalne podobe in vzgojnega stila,
• kvalitetno komuniciranje v negovalnem, zdravstvenem,
multiprofesionalnem timu, za razvoj in vzdrževanje
dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi, pacienti,
njihovimi družinami, skupinami in skupnostjo,
• poznavanje in razumevanje poslovnih procesov v zdravstvu
ter za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter
njihovih posledic,
• planiranje, organizacijo in analizo zdravstvenih storitev,
• zbiranje, obdelavo in analiziranje najrazličnejših podatkov
in pisanje poročil, ki so osnova za odločitve pri reševanju
kompleksnih problemov oz. pri izboljšanju kvalitete dela in
poslovanja,
• preverjanje in ocenjevanje dosežkov zaposlenih ter
oblikovanje povratnih informacij,
• planiranje kadrovskih potreb in razvoja kariere zaposlenih,
• implementacijo informacijskih sistemov in informacijske
tehnologije v zdravstvu in zdravstveni negi, razumevanje
pomembnosti vloge vodilnih medicinskih sester pri razvoju
informacijskih sistemov zdravstvene nege in uporabo
teorije razvoja informacijskih sistemov zdravstvene nege v
praksi.
odlično (10).
Napredovanje:
Pogoji za napredovanje v drugi letnik niso predvideni.
programom predpisane študijske obveznosti v obsegu 120
kreditnih točk.
Izvajalci Visokošolsko središče Novo mesto, Visoka šola za zdravstvo
Novo mesto
7.1.30. Magister zdravstvene nege
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica zdravstvene nege
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
in doseženih najmanj 180 kreditnih točk ali
• visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega
po vseh dosedanjih visokošolskih strokovnih študijskih
programih zdravstvene nege ali
• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij
(medicina ali dentalna medicina, babištvo, delovna terapija,
fizioterapija, ortopedska tehnika, sanitarno inženirstvo,
radiološka tehnologija, socialno delo), če kandidat pred
nadaljevanje študija, iz visokošolskega strokovnega programa
Zdravstvena nega 1. stopnja v obsegu 53 kreditnih točk (KT)
ali
• visokošolski strokovni študijski program po programu z
drugih strokovnih področij (babištvo, delovna terapija,
fizioterapija, ortopedska tehnika, sanitarno inženirstvo,
radiološka tehnologija in socialno delo), če kandidat pred
nadaljevanje študija, iz študijskega programa Zdravstvena
nega 1. stopnja v obsegu 53 kreditnih točk.
Raven SOK 8
• analizo dodiplomskih znanj in njihovo povezovanje z novo
pridobljenimi znanji ter kreativno razmišljanje in uporabo
novih znanj v praksi zdravstvene nege in raziskovalnem delu
tega strokovnega področja,
• analizo kompleksnih poklicnih problemov in sintezo
ustreznih rešitev na področju zdravstvene nege,
• konstruktivno sodelovanje v interdisciplinarnem timu,
• integriranje znanj in formuliranje presoje ob nepopolnih in
omejenih informacijah, v vse to pa zna vključiti etično in
socialno odgovornost,
• kritično ovrednotenje strokovnega področja zdravstvene
nege ter na podlagi izsledkov raziskav izboljšanje obstoječe
prakse,
• obvladovanje celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti
na področju zdravstvene nege in zdravstvenega varstva kot
celote,
Ô
99
100
Ô
• sooblikovanje orodij za obvladovanje in kompleksno
reševanje praktičnih in znanstvenoraziskovalnih problemov
in pojavov na področju zdravstvene nege ter zdravstvenega
varstva,
• komunikacijo s strokovnjaki drugih strokovnih in
znanstvenih področij, je splošno razgledan,
• samostojno in skupinsko raziskovalno delo v delovnem
okolju,
• izvajanje refleksije pri praktičnem in raziskovalnem delu,
• zavedanje vrednosti »na dokazih temelječega« znanja v praksi,
• razvijanje in vzdrževanje sodobnih načinov komuniciranja,
dokumentiranja in informatike.
• predstavljanje novih znanj laični javnosti in strokovni sredini
ter za doprinos k razvoju zdravstvene nege z raziskovalnim
delom,
• uvajanje in izvajanje sodobnih metod dela v zdravstveni negi
in sistemu zdravstvenega varstva,
• prenašanje enotne doktrine zdravstvene nege in promocije
zdravja v prakso,
• komuniciranje v negovalnem, zdravstvenem,
multiprofesionalnem timu, razvijanje in vzdrževanje dobrih
medsebojnih odnosov med zaposlenimi, pacienti, njihovimi
družinami, skupinami, skupnostjo,
• organiziranje, izvajanje menedžmenta v institucijah, ki
izvajajo zdravstveno in socialno obravnavo pacientov (zdravih
in bolnih), družin, skupin, skupnosti z uveljavljanjem
najsodobnejših inovativnih organizacijskih sistemov,
• vpeljavo konkretnega programa zagotavljanja, preverjanja in
izboljševanja kakovosti na področju zdravstvene dejavnosti in
še zlasti v zdravstveni negi.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent mora za vpis v 2. letnik doseči najmanj 50 kreditnih
točk po ECTS. Komisija za študijske zadeve lahko študentu
izjemoma odobri napredovanje v 2. letnik, če je v 1. letniku
dosegel najmanj 40 kreditnih točk po ECTS.
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izdelati in zagovarjati
magistrsko nalogo.
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program prve bolonjske stopnje s področja
zdravstvenih ved ali
socialno delo, varstvo okolja, varnost, če je kandidat pred
vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti,
bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 30 kreditnih
točk ECTS s področja zdravstvene nege iz dodiplomskega
študijskega programa ali
• študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
sprejet pred 11. junijem 2004, s področja zdravstvenih ved
v obsegu 180 kreditnih točk ECTS ali
• študijski program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih
socialno delo, varstvo okolja, varnost, če je kandidat pred
vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti,
bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 30 kreditnih
točk ECTS s področja zdravstvene nege iz dodiplomskega
študijskega programa.
Raven SOK 8
• vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih
poslovnih odločitev,
• načrtovanje izvajanja negovalnih aktivnosti in za nadzor
nad njim,
• uporabo znanstvenoraziskovalnih metod za raziskovanje
na področju zdravstvene nege,
na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege,
in za razpravljanje o njeni relevantnosti in uporabi v
klinični praksi,
• obravnavanje vsebine in uporabe modelov zdravstvene
nege in proučevanje konceptov, povezanih z umetnostjo in
znanostjo zdravstvene nege,
• opisovanje načel in uporabe raziskovanja v zdravstveni
negi in kritično ocenitev raziskovalne literature glede na
posamezni vidik klinične prakse zdravstvene nege,
• preučevanje konceptov, povezanih s teorijo in prakso
menedžmenta in obravnavanje uporabe teorije
menedžmenta v zdravstveni negi in zdravstvenem in
socialnem varstvu,
Ô
101
Ô
• preučevanje načel in metod za izboljšanje kakovosti in
obravnavanje uporabe teh načel v zdravstveni negi in
zdravstvenem in socialnem varstvu,
• preučevanje narave sprememb in uporabo teorije
sprememb v zdravstveni negi in zdravstvenem in
socialnem varstvu,
• preučevanje epistemiologije in ontologije ter povezovanje
študija filozofije z znanjem in s prakso zdravstvene nege,
• preučevanje etične razsežnosti človekovih ravnanj in
obravnavo uporabe teorij morale na teoretičnem in
praktičnem področju zdravstvene nege,
• razpravljanje o glavnih načelih behaviorističnih,
kognitivističnih in humanističnih teorij učenja in
razpravljanje o uporabi teh teorij pri poučevanju in pri
preverjanju ter ocenjevanju znanja,
• preučevanje sodobnih vprašanj v profesionalni praksi
in obravnavo njihovega pomena in uporabe v praksi
zdravstvene nege.
102
Napredovanje:
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1.
letnika zbere najmanj 40 kreditnih točk ECTS.
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s programom
predpisane obveznosti ter izdelati in zagovarjati magistrsko
nalogo.
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma na študijskem programu prve bolonjske stopnje
v obsegu najmanj 180 kreditnih točk po ECTS s področja
zdravstvene nege ali
• diploma visokošolskega strokovnega študijskega programa,
sprejetega pred 11. 6. 2004, s področja zdravstvene nege ali
• diploma na študijskem programu prve bolonjske stopnje
z drugih strokovnih področij in 10 let ustreznih delovnih
izkušenj na področju zdravstvene nege. Ti kandidati
morajo pred vpisom opraviti dodatne obveznosti
(diferencialne izpite), ki so bistvene za vpis v študijski
program Zdravstvena nega. Dodatne obveznosti v obsegu
do 60 kreditnih točk določi Komisija za študijske in
študentske zadeve UP Visoke šole za zdravstvo Izola
na podlagi individualne prošnje kandidata. Omenjena
komisija preveri tudi ustreznost delovnih izkušenj
kandidata za vpis.
Raven SOK 8
• analizo, sintezo, predvidevanje in planiranje rešitev ter
posledic na svojem strokovnem področju v novih in neznanih
okoliščinah s širokim (multidisciplinarnim) pristopom;
povezovanje znanja in reševanje kompleksnih situacij,
• inovativno prispevanje k razvoju in aplikaciji novih idej,
povezanih z raziskovanjem,
• avtonomnost pri strokovnem delu in pri sprejemanju
strokovnih odločitev,
• kritično samoocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti izbranih
metod in postopkov,
• ravnanje tudi v primeru enostavnih in nepopolnih informacij,
vendar z upoštevanjem socialne in etične odgovornosti,
povezane z uvajanjem znanja in odločanja,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti (tudi v
mednarodnem okolju); razlago odločitev, znanja in razlogov,
na katerih odločitve temeljijo, na jasen in nedvoumen način,
in sicer strokovnemu in nestrokovnemu občinstvu,
• vodenje skupinskega dela, delo v skupini ter strpno
sprejemanje in upoštevanje tvornih kritik in pripomb,
• kritično preverjanje informacij in dogodkov v lokalnem,
nacionalnem in mednarodnem kontekstu in dogajanju,
• zavezanost profesionalni etiki, etično refleksijo in ravnanje ob
etičnih dilemah v zdravstveni negi,
Ô
103
Ô
• razumevanje zdravstvene nege kot znanstvene discipline,
• uporabo modelov zdravstvene nege in proučevanje konceptov,
povezanih z umetnostjo in znanostjo zdravstvene nege,
• spremljanje, kritično ocenjevanje in aplikacijo sodobnih
(evropskih in svetovnih) trendov razvoja na področju
organiziranja in vodenja zdravstvene nege kot pomembnega
sestavnega dela zdravstvene dejavnosti, zdravstvenih politik
in skrbi za javno zdravje,
• organiziranje, načrtovanje in nadziranje delovanja procesov
zdravstvene nege in vodenje zdravstvenih timov na vseh
ravneh zdravstvene dejavnosti, s skupnim temeljnim
namenom izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe,
• preučevanje, snovanje, razvoj in uvajanje sodobnih rešitev na
področju organiziranja, načrtovanja in nadziranja delovanja
procesov zdravstvene nege in vodenje zdravstvenih timov z
uporabo znanstvenih metod in postopkov,
• preučevanje, snovanje, razvoj in uvajanje sodobnih rešitev na
področju zdravstvene nege,
• osebnostni in profesionalni razvoj ter nesebično prenašanje
omenjenih spretnosti in znanj na sodelavce v zdravstvenem
timu ter kolektivno delovanje,
• poznavanje in uporabo informacijsko-komunikacijskih
tehnologij in informacijskih sistemov.
104
odlično (10).
Napredovanje:
Pogoj za prehod v 2. letnik je 48 kreditnih točk ECTS.
Za dokončanje študija mora študent opraviti: 8 obveznih
predmetov, izbirne predmete v obsegu 30 kreditnih točk
ECTS in magistrsko nalogo.
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma na študijskem programu prve bolonjske stopnje
v obsegu najmanj 180 kreditnih točk po ECTS s področja
zdravstvene nege ali
• diploma visokošolskega strokovnega študijskega programa,
sprejetega pred 11. 6. 2004, s področja zdravstvene nege ali
• diploma na študijskem programu prve bolonjske stopnje
z drugih strokovnih področij in 10 let ustreznih delovnih
izkušenj na področju zdravstvene nege. Ti kandidati morajo
pred vpisom opraviti dodatne obveznosti (diferencialne
izpite), ki so bistvene za vpis v študijski program
Zdravstvena nega. Dodatne obveznosti v obsegu do 60
kreditnih točk določi Komisija za študijske in študentske
zadeve UP Visoke šole za zdravstvo Izola na podlagi
individualne prošnje kandidata. Omenjena komisija preveri
tudi ustreznost delovnih izkušenj kandidata za vpis.
Raven SOK 8
• razumevanje narave teorij, znanja filozofije, znanosti in
ekspertne prakse v zdravstveni negi,
• sodobne razprave glede teorije in razvoja prakse zdravstvene
nege,
• reševanje problemov s pomočjo uporabe raziskovalnih metod,
• razumevanje kompleksnosti na dokazih temelječe prakse
zdravstvene nege,
• razumevanje etičnih principov v raziskovanju in praksi
zdravstvene nege,
• organizacijo, menedžment, vodenje in kakovost v zdravstveni
negi,
• razumevanje pomena izobraževanja študentov in
novozaposlenih v praksi zdravstvene nege in vlogi
mentorstva,
• sodobne pristope na posameznih kliničnih področjih (izbirne
vsebine), preventivni in kurativni vidik, razumevanje vloge
zdravstvene nege,
• kritično preučevanje informacij iz literature in drugih virov
ter na podlagi podatkov z uporabo dedukcije ali indukcije za
oblikovanje zaključkov,
• za soustvarjanje razlag in teorij o praksi, ki temeljijo na
dokazih in nastajajo v procesu opazovanja in razpravljanja,
• samostojnost pri znanstvenoraziskovalnem delu,
• pripravo primernega načrta aktivnosti, rešitev ali strategij v
povezavi z rezultati izvedenih raziskav,
• razpravljanje s sodelavci, visokošolskimi učitelji o aktualnih
temah, problemih in izzivih v praksi zdravstvene nege in
zdravstva,
Ô
105
106
Ô
• uporabo refleksije pri občutljivih situacijah v praksi
zdravstvene nege in o prispevku posameznega zdravstvenega
delavca,
• preučitev različnih razlag najboljše prakse ali priporočil pred
sprejemom odločitve za določen način ravnanja,
• strateško načrtovanje z upoštevanjem prevladujočih ciljev in
okoliščin,
• dostopanje do informacij, za pridobivanje, interpretiranje in
uporabo informacij in dokazov na primeren način, iskanje
in pridobivanje informacij in dokazov iz različnih virov;
za interpretacijo, analizo, sintezo in evalvacijo podatkov,
učinkovito uporabo informacij in dokazov,
• demonstriranje učinkovitih komunikacijskih kompetenc,
pisanje strokovnih in znanstvenih besedil,
• sodelovanje s posamezniki in skupinami v različnih situacijah
in okoljih za doseganje skupnih ciljev,
• demonstriranje osebnih kompetenc organiziranosti in
odgovornosti, prepoznavanje in učinkovito rabo virov,
prepoznavanje prioritet v okviru različnih nalog, učinkovito
upravljanje s časom, izkazovanje iniciativnosti in osebne
odgovornosti,
• prispevanje k menedžmentu uvajanja sprememb, sodelovanje
pri ocenjevanju potreb po spremembah, prepoznavanje
možnosti za spremembe, sprejemanje odločitev, sodelovanje
pri implementaciji in evalvaciji učinka uvedenih sprememb,
• demonstriranje kompetenc kritičnega razmišljanja, primerno
rabo intelektualnih kompetenc za izkazovanje smiselne
presoje,
• uporabo refleksije kot razmisleka o lastnem delovanju
in dosežkih na primeren način in za izražanje aktivnosti
za izboljševanje, vključno s prepoznavanjem potreb po
nadaljnjem profesionalnem razvoju, razmislek o sposobnosti
odločanja v kompleksnem in nepredvidljivem okolju.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent zaključi študij druge stopnje, ko opravi vse s
študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in
uspešno zagovarja magistrsko delo in tako skupno izbere 120
kreditnih točk ECTS.
Izvajalci Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
7.1.31. Magister dietetike
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica dietetike
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma na visokošolskem študijskem programu 1. stopnje
•
•
•
•
v obsegu najmanj 180 kreditnih točk (ECTS): Prehransko
svetovanje – dietetika ali z njim primerljiv dodiplomski
študijski program v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS ali
diploma na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje
v obsegu najmanj 180 kreditnih točk (ECTS): Živilstvo in
prehrana ali z njim primerljiv študijski program v tujini v
obsegu najmanj 180 ECTS ali
diploma na študijskem programu 1. stopnje v obsegu
najmanj 180 kreditnih točk (ECTS) ali visokošolskem
strokovnem študijskem programu (študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004) s področij ved o živi naravi,
katerih kurikulum obsega področja: kemije, biokemije,
fizike ali biofizike in mikrobiologije. Kdor se vpiše po tej
točki, ima v okviru študija dva obvezna izbirna predmeta:
Predelava živil in tehnologije pri pripravi živil v obsegu
6 kreditnih točk ter Prehrana in dietetika v obsegu 6
kreditnih točk ali
diploma na študijskem programu 1. stopnje v obsegu
najmanj 180 kreditnih točk (ECTS) ali visokošolskem
strokovnem študijskem programu (študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004) s področja zdravstva. Kdor se
vpiše po tej točki, ima v okviru študija dva obvezna izbirna
predmeta v okviru študija: Predelava živil in tehnologije pri
pripravi hrane v obsegu 6 kreditnih točk ter Prehrana in
dietetika v obsegu 6 kreditnih točk ali
diploma na naslednjih univerzitetnih študijskih programih,
sprejetih pred 11. 6. 2004: (1) Živilstvo, Mikrobiologija in
Biologija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, (2)
Farmacija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani,
(3) Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo
Univerze v Ljubljani ter (4) dvopredmetni študij
Gospodinjstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kdor se vpiše po tej točki, se mu prizna 30 kreditnih točk,
in sicer: izbirne vsebine v obsegu 24 kreditnih točk in
predmet Raziskovanje v dietetiki (6 kreditnih točk).
Raven SOK 8
• samoocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod
in postopkov,
Ô
107
108
Ô
• svetovanje in izobraževanje posameznikov in ciljnih
populacijskih skupin,
• psihološko analizo vzrokov načina in oblike prehranjevanja
pri posameznikih in ciljnih populacijskih skupinah ter za
izbiro najprimernejših orodij za spremembo življenjskega
sloga,
• obvladovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
• poznavanje baznih vsebin s področij kemije, fizike,
biologije, nutrigenomike, mikrobiologije, medicine,
imunologije, farmacije, psihologije in sociologije, ki
so pomembna za razumevanje področja fiziologije
in patofiziologije prehrane in načina prehranjevanja
posameznika in populacije ter dietoterapije,
• poznavanje kakovosti živil, tehnologij pridelave in
predelave živil, mikrobiologije živil, varnosti živil in
zakonodaje teh področij,
• poznavanje postopkov prehranske obravnave bolnikov
ob upoštevanju anamnez, laboratorijskih analiz in
biokemičnih testov ter za določanje ustrezne prehranske
podpore in oskrbe bolnikov,
• poznavanje epidemiologije načina prehranjevanja in stanja
prehranjenosti ter določanja zdravstvenih in promocijskih
aktivnosti, povezanih z zdravo hrano in zdravim načinom
prehranjevanja za ciljne skupine prebivalstva,
• poznavanje tehnik organizacije in vodenja obratov
za pripravo in distribucijo hrane, tehnologij priprave
ustreznih jedi, sestavljanje primernih menijev in jedilnikov
za ciljno populacijo,
• učinkovito promoviranje zdravstvene ter okoljske vzgoje,
• poznavanje, razumevanje in praktično uporabo
družboslovnih in naravoslovnih ved,
• poznavanje osnov zdravstveno-ekološkega menedžmenta
ter ekonomike in kakovosti v zdravstvu,
tehnologij in informacijskih sistemov,
• koherentno obvladovanje temeljnega znanja, povezovanje
znanj z različnih področij in ter njihovo aplikacijo,
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na
posameznem strokovnem področju,
• reševanje konkretnih strokovnih problemov z uporabo
znanstvenih metod in postopkov,
• razumevanje in uporabo kritične analize in razvoja teorij
ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih strokovnih
vprašanj.
odlično (10).
Napredovanje:
109
7.1.32. Magister socialne gerontologije
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica socialne gerontologije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih
strokovnih področij in doseženih najmanj 180 kreditnih točk
po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali
• zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe ali študijski program za pridobitev univerzitetne
izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim
sistemom) ali
• zaključeni enakovredni študijski programi z drugih
strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske
obveznosti v obsegu 10 kreditnih točk po ECTS. Dodatne
študijske obveznosti študent opravi pred zagovorom
magistrske naloge, manjkajoče predmete mu določi Komisija
za podiplomski študij po predložitvi vloge. Za enakovredne
študijske programe se štejejo družboslovne, humanistične,
upravne, organizacijske, ekonomske in poslovne vede.
Raven SOK 8
110
• identificiranje danega raziskovalnega problema, njegovo
analizo ter iskanje možnih rešitev,
• koherentno obvladovanje temeljnega znanja,
• povezovanje znanja interdisciplinarnih strokovnih področij,
• predstavljanje raziskovalnih dognanj,
• uveljavljanje kreativnih pristopov v svojem okolju,
• internalizacijo temeljnih gradnikov kakovosti storitev,
• kompetentni odziv, ki zahteva organizacijo fizioterapevtskih
in drugih delovnih ter zaposlitvenih terapij,
• oblikovanje zdrave prehrane z upoštevanjem dietetskih načel,
• prepoznavo potrebe po socialnodelavskih pristopih k
invalidni, mlajši in starejši upokojenci),
varne starosti,
• etično reagiranje ob različnostih v populaciji,
• poznavanje strukturiranja, funkcioniranja in procesiranja
• poznavanje teorij s področja paliativne oskrbe,
• poznavanje osnov ekonomske zakonitosti obvladovanja
• obvladovanje procesov v starosti in med bolezenskimi stanji
ter ustrezen pristop k oblikovanju storitev za pomoč,
• prepoznavanje novih tehnologij paradigem in filozofij
pri obravnavanju kompleksnosti konceptov dela s starimi
in razumevanje ključnih dejavnikov za razvoj storitev na
področju skrbi za stare,
• oblikovanje nove storitve na področju skrbi za stare,
etičnih pravil in pričakovanj družbe,
• svetovanje in raziskovanje na vseh področjih skrbi za stare.
odlično (10).
Napredovanje:
45 kreditnih točk ECTS iz 1. letnika.
Študent mora uspešno opraviti vse s programom predpisane
študijske obveznosti ter pripraviti in uspešno zagovarjati
magistrsko nalogo. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120
kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.
111
7.1.33. Magister/magistrica sanitarnega inženirstva
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica sanitarnega inženirstva
izobraževanja
Trajanje 1 leto, 60 KT (ECTS)
Vstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študijski program sanitarno
112
inženirstvo prve stopnje ali
• zaključen visokošolski strokovni ali štiriletni dvostopenjski
visokošolski vzgojno izobraževalni študijski program
Sanitarno inženirstvo ali
• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih
področij (ovrednoten s 240 ECTS), če kandidat dodatno
opravi 10 do 30 kreditnih točk iz nabora obveznih splošnih in
obveznih strokovnih predmetov univerzitetnega študijskega
programa prve stopnje Sanitarno inženirstvo ali
• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih
področij (ovrednoten s 180 ECTS), če kandidat dodatno
opravi manjkajočih 60 ECTS (do skupnega nabora 240
ECTS) ter dodatnih 10 do 30 kreditnih točk iz nabora
obveznih splošnih in obveznih strokovnih predmetov
univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Sanitarno
inženirstvo ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program z drugih
strokovnih področij (180 ECTS), sprejet pred 11.6.2004, če
kandidat dodatno opravi manjkajočih 60 ECTS do skupnega
nabora 240 ECTS ter dodatnih 30 do 60 kreditnih točk iz
nabora obveznih splošnih in obveznih strokovnih predmetov
univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Sanitarno
inženirstvo.
Raven SOK 8
• razumevanje in kreativno reševanje problemov, postavljanje
načel in teorij,
• razvijanje kritičnega, analitičnega in sintetičnega mišljenja,
• pridobivanje in vrednotenje pridobljenih podatkov,
• upravljanje in vodenje na izbranem strokovnem področju,
• razvijanje ustvarjalnosti in sposobnosti prilagajanja novim
situacijam in sledenje trendom na svojem strokovnem
področju,
• uporabo različnih metod za spremljanje, vrednotenje
in obvladovanje problematike na področju sanitarnega
inženirstva ter preverjanje njihove učinkovitosti,
• presojo, izdelavo in vrednotenje higiensko-tehničnih in
okoljskih normativov,
• izdelavo preventivnih programov z uporabo sodobnih orodij,
• izdelavo ocene tveganj in presojo vplivov na okolje in zdravje,
• pripravo načrtov in reševanje problemov v primeru izrednih
razmer,
• vodenje in sodelovanje v interdisciplinarni strokovni skupini,
• etično raziskovalno delo na področju sanitarnega inženirstva,
• načrtovanje, analizo in presojo projektnih rešitev na področju
sanitarnega inženirstva,
• ugotavljanje potreb in pripravo in izvajanje programov za
ohranjanje in krepitev zdravja ter promocijo,
• pripravo in izvedbo programov za odkrivanje, analizo in
preprečevanje bolnišničnih okužb,
• presojo principov varnosti živil v živilsko prehransko
oskrbovalni verigi,
• izdelavo sanacijskih načrtov na področju okolja in zdravja,
• pravilno uporabo materialnih predpisov na zdravstvenem in
okoljskem področju,
• vodenje in odločanje v postopkih inšpekcijskega nadzora na
zdravstvenem in okoljskem področju.
odlično (10).
Napredovanje:
Študij traja eno leto, v katerem je potrebno opraviti
obveznosti v obsegu 60 ECTS .
pri vseh predmetih, ki jih je vpisal ter izdelati in zagovarjati
magistrsko nalogo.
113
7.1.34. Doktor dentalne medicine
KVALIFIKACIJA
Doktor/doktorica dentalne medicine
izobraževanja
Trajanje 6 let, 360 kreditnih točk (ECTS)
Raven SOK 8
• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
• kooperativnost, delo v skupini in v mednarodnem okolju,
114
• poznavanje in razumevanje vloge in razvoja medicine in
dentalne medicine,
• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo
znanstveno preverljivih metod in postopkov,
• konkretno obvladanje osnovnega znanja, povezovanje znanja
z različnih področij in njegovo uporabo,
• umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst
dentalne medicine,
• razumevanje splošne zgradbe dentalne medicine ter
povezanosti med njenimi poddisciplinami,
• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja
teorij ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih delovnih
problemov,
• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju
dentalne medicine,
sistemov na področju dentalne medicine,
• poznavanje normalne in patološke zgradbe na ravni celice in
človeškega organizma,
• poznavanje molekularnih osnov in mehanizmov normalnega
in patološkega delovanja človeškega organizma,
• poznavanje osnovnih bioloških, vedenjskih in socialnih
dejavnikov zdravja in razvoja bolezni,
• razumevanje mesta in vloge dentalne medicine v družbi,
• poznavanje metod obravnavanja javnozdravstvenih
problemov,
• razumevanje vloge okolja v nastanku in razvoju bolezni,
• razumevanje vloge življenjskega sloga pri nastanku in razvoju
bolezni,
• vešče sporazumevanje z bolnikom,
• pregledovanje bolnika, posebej orofacialnega področja,
• poznavanje bolezenskih stanj, njihovih znakov in simptomov
na orofacialnem področju,
• poznavanje diagnostike bolezni in zdravljenje bolezni na
orofacialnem področju,
• razumevanje vloge in pomena preventivnih ukrepov v
dentalni medicini,
• znanstvenoraziskovalno delo na področju dentalne medicine.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent lahko napreduje v višji letnik, če izpolni obveznosti,
določene v programu. Izkazati mora, da je opravil vse
obveznosti pri posameznem predmetu. Za napredovanje v
višji letnik mora opraviti obveznost v obsegu 54 kreditnih
točk.
Študent konča študij in diplomira, ko opravi vse obveznosti
študijskega programa in doseže 360 kreditnih točk.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
115
7.1.35. Doktor medicine
KVALIFIKACIJA
Doktor/doktorica medicine
izobraževanja
Raven SOK 8
116
• prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso,
• reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem
novih virov znanja in za uporabo znanstvenih metod,
• razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med
strokami,
• kooperativnost in delo v skupini,
• strokovno kritičnost in odgovornost,
• iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju
najzahtevnejšega dela
• splošna znanja, analizo znanj in sintezo,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti,
• delo v mednarodnem okolju,
• etično zavezanost poklicu in profesionalni etiki ter za
pridobivanje znanja s področja etike v medicini in s področja
deontologije,
• samostojno delo v ambulanti splošne medicine, in sicer pri
ugotavljanju vseh bolezenskih stanj in zdravljenju le-teh,
• poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja
medicine,
• reševanje konkretnih medicinskih in zdravstvenih problemov
z uporabo znanstvenih metod in postopkov,
• obvladanje temeljnih znanj na področju medicine,
povezovanje znanj z različnih področij medicine in njihovo
aplikacijo,
• umeščanje novih informacij v kontekst medicine,
• razumevanje splošnih struktur medicine ter povezanosti med
njenimi poddisciplinami, kot so posamezne specializacije,
• razvijanje veščin in spretnosti v uporabi znanja na
medicinskem strokovnem področju,
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na
medicinskem strokovnem področju.
odlično (10).
Napredovanje:
Za vpis v 2. letnik mora imeti študent opravljene vse študijske
obveznosti pri naslednjih predmetih 1. letnika: Anatomija
s histologijo, Biofizika, Kemija, Biologija celice, Biokemija,
Medicinska terminologija, Modul PBL – Anatomija in
Osnove predklinike I, Modul PBL – Anatomija in Osnove
predklinike II. Za vpis v 3. letnik mora imeti opravljene vse
študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 2. letnika:
Fiziologija, Biostatistika, Mikrobiologija I, Medicina in
informacijske tehnologije, Modul PBL Temelji fiziologije
– patofiziologije I in Modul PBL Temelji fiziologije –
patofiziologije II ter predmeta 1. letnika: Prva pomoč
in Molekularna biologija. Za vpis v 4. letnik mora imeti
opravljene vse študijske obveznosti pri naslednjih predmetih
3. letnika: Interna medicina s propedevtiko, Kirurgija, Modul
PBL Interna medicina – kirurgija I, Modul PBL Interna
medicina – kirurgija II, izbirni predmet 1 ter študijske
obveznosti iz 2. letnika: Farmakologija s toksikologijo,
Patologija I, Osnove epidemiologije (za generacije od
2006/07 naprej je ta predmet preimenovan v Javno zdravje
1), Sociologija medicine, Angleščina. Za vpis v 5. letnik
mora imeti opravljene vse študijske obveznosti iz 3. letnika:
Radiologija, Anesteziologija, Psihologija, iz 4. letnika pa
študijske obveznosti pri predmetih Pediatrija in Patologija
II, Modul PBL Družinska medicina. Za vpis v 6. letnik
mora imeti opravljene vse študijske obveznosti do 6. letnika
razen: Medicina v izrednih razmerah, Geriatrija, Zgodovina
medicine, Javno zdravje 2.
Študent zaključi študij, ko opravi vse izpite in praktično delo
(družinska medicina, bolnišnica).
Izvajalci Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta
117
KVALIFIKACIJA
Doktor/doktorica medicine
izobraževanja
Raven SOK 8
• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,
• kooperativnost, delo v skupini in v mednarodnem okolju,
118
• poznavanje in razumevanje vloge in razvoja medicine,
• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo
znanstveno preverljivih metod in postopkov,
• konkretno obvladanje osnovnega znanja, povezovanje in
uporabo znanja z različnih področij,
• umeščanje novih informacij in interpretacij v medicinski
kontekst,
• razumevanje splošne zgradbe medicine ter povezanosti med
njenimi poddisciplinami,
• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja
teorij ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih delovnih
problemov,
• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na
medicinskem področju,
sistemov na medicinskem področju.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent lahko napreduje v višji letnik, če izpolni obveznosti,
določene v programu. Izkazati mora, da je opravil vse
obveznosti pri posameznem predmetu. Za napredovanje v
višji letnik mora opraviti obveznost v obsegu 54 kreditnih
točk.
Študent konča študij in diplomira, ko opravi vse obveznosti
študijskega programa in doseže 360 kreditnih točk.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
119
7.1.36. Doktor znanosti
7.1.36.1. S področja temeljne medicine
KVALIFIKACIJA
Doktor/doktorica znanosti
Tip kvalifikacije Doktor znanosti
Vrsta Doktorsko izobraževanje
izobraževanja
Vstopni pogoji • Diploma študijskih programov druge stopnje s področja
•
•
•
120
•
biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih
usmeritev ali
diploma študijskih programov, ki izobražujejo za poklice,
urejene z direktivami Evropske unije (93/16/EEC za
zdravnike, 78/1027/EEC za veterinarje, 78/687/EEC
za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte) in so
ovrednoteni z najmanj 300 kreditnimi točkami ali
diploma študijskih programov za pridobitev specializacije,
ki so pred tem končali visokošolski strokovni program
usmeritev; dodatne študijske obveznosti za posamezna
področja v obsegu od 30 do 60 KT kandidatom določi
Programski svet Biomedicine ali
diploma študijskih programov za pridobitev magisterija
znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe iz
smeri; kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu
60 KT ali
diploma študijskih programov za pridobitev univerzitetne
izobrazbe sorodnih študijskih disciplin iz biomedicinskih,
biotehniških in naravoslovno matematičnih smeri.
Raven SOK 10
• kreativno in samostojno znanstveno raziskovalno delo,
• reševanje znanstvenih problemov bodočih delodajalcev,
• razumevanje in kritično presojo pri razreševanju zahtevnih
in kompleksnih znanstveno-raziskovalnih vprašanj,
• kreativno ter samostojno obravnavo znanstvenoraziskovalnega problema,
• kritično presojo raziskovalnih rezultatov,
• razvoj novih raziskovalnih metod,
• prenos novih tehnologij in znanja v prakso,
• razumevanje temeljnih spoznanj o zgradbi in delovanju
celice,
• aplikacijo spoznanj v izbrane v medicini pomembne smeri iz
področij humane reprodukcije, onkologije in določenih tem
iz genetike.
odlično (10).
Napredovanje:
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljene študijske
obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Od tega doktorand
opravi najmanj 20 KT iz obveznega/ih temeljnega/ih
predmeta/ov. V 3. letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so
opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz
1. in 2. letnika.
Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega
naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspešno
opravi vse s programom določene študijske obveznosti
in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost
doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka
s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI oz. SSCI.
Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek
mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom
doktorske disertacije.
Izvajalci Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za
farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Medicinska fakulteta, Veterinarska fakulteta; Inštitut Jožef
Štefan; Kemijski inštitut; Nacionalni inštitut za biologijo
Prehodnost /
121
7.1.36.2. S področja klinične medicine
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
•
•
•
122
•
usmeritev ali
60 KT ali
Raven SOK 10
• razumevanje splošnih principov znanstvenega raziskovalnega
dela v medicini,
• razumevanje biomedicinskih statističnih metod,
• razumevanje osnov merilne tehnike v medicini,
• klinično raziskovalno delo,
• predstavljanje raziskovalnih rezultatov in izbor specialnih
raziskovalnih tehnik.
odlično (10).
Napredovanje:
1. in 2. letnika.
Prehodnost /
123
7.1.36.3. S področja klinične biokemije in laboratorijske biomedicine
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
•
•
•
124
•
usmeritev ali
60 KT ali
Raven SOK 10
• razumevanje osnovnih laboratorijskih pristopov v diagnostiki
imunsko pogojenih bolezni in stanj preobčutljivosti,
• usmerjeno iskanje motenj imunskega sistema,
• razumevanje vloge bioloških molekul v mehanizmih
nastanka in razvoja malignih bolezni,
• razumevanje razvrstitve bolezni z genetsko osnovo,
presejalnih in potrditvenih testov na ravni določanja
koncentracije kopičenih ali manjkajočih presnovkov,
• ocenjevanje funkcije spremenjenih proteinov (encimov),
• odkrivanje vzrokov na molekularni ravni (analiza genov).
odlično (10).
Napredovanje:
1. in 2. letnika.
Prehodnost /
125
7.1.36.4. S področja socialne medicine
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
•
•
•
126
•
Raven SOK
Učni rezultati
usmeritev ali
60 KT ali
10
Študent/študentka je usposobljen/-a za:
• razumevanje biološke osnove javnozdravstvenih problemov,
• razumevanje determinante zdravja (življenjski slog, poklicne
determinante zdravja),
• razumevanje zdravstvenih sistemov in zdravstvene politike,
• razumevanje načrtovanja in vodenja zdravstvene dejavnosti.
odlično (10).
Napredovanje:
1. in 2. letnika.
Prehodnost /
127
7.1.36.5. S področja biomedicinske tehnologije
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vstopni pogoji • Študijski program druge stopnje s področja biomedicine in
sorodnih usmeritev ali
• univerzitetni študijski program s področja biomedicine in
sorodnih usmeritev, sprejet pred 11. 6. 2004, ali
6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije
s področja biomedicine in sorodnih usmeritev. Takim
kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo
študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk ECTS ali
• študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z
direktivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami,
ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten
s 300 kreditnimi točkami ECTS.
Raven SOK 10
128
• samostojno raziskovalno delo,
• pridobivanje novih znanstvenih spoznanj, za poglobljeno
razvijanje novih metod diagnostike in zdravljenja v državi,
• hitrejši prenos diagnostike in zdravljenja iz sveta v državo,
• poglobljeno raziskovalno-klinično delo, aplikativno in
bazično,
• bazično in aplikativno raziskovanje ter klinične študije
v širokem spektru biomedicinske tehnologije, npr.
informacijske tehnologije v zdravstvu, virtualna medicina,
telemedicina, zdravstvo in merilni postopki, analiza
bioelektričnih signalov, gerontotehnologija, robotika,
računalništvo, modeliranje in obdelava slikovnih podatkov,
biomateriali v medicini itd.
odlično (10).
Napredovanje:
Pogoj za napredovanje v 2. letnik so opravljene študijske
obveznosti 1. letnika v vrednosti najmanj 45 kreditnih točk
ECTS; od tega mora kandidat uspešno opraviti obveznosti
pri sledečih predmetih 1. letnika: Biomedicinska informatika,
Seminar I in individualno raziskovalno delo – IRD. Pogoj
za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse študijske
obveznosti 1. in 2. letnika v vrednosti 120 kreditnih točk
ECTS. Najkasneje ob vpisu v 3. letnik morajo kandidati
oddati vlogo za oceno dizertabilnosti teme doktorske
disertacije in potrditev mentorja. Zadnje študijsko leto je
namenjeno Individualnemu raziskovalnemu delu – IRD,
usmerjenemu k izdelavi doktorskega dela (60 kreditnih točk
ECTS).
Pogoj za uspešno dokončanje študija je izdelava in uspešen
zagovor doktorske disertacije in vseh ostalih s študijskim
programom predvidenih obveznosti, za kar zbere najmanj
180 kreditnih točk ECTS. Predložen mora biti članek s
področja doktorata, ki je bil objavljen v reviji, ki jo indeksira
SCI oz. SSCI z navedbo IF. Doktorsko delo javno zagovarja
pred določeno komisijo.
Izvajalci Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta
Prehodnost /
129
7.1.36.6. S področja socialne gerontologije
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
Vstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje (po bolonjskem
sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem
magistrskem študiju doseženih skupno najmanj 300
kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali
• zaključen študijski program iz četrtega odstavka 36. čl.
Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnih
točk ali
• zaključen študijski program druge stopnje – univerzitetni
program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali
• zaključen visokošolski strokovni študijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev
specializacije. Tem kandidatom se pred vpisom v študijski
program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih
točk ECTS.
Raven SOK
Učni rezultati
130
10
• vodenje procesov v gerontološki dejavnosti,
• konstruktivno kritično presojo in aplikacijo kreativnih rešitev
na ravni pristopov, modelov in na odnosni ravni,
• vodenje notranjih organizacijskih enot,
• vodenje projektov kakovosti v gerontoloških storitvah,
• iniciiranje novih oblik in modelov skrbi za stare,
• svetovanje za kakovost v storitvah in ima kompetence,
potrebne za visokošolskega sodelavca,
• vodenje ČP, vodstvenega in vodilnega osebja in je
raziskovalec ali vodja na znanstvenoraziskovalnih in
visokošolskih inštitucijah.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent opravi vse s študijskim programom predpisane
obveznosti in tako zbere najmanj 180 kreditnih točk ECTS.
Prehodnost /
7.2Farmacija
7.2.1. Upravljalec v farmacevtski industriji
KVALIFIKACIJA
Upravljalec/upravljalka v farmacevtski industriji
Vstopni pogoji • Eno leto delovnih izkušenj v farmacevtski industriji in
• opravljen zdravniški pregled za delo v farmacevtski
industriji.
Raven SOK 3
• racionalno rabi energijo, material in čas v skladu s
tehnološkimi standardi, postopki in normativi,
• komunicira s sodelavci,
• polni sterilne farmacevtske oblike pod nadzorom
nadrejenega,
• pripravi garnulate, zmesi, suspenzije za oblaganje ter
tabletira, kapsulira, oblaga pod nadzorom nadrejenega,
• izvaja optično kontrolo injekcij/infuzij ter pregleduje
obložene tablete in kapsule,
• pripravi poltrde farmacevtske oblike, svečke in vaginalne
globule pod nadzorom nadrejenega,
• pripravi tekoče nesterilne farmacevtske oblike pod
nadzorom nadrejenega,
• pakira izdelke,
• čisti proizvodne prostore.
Ocenjevalci:
Ô
131
Ô
aspx?npk=72700061.
132
7.2.2. Upravljalec v logistiki farmacevtske industrije
KVALIFIKACIJA
Upravljalec/upravljalka v logistiki farmacevtske industrije
Vstopni pogoji • Zaključena osnovna šola in
• eno leto delovnih izkušenj v logistiki farmacevtske industrije
ali v distribuciji farmacevtskih proizvodov.
Raven SOK
Učni rezultati
3
Kandidat:
• načrtuje lastno delo in pripravi delovno mesto z
upoštevanjem razporeda dela,
• opravlja delo tako, da ne ogroža ljudi in okolja,
• sprejme in paletizira vhodne materiale in polizdelke,
• skladišči materiale, polizdelke in končne izdelke ter vračila
s trga,
• pripravi in odda surovine, ovojnine in polizdelke v
proizvodni obrat ter končne izdelke,
• označuje material pod nadzorom tehnika,
• zagotavlja kakovost dela v skladu z navodili,
• vzdržuje čistočo delovnih prostorov.
osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti in prizna
vsebine kataloga delno ali v celoti. Če komisija ne more
priznati vseh vsebin kataloga, kandidatu določi naloge za
preverjanje.
Ocenjevalci:
Preverjanje in ocenjevanje izvajajo komisije za preverjanje
in potrjevanje NPK, ki jih imenuje Državni izpitni center
(RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Najdemo
jih na spletni strani http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/
licence-za-clane-komisij.aspx/72700041.
aspx?npk=72700041.
133
7.2.3. Upravljalec v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
KVALIFIKACIJA
Upravljalec/upravljalka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
Vstopni pogoji • Leto dni delovnih izkušenj v farmacevtski industriji in
industriji.
Raven SOK 3
tehnološkimi standardi, postopki in z normativi,
• pripravi surovine za šaržiranje,
• izvede biosintezni fermentacijski proces pod nadzorom
nadrejenega,
• izpelje proces izolacije in/ali sušenja pod nadzorom
nadrejenega,
• upravlja in kontrolira avtomatizirano linijo v kemijski sintezi
pod nadzorom nadrejenega,
• pakira izdelke in medfazno skladišči.
134
preverjanje.
Ocenjevalci:
aspx?npk=72700081.
7.2.4. Procesničar v logistiki farmacevtske industrije
KVALIFIKACIJA
Procesničar/procesničarka v logistiki farmacevtske industrije
Vstopni pogoji • Zaključena osnovna šola in
• dve leti delovnih izkušenj v logistiki farmacevtske industrije
ali v distribuciji farmacevtskih proizvodov.
Raven SOK
Učni rezultati
4
Kandidat:
• načrtuje lastno delo in pripravi delovno mesto z
upoštevanjem razporeda dela,
• nadzira pogoje okolja,
• sprejme, raztovori in paletizira vhodne materiale,
polizdelke in končne izdelke,
• skladišči materiale, polizdelke in končne izdelke,
• pripravi in odda surovine, ovojnine in polizdelke v
proizvodni obrat ter končne izdelke kupcu,
• odvzame vzorce,
• označi embalažne enote in palete,
• vodi zahtevane zapise o delu in označuje material,
• zagotavlja kakovost dela v skladu z zahtevami sistema
kakovosti,
• vzdržuje čistočo delovnih prostorov in pregleduje delovno
opremo,
• sprejema in podaja informacije o delu,
• opravlja delo tako, da ne ogroža ljudi in okolja.
Ocenjevalci:
aspx?npk=72700051.
135
7.2.5. Procesničar v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
KVALIFIKACIJA
Procesničar/procesničarka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin
Vstopni pogoji • Zaključena osnovna šola,
• dve leti delovnih izkušenj v farmacevtski ali kemijski
industriji in
industriji.
Raven SOK 4
• pripravi in šaržira surovine,
• izvede biosintezni fermentacijski proces,
• izpelje proces izolacije in/ali sušenja,
• upravlja in kontrolira avtomatizirano linijo v kemijski
sintezi,
• pakira izdelke,
• medfazno skladišči.
136
preverjanje.
Ocenjevalci:
aspx?npk=72700091.
7.2.6. Proizvodni procesničar v farmacevtski industriji
KVALIFIKACIJA
Proizvodni procesničar/proizvodna procesničarka
v farmacevtski industriji
Vstopni pogoji • Zaključena osnovna šola,
• dve leti delovnih izkušenj v farmacevtski industriji in
industriji.
Raven SOK
Učni rezultati
4
Kandidat:
• tehta surovine,
• sterilizira material in polizdelke,
• pripravi raztopine za injiciranje/infundiranje,
• polni sterilne farmacevtske oblike,
• pripravi granulate, zmesi, suspenzije za oblaganje ter
tabletira, kapsulira, oblaga,
• pripravi in polni poltrde farmacevtske oblike, svečke in
vaginalne globule,
• pripravi tekoče nesterilne farmacevtske oblike,
• pripravi in nadzira pakiranje.
Ocenjevalci:
aspx?npk=72700071.
137
7.2.7. Farmacevtski tehnik
KVALIFIKACIJA
Farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica
izobraževanja
Raven SOK
Učni rezultati
138
5
Imetnik spričevala je usposobljen za:
• izdelavo farmacevtskega izdelka (tekoče, poltrdne in trdne
farmacevtske oblike ter izvlečka iz drog) po predpisu v
skladu z dobro proizvodno prakso,
• izdajanje zdravila in dajanje navodil za uporabo zdravila
brez zdravniškega recepta v lekarni pod nadzorom
magistra farmacije,
• izdajanje zdravila in dajanje navodil za uporabo zdravila
brez zdravniškega recepta v specializirani prodajalni,
• izdajanje rastlinskih drog in naravnih spojin ter dajanje
navodil za njihovo uporabo
• izvajanje kvalitativnih, polkvantitativnih in kvantitativnih
analiz zdravil ter testov stabilnosti zdravil,
• vrednotenje delovanja, uporabe in najpogostejših neželenih
učinkov zdravil, ki se izdajajo brez recepta,
Izbirno:
• izvajanje analiz in testov za ugotavljanje istovetnosti,
čistote in vsebnosti zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi,
farmacevtskih oblik, ovojnine in obvezilnega materiala s
pomočjo instrumentalnih, bioloških in mikrobioloških
metod,
• izdelavo tekočih, poltrdnih, trdnih in sterilnih
farmacevtskih oblik v industrijskem obsegu,
• prodajo prehranskih dopolnil, medicinskih pripomočkov,
kozmetičnih izdelkov ter drugih izdelkov za nego in
varovanje zdravja, ter za dajanje navodil za njihovo
uporabo,
• komunikacijo s strankami v lekarni oziroma specializirani
prodajalni,
• uporabo računalniškega programa za vodenje blagajne,
• pripravo preprostega poslovnega načrta za izbrano
poslovno zamisel,
• učinkovito sporazumevanje z ljudmi.
Napredovanje:
kurikula šole ter so opravili vse interesne dejavnosti in vse
obveznosti praktičnega usposabljanja z delom oziroma dijaki,
ki napredujejo po sklepu programskega učiteljskega zbora.
splošnoizobraževalne predmete, obvezne in izbirne strokovne
module ter odprti del kurikula. Poleg tega mora opraviti tudi
interesne dejavnosti, obveznosti pri praktičnem usposabljanju
z delom ter poklicno maturo.
slovenščine ter farmacije) ter izbirni del (pisni in ustni izpit iz
tujega jezika ali matematike ter izdelek in zagovor).
Prehodnost Maturitetni/poklicni tečaj, višje strokovno izobraževanje
(SOK, raven 6), visoko strokovno izobraževanje (SOK, raven
7) in univerzitetno izobraževanje (SOK, raven 7).
139
7.2.8. Operativni tehnolog v farmacevtski proizvodnji
KVALIFIKACIJA
Operativni tehnolog/operativna tehnologinja
v farmacevtski proizvodnji
Vstopni pogoji • Dve leti delovnih izkušenj v farmacevtski industriji,
industriji in
• pridobljena ena od nacionalnih poklicnih kvalifikacij:
Procesničar/procesničarka v logistiki farmacevtske
industrije, Proizvodni procesničar/proizvodna
procesničarka v farmacevtski industriji, Procesničar/
procesničarka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin ali
končan program nižje poklicne izobrazbe Upravljalec
farmacevtskih strojev in naprav.
Raven SOK
Učni rezultati
140
5
Kandidat:
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in delo
skupine,
• nadzira delo ter pripravi in nadzira tehnološki proces vseh
farmacevtskih oblik,
• izvaja medprocesne kontrole,
• nadzira proces skladiščenja,
• kontrolira vodenje evidenc,
• načrtuje in izvaja odvzem vzorcev.
Ocenjevalci:
(RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Za ta NPK
trenutno ni imetnikov licenc.
7.2.9. Analitik v farmacevtskih laboratorijih
KVALIFIKACIJA
Analitik/analitičarka v farmacevtskih laboratorijih
Vstopni pogoji • Dve leti delovnih izkušenj v farmacevtski industriji,
industriji in
• pridobljena ena od nacionalnih poklicnih kvalifikacij:
Procesničar/procesničarka v logistiki farmacevtske
industrije, Proizvodni procesničar/proizvodna
procesničarka v farmacevtski industriji, Procesničar/
procesničarka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin ali
končan program nižje poklicne izobrazbe Upravljalec
kemijskih strojev in naprav.
Raven SOK 5
• načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo in delo
skupine,
• rokuje z laboratorijsko opremo in napravami,
• izvaja kemijske, fizikalne, mikrobiološke in biološke analize
in teste ter teste stabilnosti,
• pripravlja standardne raztopine in reagente,
• pripravlja in umerja instrumente za analize,
• vzorči surovine, izdelke, ovojnino in kontrolira pogoje okolja,
• obdeluje rezultate analiz in testov.
Ocenjevalci:
(RIC). Člani komisije morajo imeti licenco RIC. Za ta NPK
trenutno ni imetnikov licenc.
141
7.2.10. Diplomirani kozmetolog (un)
KVALIFIKACIJA
Diplomirani kozmetolog/diplomirana kozmetologinja (un)
izobraževanja
• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu
in izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali biologija (če
je kandidat enega od predmetov že opravljal pri poklicni
maturi, mora obvezno izbrati izpit iz drugega zahtevanega
predmeta) ali
Raven SOK 7
142
• poznavanje teoretičnih osnov naravoslovnih znanosti in
ima razvito naravoslovno mišljenje,
• prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in
reševanje problemov,
• eksperimentiranje in posredovanje različnih miselnih
konceptov,
• interpretacijo pridobljenega znanja, lastno učenje in
inovativnost na svojem strokovnem področju,
• iniciativnost in samostojnost pri opravljanju določenih
nalog,
• komuniciranje s sodelavci in strokovnjaki sorodnih
disciplin in aktivno sodelovanje pri skupinskem delu,
• individualno strokovno in raziskovalno delo, za delo
v skupini in znanja, potrebna pri komuniciranju in
objavljanju rezultatov,
• razumevanje, uvedbo, uporabo in vrednotenje
sodobnih tehnik in metod, uporabnih na strokovnem
in raziskovalnem področju kozmetologije, za iskanje in
umeščanje novih informacij,
• uporabo sodobnih računalniških in informacijskih
orodij, veščin in spretnosti, ki so navzoče v vsakdanjem
strokovnem delu,
• profesionalno etično odgovornost,
• zdravstveno odgovornost z vidika nege in ohranjanja telesa
v dobrem stanju po načelih stroke (kozmetologije),
• ekološko osveščenost,
• svetovanje o pravilni izbiri, varni uporabi in delovanju
dermokozmetičnih izdelkov,
• magistralna in galenska izdelava dermokozmetičnih
izdelkov,
• analitika in nadzor kakovosti dermokozmetičnih izdelkov,
• raziskovalno delo na področju kozmetičnih izdelkov,
• sposobnost izvajanja analiz stanja kože, las in nohtov,
• poznavanje in uporaba regulative na področju kozmetičnih
izdelkov ter spreminjanje le-te zaradi prilagajanja
tehničnemu napredku,
• razlikovanja kozmetičnih izdelkov od dermatikov na
osnovi regulatornih zahtev.
odlično (10).
Napredovanje:
Za napredovanje v drugi letnik mora študent v celoti
opraviti študijske obveznosti, predpisane s programom in
učnimi načrti 1. letnika v obsegu 60 kreditnih točk ECTS.
Za napredovanje v 3. letnik mora opraviti vse študijske
obveznosti, predpisane s programom in z učnimi načrti za 2.
letnik, razen izbirnega predmeta. To pomeni, da mora doseči
najmanj 55 kreditnih točk ECTS za 2. letnik.
Pogoj za dokončanje študija je, da kandidat uspešno opravi
vse s programom določene študijske obveznosti v skupnem
obsegu 180 kreditnih točk ECTS.
143
7.2.11. Magister industrijske farmacije
KVALIFIKACIJA
Magister/magistrica industrijske farmacije
izobraževanja
Vstopni pogoji • Prvostopenjski študijski program s področij biokemija,
biologija, biotehnologija, kemija, kemijsko inženirstvo,
kemijska tehnologija, kozmetologija, laboratorijska
biomedicina, mikrobiologija in živilska tehnologija v obsegu
180 ECTS ali
• ekvivalentni univerzitetni programi, sprejeti pred 11. junijem
2004 ali
• prvostopenjski študijski program ostalih področij:
Diplomantom prvostopenjskih študijskih programov ostalih
področij se vstopni pogoji določijo na osnovi zaključenega
programa in jih potrdi Komisija za študijsko področje
Fakultete za farmacijo na osnovi predloga koordinatorja
magistrskega študijskega programa Industrijska farmacija
(od 30 do 60 ECTS).
Raven SOK 8
144
• analizo, sintezo in reševanje kompleksnih problemov
farmacevtske industrije,
• razumevanje strokovnih znanstvenih problemov lokalno in
globalno,
• obvladovanje raziskovalnih metod, orodij in spretnosti,
• uporabo svojega znanja v praksi,
• kompetentnost in avtonomnost v svojem delu ter zavezanost
profesionalni etiki,
• razvijanje komunikacijske sposobnosti,
• skupinsko delo in sodelovanje, tudi v mednarodnem okolju,
• kontinuirano učenje in odprtost za nove razvojne priložnosti,
• razvoj sposobnosti za reševanje konkretnih problemov na
področju razvoja, izdelave, zagotavljanja kakovosti, kontrole
ter trženja zdravil z uporabo relevantnih pristopov,
• prenos tehnoloških procesov iz laboratorija na industrijski
nivo,
• izbor, izvedba, validacija ustreznih analiznih metod,
interpretacija dobljenih rezultatov,
• poznavanje toksikoloških lastnosti farmacevtskih materialov,
• vodenje raziskav in razvoja, projektno vodenje in upravljanje
z znanjem in informacijami v farmacevtski industriji.
odlično (10).
Napredovanje:
Za napredovanje v 2. letnik študijskega programa mora
študent v celoti opraviti študijske obveznosti temeljnih
predmetov ter enega izbirnega predmeta, kar pomeni
najmanj 50 kreditnih točk ECTS.
Za dokončanje študijskega programa mora študent v celoti
opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in
posameznimi učnimi načrti, v skupnem obsegu 120 kreditnih
točk ECTS, kar vključuje tudi izdelavo in zagovor magistrske
naloge, ki je samostojno raziskovalno projektno delo.
145
7.2.12. Magister farmacije
KVALIFIKACIJA
Magister/magistra farmacije
izobraževanja
Vstopni pogoji22
Splošna matura (kandidat mora imeti vsaj en naravoslovni
predmet v izbirnem delu splošne mature: biologijo/
biotehnologijo/fiziko/kemijo) ali
• poklicna matura v srednješolskem programu farmacevtski
tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali fizika ali
• poklicna matura v srednješolskem programu kozmetični
tehnik z izpitom iz maturitetnega predmeta fizika ali
• poklicna matura v srednješolskem programu kemijski tehnik
in izpit iz maturitetnega predmeta biologija ali
• poklicna matura v srednješolskem programu veterinarski
tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta fizika ali
Raven SOK 8
146
• analiziranje, kritično vrednotenje, iskanje rešitev ter reševanje
konkretnih strokovnih farmacevtskih, klinično biokemijskih,
farmacevtsko tehnoloških in farmacevtsko biotehnoloških ter
toksikoloških problemov, ki se pojavljajo v različnih delovnih
okoljih,
• ustrezno širino za nadaljevanje usposabljanja na doktorski
stopnji,
• avtonomnost pri odgovornem izvajanju strokovnih del ter pri
analizi strokovnih vprašanj,
• individualno strokovno delo, za delo v skupini in za
pridobivanje znanj, potrebnih pri strokovnem komuniciranju z
bolniki ter s strokovnjaki s svojega in sorodnih področij,
• ustrezna znanja za razumevanje in uporabo sodobnih tehnik in
metod po vseh nivojih kompleksnosti, uporabnih na celotnem
farmacevtskem in klinično biokemičnem področju,
• zagotavljanje kakovosti zdravil in postopkov,
• ustrezno etično oblikovanje strokovne osebnosti za izvajanje
poslanstva farmacevta,
• načrtovanje, sinteza, analiza, izolacija, karakterizacija, biološko
vrednotenje zdravilnih učinkovin,
Vstopni pogoji veljajo za vpis v študijskem letu 2013/14 in naprej.
22
• poznavanje in razumevanje biofarmacevtskih značilnosti
zdravila in farmakokinetičnih ter farmakodinamskih
karakteristik zdravilne učinkovine v organizmu,
• načrtovanje farmacevtskih oblik, obvladovanje klasičnih
tehnoloških, biotehnoloških in nanotehnoloških postopkov
oblikovanja/izdelave do vrednotenja in spremljanja
farmacevtsko- tehnoloških lastnosti zdravil,
• uporabo analiznih metod, interpretacijo rezultatov v
klinično biokemičnih laboratorijih in njihove uporabnosti v
diagnosticiranju, odkrivanju vzrokov bolezni ter spremljanju
učinkov zdravljenja (področje dela magistra farmacije, ki sodi
na področje zdravstva)
• razvoj, proizvodnjo, nadzor kakovosti in trženje zdravil,
• poznavanje in razvoj legislative, regulative in etike na področju
izdelave in prometa z zdravili ter lekarniške dejavnosti,
• poznavanje osnovnih konceptov javnega zdravja in zdravstvene
politike,
• razumevanje vpliva zdravil na posameznika kot člana sodobne
družbe in na družbo kot celoto,
• poznavanje principov vrednotenja zdravstvenih
tehnologij, farmakoepidemiologije, farmakoekonomike in
farmakovigilance vključujoč toksikologijo,
• upravljanje preskrbe zdravil in medicinskih pripomočkov in
drugih sredstev za nego in varovanje zdravja,
• svetovanja o pravilni uporabi zdravil, delovanju zdravil,
neželenih učinkih, sočasnem jemanju zdravil, promociji
zdravega življenja idr.
• sodelovanje pri načrtovanju in vodenju zdravljenja z zdravili
pri posameznem bolniku na osnovi poznavanja zdravil ter
etiologije, patofiziologije in diagnostike bolezni,
• razvoj, izvajanje in interpretacija individualizirane terapije ter
implementacija farmakogenomike pri raziskavah in razvoju
novih zdravil,
• načrtovanje in izvajanje racionalne uporabe kadrovskih,
časovnih, materialnih, finančnih in informacijskih virov.
odlično (10).
Napredovanje:
Študent mora za napredovanje v 2. letnik v celoti opraviti
študijske obveznosti, predpisane s programom in z učnimi
načrti v obsegu 60 kreditnih točk ECTS za 1. letnik. Za
Ô
147
Ô
napredovanje v 3. letnik mora v celoti opraviti študijske
obveznosti, predpisane s programom in učnimi načrti v
obsegu 60 kreditnih točk ECTS za 2. letnik. Za napredovanje
v 4. letnik mora v celoti opraviti obveznosti, predpisane s
programom in učnimi načrti v obsegu 55 kreditnih točk
ECTS, razen izbirnega predmeta v obsegu 5 kreditnih točk
ECTS. Za napredovanje v 5. letnik mora opraviti obveznosti
4. letnika v obsegu najmanj 50 kreditnih točk ECTS.
Za dokončanje študija mora študent enovitega magistrskega
študija farmacije opraviti vse obveznosti, ki jih določajo
študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem
obsegu 300 kreditnih točk ECTS. Študent mora opraviti
raziskovalno delo za magistrsko nalogo, le-to napisati in
zagovarjati pred komisijo, ki jo določi senat FFA. Pogoj za
dokončanje študija je tudi uspešno opravljeno praktično
usposabljanje, ki se zaključi s strokovnim izpitom.
148
7.2.13. Doktorat znanosti
7.2.13.1. S področja farmacije
KVALIFIKACIJA
izobraževanja
•
•
•
•
Raven SOK
Učni rezultati
usmeritev ali
60 KT ali
10
• razumevanje vseh segmentov farmacevtske kemije na
molekulski in makromolekulski ravni,
• poznavanje zakonitosti strukturnih in kemičnih procesov,
pomembnih za razumevanje delovanja in načrtovanje
zdravilnih učinkovin,
• poglobljeno znanje o novih materialih, tehnoloških pristopih
in farmacevtskih oblikah.
149
odlično (10).
Napredovanje:
1. in 2. letnika.
150
Prehodnost /
8.Priloga: opisniki ravni SOK23
Znanje
Spretnosti
Kompetence
Je rezultat učenja in
osvajanja pojmov,
načel, teorij in praks.
Pridobivanje znanja
poteka v različnih
okoljih: v izobraževalnem
procesu, pri delu in v
kontekstu zasebnega ter
družbenega življenja.
V okviru nacionalnega
ogrodja kvalifikacij so
spretnosti opisane kot
kognitivne (npr. uporaba
logičnega, intuitivnega in
ustvarjalnega mišljenja)
in/ali praktične (npr.
ročne, kreativne
spretnosti in uporaba
materialov, orodij in
instrumentov).
Se nanašajo na sposobnost
uporabe in povezovanja
znanja in spretnosti
v izobraževalnih,
profesionalnih in osebnih
situacijah. Kompetence
razvrščamo glede
na kompleksnost,
samostojnost in
odgovornost delovanja.
Ločimo generične in
poklicno specifične
kompetence.
Osnovna pismenost
ter sposobnost učenja
podatkov in pojmov.
Izkazovanje praktičnih
spretnosti za izvajanje
enostavnih, ponavljajočih
se opravil ali kratkega niza
enostavnih opravil.
Usposobljenost za
delovanje v podrobno
opredeljenem in zelo
strukturiranem okolju.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti, vključno z
uporabo osnovnih orodij,
metod in materialov.
Izvajanje enostavnih,
ponavljajočih se opravil,
sestavljenih iz manjšega
števila operacij.
Usposobljenost za
omejeno samostojno
delovanje na podlagi
ustnih ali pisnih navodil
ter za pridobivanje
novih znanj in spretnosti
v predvidljivem in
strukturiranem
kontekstu. Sprejemanje
omejene odgovornosti.
Raven 1
Elementarno splošno
znanje, ki omogoča
nadaljnje sistematično
učenje.
151
Raven 2
Temeljno splošno in
uporabno znanje, ki
obsega razumevanje
glavnih družbenih in
naravnih pojmov, procesov
in zakonitosti; je podlaga
za nadaljnje učenje in
družbeno udejstvovanje.
Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega
ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
23
Raven 3
Pretežno praktično,
življenjsko in poklicno
uporabno znanje z nekaj
teoretične podlage,
pridobljeno predvsem
na podlagi proučevanja
primerov ter posnemanja
in urjenja v kontekstu
določene stroke.
Temeljna pismenost in
izkazovanje praktičnih
spretnosti v omejenem
obsegu, vključno z
uporabo ustreznih orodij,
metod in materialov.
Uporabljanje znanih
rešitev pri reševanju
predvidljivih problemov
v omejenem obsegu.
Izvajanje preglednih in
standardiziranih opravil.
Usposobljenost za
pridobivanje novih
znanj in spretnosti
v strukturiranem
kontekstu ob ustreznem
vodenju. Usposobljenost
za omejeno samostojno
delovanje v predvidljivem
in strukturiranem
kontekstu na podlagi
enostavnih ustnih
ali pisnih navodil.
Sprejemanje omejene
odgovornosti.
Uporabljanje znanja
pri reševanju različnih
opravil in problemov,
lahko tudi v manj tipičnih
situacijah. Obvladovanje
spretnosti, ki so glede na
območje delovanja široke
in specializirane, vključno
z uporabo ustreznih
orodij, metod, različnih
tehnoloških postopkov
in materialov. Izvajanje
relativno preglednih,
manj standardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v znanem
in manj znanem
okolju z večjo stopnjo
odgovornosti in
samostojnosti.
Prevzemanje
odgovornosti za
lastnosti in kakovost
izdelkov/storitev,
povezanih z delovnimi
opravili oz. delovnim
procesom. Prevzemanje
odgovornosti za
lastno učenje.
Pridobivanje novega
znanja in spretnosti v
nadzorovanem okolju. To
raven označuje določena
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja v delovne
skupine.
Raven 4
Pretežno poklicno
znanje, dopolnjeno
s poznavanjem
teoretičnih načel, zlasti
tistih iz stroke. Pred
načeli znanstvene
sistematičnosti ima
prednost proučevanje
primerov, povezovanje in
uporaba znanj.
152
Raven 5
Splošno in/ali strokovno
znanje, pridobljeno s
spoznavanjem različnih
znanstvenih in/ali
strokovnih področij
in teoretičnih načel.
Predstavlja temelj za
nadaljnje učenje in
nekoliko poglobljeno
razumevanje stroke.
Učenje poteka predvsem
z analitičnim mišljenjem.
Izkazovanje spretnosti,
ki so glede na območje
delovanja široke, lahko
so tudi specializirane,
vključno z uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov
in teorij. Ovrednotenje
in uporaba informacij
za oblikovanje
odločitev in rešitev
različnih problemov
oziroma netipičnih
situacij. Oblikovanje
rešitev v povezavi z
dobro opredeljenimi
abstraktnimi
problemi. Izvajanje
raznolikih, pogosto
nestandardiziranih
opravil.
Usposobljenost za
delovanje v različnih
in specifičnih
okoljih. Prevzemanje
odgovornosti za lastnosti
in kakovost delovnega
procesa in rezultatov,
pri čemer izkazuje
samostojnost in določeno
mero samoiniciativnosti.
Prevzemanje
odgovornosti in iniciative
za pridobivanje novega
znanja in spretnosti.
To raven označuje
podjetniška usmerjenost,
sposobnost organiziranja
in vključevanja
v kompleksne in
heterogene delovne
skupine.
Izvajanje zahtevnejših
operativno-strokovnih
opravil, povezanih z
deli v pripravi, kontroli
in vodenju delovnih
procesov. Naloge so
glede na območje
delovanja kompleksne,
praviloma specializirane,
vključujejo abstraktno
mišljenje in uporabo
ustreznih orodij, metod,
različnih tehnoloških
postopkov, materialov in
teorij.
Usposobljenost za
in specifičnih okoljih z
elementi ustvarjalne
aktivnosti. Samostojno
delovanje, pri katerem
je značilno prevzemanje
odgovornosti za delo
posameznikov in
skupin ter materialnih
virov in informacij.
Ob tem je pomembno
osnovno povezovanje in
umeščanje problematike
v splošni družbeni
kontekst. Prepoznavanje
lastnih učnih potreb in
skrb za prenos znanja v
delovnem okolju.
Raven 6
Strokovno in teoretično
znanje na določenem
področju in praktično
znanje za reševanje
konkretnih strokovnih
nalog. Znanje omogoča
reševanje zahtevnejših
opravil na specifičnih
področjih stroke.
153
Raven 7
Poglobljeno strokovno
teoretično in praktično
znanje na določenem
področju, podprto s
širšo teoretično in
metodološko osnovo.
Izvajanje kompleksnih
operativno-strokovnih
opravil, ki vključujejo tudi
uporabo metodoloških
orodij.
Obvladovanje zahtevnih,
kompleksnih delovnih
procesov ob samostojni
uporabi znanja v novih
delovnih situacijah.
Diagnosticiranje in
reševanje problemov
v različnih specifičnih
delovnih okoljih,
povezanih s področjem
izobraževanja in
usposabljanja.
Osnova za izvirna
dognanja/stvaritve in
kritično refleksijo.
Usposobljenost za
okoljih in na različnih
funkcijah ter za
posredovanje novega
znanja. Sprejemanje
odgovornosti za
določanje in doseganje
lastnih rezultatov dela
in/ali rezultatov dela
heterogene skupine na
opredeljenih področjih
dela. Usposobljenost za
argumentirano razpravo
v specifičnih delovnih
okoljih, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Prepoznavanje lastnih
potreb po učenju,
prevzemanje pobude
za lastno učenje,
usposobljenost za prenos
znanja v skupini.
Raven 8
154
Poglobljeno teoretično,
metodološko in
analitično znanje z
elementi raziskovanja,
ki je osnova za zelo
zahtevno strokovno delo.
Obvladovanje zelo
zahtevnih, kompleksnih
delovnih procesov in
metodoloških orodij
na specializiranih
področjih. Načrtovanje
in vodenje delovnega
procesa na podlagi
ustvarjalnega reševanja
problemov, povezanih s
področjem izobraževanja
in usposabljanja.
Sposobnost izvirnih
dognanj/stvaritev in
kritične refleksije.
Samostojno in
avtonomno izvajanje
nalog v praviloma
netipičnih okoljih v širših
ali večdisciplinarnih
kontekstih. Sposobnost
prevzemanja
odgovornosti za
lastni profesionalni
razvoj ter poučevanja
drugih. Sprejemanje
odgovornosti za
odločitve, ki so povezane
z aktivnostmi, procesi ter
vodenjem kompleksnih in
heterogenih skupin.
Raven 9
Poglobljeno teoretično,
metodološko in analitično
znanje za izvirno
znanstvenoraziskovalno/
umetniško delo, ki
ustvarja novo znanje/
nove stvaritve.
Načrtovanje,
vodenje in izvajanje
najzahtevnejših del,
vključno z udeležbo pri
znanstvenoraziskovalnih/
vrhunskih umetniških
projektih, ter reševanje
teoretičnih in praktičnih
problemov v posebnih
delovnih situacijah.
Sposobnost kompleksnih
izvirnih dognanj/
stvaritev, kritične
refleksije.
Avtonomno izvajanje
nalog v netipičnih okoljih,
širših ali večdisciplinarnih
kontekstih v povezavi z
bazičnim in/ali uporabnim znanstvenorazskovalnim/umetniškim
delom. Sposobnost
prevzemanja odgovornosti za lastni profesionalni razvoj in razvoj
stroke. Usposobljenost
za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in
učenja drugih v različnih
kontekstih.
Načrtovanje, vodenje in
izvajanje najzahtevnejših
del, vključno z znanstvenoraziskovalnimi/
umetniškimi projekti, ter
reševanje najzahtevnejših
teoretičnih in praktičnih
problemov. Sposobnost
kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega
razmišljanja in sinteze
novih in kompleksih idej.
Usposobljenost za
izrazito avtonomno/
vrhunsko ustvarjanje,
interpretiranje ter iskanje
odgovorov na abstraktna
in najbolj kompleksna
vprašanja v stroki,
znanosti ali umetnosti.
Sposobnost za prenos
znanja med stroko in
znanostjo v kritičnem
dialogu ter zmožnost
odgovornega presojanja
posledic uporabe novega
znanja v različnih
kontekstih.
Raven 10
Poglobljeno znanje
za samostojno
izvirno znanstveno
in raziskovalno/
umetniško delo ali
razvoj stroke na najvišji
ravni, kar je povezano z
znanstvenim, strokovnim
ali umetniškim
uveljavljanjem doma in v
mednarodnem prostoru.
155
9.Viri
- Doktorski študijski program tretje stopnje Socialna gerontologija. Alma
Mater Europaea – Evropski center, Maribor Dostopno na: http://www.
eumb.si/index.php/Opis-studijskih-programov/socialna-gerontologijadoktorski-program.html (pridobljeno 20. 1. 2013).
- Enoviti magistrski študij Farmacija. Univerza v Ljubljani: Fakulteta
za farmacijo. Dostopno na: http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/
datoteke/Dekanat/Studij/PREDSTAVITVENI-ZBORNIKEM%C5%A0FARMACIJA.pdf (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Dentalna medicina.
Univerza v Ljubljani: Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.
mf.uni-lj.si/dokumenti/0185644a59e9deb6373cc7de3aeaa9c9.pdf
(pridobljeno 14. 12. 2012).
- Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Medicina. Univerza
v Ljubljani: Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.mf.unilj.si/
dokumenti/f47f21da6d376e661f88ef825b783f4a.pdf (pridobljeno 17. 12. 2012).
- Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Luksemburg:
Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
- Interdisciplinarni doktorski študijski program Biomedicina. Znanstveno
področje biokemija in molekularna biologija. Dostopno na: http://www.
uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_studij/
biomedicina/Biomedicina_2012.pdf (pridobljeno 01. 05. 2013).
156
področje farmacija. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/
ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_studij/biomedicina/Biomedicina_2012.
pdf (pridobljeno 01. 05. 2013).
področje genetika. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/
studij_na_univerzi/podiplomski_studij/biomedicina/Biomedicina_2012.
področje klinična biokemija in laboratorijska biomedicina. Dostopno
na: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/
podiplomski_studij/biomedicina/Biomedicina_2012.pdf (pridobljeno 01.
05. 2013).
področje temeljna medicina. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/
ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_studij/biomedicina/
Biomedicina_2012.pdf (pridobljeno 01. 05. 2013).
področje klinična medicina. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/
področje mikrobiologija. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/
userfiles/ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_studij/biomedicina/
področje socialna medicina. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/
področje toksikologija. Dostopno na: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/
userfiles/ulj/studij_na_univerzi/podiplomski_studij/biomedicina/
- Izobraževalni program Bolničar negovalec. Dostopno na: http://portal.mss.
edus.si/msswww/programi2012/programi/SPI/bolnicar_negovalec/spl-del.
htm (pridobljeno 10. 12. 2012).
- Izobraževalni program Farmacevtski tehnik. Dostopno na: http://portal.
mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/farmacevtski_tehnik/spldel.htm (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Izobraževalni program Tehnik laboratorijske biomedicine. Dostopno na:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/tehnik_lab_
medicine/spl-del.htm (pridobljeno 11. 12. 2012).
- Izobraževalni program Tehnik optik. Dostopno na: http://portal.mss.
edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/tehnik_optik/spl-del.htm
- Izobraževalni program Zdravstvena nega. Dostopno na: http://portal.mss.
edus.si/msswww/programi2012/programi/Ssi/zdravstvena_nega/spl-del.
htm (pridobljeno 10. 12. 2012).
- Izobraževalni program Zobotehnik. Dostopno na: http://portal.mss.edus.si/
msswww/programi2012/programi/Ssi/zobotehnik/spl-del.htm (pridobljeno
10. 12. 2012).
- Izpitni katalog za I. del in II. del mojstrskega izpita za pridobitev naziva
mojster/mojstrica očesne optike. Dostopno na: http://www.ozs.si/Portals/0/
Media/Dokumenti/ZA%20CLANE/Izobrazevalni%20center/Mojstrski%20
izpiti/Izpitni%20katalogi/MI_ocesne_optike-1.pdf (pridobljeno 11. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Analitik/analitičarka v
farmacevtskih laboratorijih. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
aspx/72700111 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Biomedicinski laborant/
biomedicinska laborantka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Operativni tehnolog/operativna
tehnologinja v farmacevtski proizvodnji. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/katalog.aspx/72700101 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Ortopedski tehnolog/ortopedska
tehnologinja. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/72500021
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Procesničar/procesničarka v
logistiki farmacevtske industrije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
katalog.aspx/72700051 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Procesničar/procesničarka v
proizvodnji farmacevtskih učinkovin. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
157
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Proizvodni procesničar/proizvodna
procesničarka v farmacevtski industriji. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/katalog.aspx/72700071 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Refleksoterapevt/refleksoterapevtka.
Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/72600011 (pridobljeno
11. 12. 2012).
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Upravljalec/upravljalka v
farmacevtski industriji. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Upravljalec/upravljalka v logistiki
farmacevtske industrije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Upravljalec/upravljalka v
proizvodnji farmacevtskih učinkovin. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Zdravstveni reševalec/zdravstvena
reševalka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.aspx/72500011
- Katalog strokovnih znanj in spretnosti. Zobozdravstveni asistent/
zobozdravstvena asistentka. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/katalog.
- Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK in EOVK. Predlog medresorske
delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij (2012).
Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
158
- Magistrski študijski program druge stopnje Dietetika. Univerza na
Primorskem: Fakulteta za vede o zdravju. Dostopno na: http://www.vszi.
upr.si/index.php?catid=227&lang=slo (pridobljeno 20. 1. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Industrijska Farmacija.
Univerza v Ljubljani: Fakulteta za farmacijo. Dostopno na: http://www.
ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Dekanat/Studij/ZBORNIK-IndFarm.pdf
- Magistrski študijski program druge stopnje Laboratorijska biomedicina.
Univerza v Ljubljani: Fakulteta za farmacijo. Dostopno na: http://www.ffa.
uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Dekanat/Studij/ZBORNIK_LBM_mag.pdf
- Magistrski študijski program druge stopnje Radiološka tehnologija.
Univerza v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta. Dostopno na: http://www2.
zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/rt/2%20stopnja/RADIOLOSKA_
TEHNOLOGIJA_II_slo_7_12_11.pdf (pridobljeno 14. 12.2 012).
- Magistrski študijski program druge stopnje Sanitarno inženirstvo. Univerza
v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta. Dostopno na: http://www2.zf.uni-lj.si/
si/2stopnja-2-2-2/sanitarno-inzenirstvo-2-2-2-7/predstavitev-studijskegaprograma-2-2-2-7-1 (pridobljeno 22.03.2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Socialna gerontologija. Alma
Mater Europaea – Evropski center, Maribor Dostopno na: http://www.
eumb.si/index.php/Opis-studijskih-programov/socialna-gerontologija-mag.
html (pridobljeno 20. 1. 2013).
- Magistrski študijski program druge stopnje Vzgoja in menedžment v
zdravstvu. Visokošolsko središče Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo
Novo mesto. Dostopno na: http://www.vsz.vs-nm.si/uploads/VSZ_pripone/
Pedagoski_proces/vsz_mag_vzgoja_in_menedzment.pdf (pridobljeno 14.
12. 2012).
- Magistrski študijski program druge stopnje Zdravstvena nega. Univerza
images/stories/Zdravstvena_nega/03_Predstavitveni_zbornik_ZN2.pdf
- Magistrski študijski program druge stopnje Zdravstvena nega. Univerza v
Mariboru: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na: http://www.fzv.unimb.si/page/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=52&It
emid=156 (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Magistrski študijski program druge stopnje Zdravstvena nega. Visoka šola
za zdravstveno nego Jesenice. Dostopno na: http://www.vszn-je.si/index.
php?page=studijski-program-druge-stopnje-zdravstvena-nega (pridobljeno
15. 12. 2012).
- Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja. Uradni list RS, št. 89/2006.
- Opisi kategorij KLASIUS-P. (2006). Statistični urad Republike Slovenije.
Dostopno na: http://www.stat.si/Klasius/Docs/opisiKLASIUS-P.pdf
- Podiplomski magistrski študijski program druge stopnje Bioinformatika.
Univerza v Mariboru: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na: http://
www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=blogcatego
ry&id=53&Itemid=165 (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Podiplomski magistrski študijski program Zdravstvena nega. Univerza na
Primorskem: Fakulteta za vede o zdravju. Dostopno na: http://www.fvz.upr.
si/index.php?catid=173&lang=slo (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Podiplomski študijski program tretje stopnje Biomedicinska tehnologija.
Univerza v Mariboru: Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.
mf.uni-mb.si/attachments/article/84/bioteh.pdf(pridobljeno 14. 12. 2012).
- Poklicni standard. Analitik/analitičarka v farmacevtskih laboratorijih.
Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/72700110
(pridobljeno 19. 12 .2012).
- Poklicni standard. Biomedicinski laborant/biomedicinska laborantka.
- Poklicni standard. Operativni tehnolog/operativna tehnologinja v
farmacevtski proizvodnji. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicnistandard.aspx/72700100 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Poklicni standard. Ortopedski tehnolog/ortopedska tehnologinja. Dostopno
na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/72500020 (pridobljeno
12. 12. 2012).
- Poklicni standard. Procesničar/procesničarka v logistiki farmacevtske
industrije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
- Poklicni standard. Procesničar/procesničarka v proizvodnji farmacevtskih
učinkovin. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
159
- Poklicni standard. Proizvodni procesničar/proizvodna procesničarka v
farmacevtski industriji. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicnistandard.aspx/72700070 (pridobljeno 19. 12. 2012).
- Poklicni standard. Refleksoterapevt/refleksoterapevtka. Dostopno na: http://
www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/72600010 (pridobljeno 11. 12. 2012).
- Poklicni standard. Upravljalec/upravljalka v farmacevtski industriji.
- Poklicni standard. Upravljalec/upravljalka v logistiki farmacevtske
industrije. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
- Poklicni standard. Upravljalec/upravljalka v proizvodnji farmacevtskih
učinkovin. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.
- Poklicni standard. Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka. Dostopno
na: http://www.nrpslo.org/poklicni-standard.aspx/72500010 (pridobljeno
12. 12. 2012).
- Poklicni standard. Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka.
- Priloga k spričevalu. Bolničar negovalec. Dostopno na: http://www.
nrpslo.org/files/userfiles/BAZE/Priloge/2012/SPI_PDF/10_Bolnicar.pdf
160
- Priloga k spričevalu. Farmacevtski tehnik. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/files/userfiles/BAZE/Priloge/2012/SSI_PDF/8_Farmacevtski_tehnik.
- Priloga k spričevalu. Tehnik laboratorijske biomedicine. Dostopno na:
http://www.nrpslo.org/files/userfiles/BAZE/Priloge/2012/SSI_PDF/28_
Tehnik_laboratorijske_biomedicine.pdf (pridobljeno 11. 12. 2012).
- Priloga k spričevalu. Tehnik optik. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/files/userfiles/BAZE/Priloge/2012/SSI_PDF/31_Tehnik_optik.pdf
- Priloga k spričevalu. Zdravstvena nega. Dostopno na: http://www.nrpslo.
org/files/userfiles/BAZE/Priloge/2012/SSI_PDF/37_Zdravstvena_nega.pdf
- Priloga k spričevalu. Zobotehnik. Dostopno na: http://www.nrpslo.org/files/
userfiles/BAZE/Priloge/2012/SSI_PDF/38_Zobotehnik.pdf (pridobljeno 10.
12. 2012).
- Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi
evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Dostopno
na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:111:
0001:0007:SL:PDF (pridobljeno 20. 7. 2012).
- Skupni interdisciplinarni magistrski študij Kognitivna znanost. Univerza v
Ljubljani: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta,
Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. Dostopno na: http://www.pef.
uni-lj.si/kognitivna/ostudiju.html (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za
pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij (2011). Ljubljana: Center RS za
poklicno izobraževanje.
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kozmetologija. Univerza
v Ljubljani: Fakulteta za farmacijo. Dostopno na: http://www.ffa.uni-lj.
si/fileadmin/datoteke/Dekanat/Studij/ZBORNIK_KOZM_UN.pdf
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Laboratorijska biomedicina.
Univerza v Ljubljani: Fakulteta za farmacijo. Dostopno na: http://www.
ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Dekanat/Studij/ZBORNIK-LBM.pdf
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Sanitarno inženirstvo.
zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/si/SANITARNO%20INZENIRSTVO_
slo_7_12_11.pdf (pridobljeno 13. 12. 2012).
- Univerzitetni študijski program prve stopnje Socialna gerontologija. Alma
Mater Europaea – Evropski center, Maribor. Dostopno na: http://www.
eumb.si/index.php/Opis-studijskih-programov/socialna-gerontologija-uni.
html (pridobljeno 20. 1. 2013).
- Univerzitetni študijski program Splošna medicina. Univerza v Mariboru:
Medicinska fakulteta. Dostopno na: http://www.mf.uni-mb.si/attachments/
article/83/program_sm.pdf (pridobljeno 14. 12. 2012).
- Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja. Uradni list RS, št. 46/2006.
- Visokošolski strokovni študijski program Prehransko svetovanje – dietetika.
Univerza na Primorskem: Fakulteta za vede o zdravju. Dostopno na: http://
www.vszi.upr.si/index.php?catid=72&lang=slo (pridobljeno 13. 12. 2012).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Babištvo. Univerza
images/stories/datoteke/ba/BABISTVO_predstavitveni%20zbornik.pdf
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Delovna terapija.
zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/dt/ZBORNIK/DELOVNA_TERAPIJA_
slo_1_12_11.pdf (pridobljeno 12. 12. 2012).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizioterapija.
zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/ft/FIZIOTERAPIJA_slo_28_10_12.pdf
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizioterapija. Alma
Mater Europaea – Evropski center, Maribor. Dostopno na: http://www.esm.
si/images/stories/esm/pdfji/fizioterapija%20spletna%20predstavitev%20
25.11.11.pdf (pridobljeno 15. 12. 2012).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Laboratorijska zobna
protetika. Univerza v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta. Dostopno na: http://
www2.zf.uni-lj.si/images/stories/Laboratorijska_zobna_protetika/02_
Predstavitveni_zbornik_LZP.pdf (pridobljeno 13. 12. 2012).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Ortotika in
protetika. Univerza v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta. Dostopno na: http://
www2.zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/op/ORTOTIKA%20IN%20
PROTETIKA.pdf (pridobljeno 13. 12. 2012).
161
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Radiološka
tehnologija. Univerza v Ljubljani: Zdravstvena fakulteta. Dostopno
na: http://www2.zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/rt/1%20stopnja/
radioloska_tehnol_I_slo_2_11_12.pdf (pridobljeno 13. 12. 2012).
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Socialna
gerontologija. Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor Dostopno
na: http://www.eumb.si/index.php/Opis-studijskih-programov/visokoolskistrokovni-tudijski-program-prve-stopnje-socialna-gerontologija.html
- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Zdravstvena nega.
zf.uni-lj.si/si/1stopnja-2-2-1/zdravstvena-nega-2-2-1-8/predstavitevstudijskega-programa-2-2-1-8-1 (pridobljeno 13. 12. 2012).
Univerza v Mariboru: Fakulteta za zdravstvene vede. Dostopno na: http://
www.fzv.uni-mb.si/page/index.php?option=com_content&task=blogcatego
ry&id=184&Itemid=249 (pridobljeno 14. 12. 2012).
Univerza na Primorskem: Fakulteta za vede o zdravju. Dostopno na: http://
www.fvz.upr.si/index.php?catid=78&lang=slo (pridobljeno 14. 12. 2012).
Visokošolsko središče Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo Novo mesto.
Dostopno na: http://www.vsz.vs-nm.si/uploads/VSZ_pripone/Pedagoski_
proces/cistopis_1_stopnja_zn_2010.pdf (pridobljeno 15. 12. 2012).
162
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Dostopno na: http://www.vszn-je.
si/index.php?page=studijski-program-prve-stopnje-zdravstvena-nega
Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor. Dostopno na: http://
www.esm.si/images/stories/esm/pdfji/zdravstvena%20nega_vs_opis%20
zbornik.pdf (pridobljeno 15. 12. 2012).
- Višješolski študijski program Ustni higienik. Dostopno na: http://www.cpi.
si/visjesolski-studijski-programi.aspx (pridobljeno 11. 12. 2012).
Recenzija
Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije
je pomemben pripomoček v našem zdravstvenem prostoru in tudi v
širšem evropskem prostoru. Publikacija temelji na nacionalnem ogrodju
kvalifikacij ter ponuja enostaven in pregleden pripomoček pri študiju,
zaposlovanju in upravljanju v zdravstvu in farmaciji. Ker omogoča
primerjave z drugimi evropskimi državami, se umešča tudi v širši prostor.
Publikacija uresničuje priporočila Evropskega parlamenta in Sveta, našim
državljanom pa prikaže, kakšne so možnosti za priznavanje njihovih
kvalifikacij na trgu dela v drugih evropskih državah.
Publikacija je nastala na Centru Republike Slovenije za poklicno
izobraževanje, ki je osrednja razvojna in svetovalna institucija na
področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Njeni
ustvarjalci so k sodelovanju uspeli privabiti pomembne strokovnjake
specifičnih področij in poskrbeli tudi za sredstva: projekt delno
sofinancira Evropski socialni sklad, delno pa Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve. To priča o integracijski sposobnosti odgovornih.
V uvodu, ki ga je sestavil vodja projekta, mag. Borut Mikulec, so jasno
predstavljeni vsebina, osnova, postopek izdelave in dodana vrednost
te publikacije. Poleg številnih uporabljenih strokovnih gradivih sta bili
izjemnega pomena obe imenovani strokovni delovni skupini za področje
zdravstva in farmacije. Člani so bili iz različnih institucij.
Publikacija se nadaljuje s poglavjem, v katerem sta predstavljeni
področji zdravstva in farmacije. To je izjemna celovita in strokovna
predstavitev obeh področji. Obe motivirata bralca publikacije za
nadaljnje branje, lahko pa sta tudi ločeno uporabni kot »osebna
izkaznica« področja zdravstva in farmacije v Sloveniji. V nadaljevanju
so v publikaciji poglavja, ki prikažejo pomen slovenskega in evropskega
ogrodja kvalifikacij, ključnih pojmov slovenskega ogrodja kvalifikacij,
kvalifikacijske strukture ter ujemanje z evropskim ogrodjem kvalifikacij s
področja zdravstva in farmacije, opise posameznih kvalifikacij, usklajene
z zastavljenimi parametri slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij.
Kvalifikacije s področja zdravstva in farmacije so definirane na podlagi
klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja in vključujejo
danes veljavne kvalifikacije. V kvalifikacijsko strukturo za področje
zdravstva so zajeti zdravstvo, medicina, zdravstvena nega, zdravstvena
oskrba, zobozdravstvo, zdravstvena terapija in rehabilitacija, za področje
farmacije pa farmacija in lekarništvo. Opisani učni rezultati povzemajo
ustrezne opise splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, v
poklicnih in strokovno-tehniških programih opise znanja, spretnosti in
kompetenc, pri mojstrskih izpitih obseg dejavnosti posameznega mojstra
iz izpitnega kataloga, pri nacionalnih poklicnih kvalifikacijah pa opise
poklicnih kompetenc, zapisane v poklicnih standardih. Pomemben je
tudi prikaz nabora tistih kvalifikacij s področja zdravstva in farmacije
s trga dela, ki jih ni mogoče pridobiti v šolskem sistemu ali sistemu
nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pripravljena merila in kriteriji za
te kvalifikacije bodo uporabni pri pripravi manjkajoče zakonodaje. Po
umestitvi opisov posameznih kvalifikacij v spletni register kvalifikacij
bo zagotovljena večja dostopnost, primerljivost in točnost podatkov
kvalifikacij doma in tujini.
Publikacijo toplo priporočam kot dobro strukturirano in pomembno
gradivo, vsem avtorjem pa iskreno čestitam za doseženo.
Dorjan Marušič
www.nok.si

Kvalifikacijska struktura na področju zdravstva in farmacije

Transcription

Similar documents

Napredovanje projekta TRECVET Core Curriculum - TCC-SCV

Dober tek! - Anton Ukmar

Ocenjevalni center

JEDILNIK FEBRUAR

Brošura - Fakulteta za zdravstvene vede

nov, inovativen magistrski študijski program zdravstvene vede na

File

višja strokovna šola

tukaj (.pdf) - Gersonova terapija

POTRDILO o članstvu v športnem klubu/društvu, športnih dosežkih

gostinstva, hotelirstva in turizma