Učni načrti pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenistika

Transcription

Predmet:
Coursetitle:
UNINARTPREDMETA/COURSESYLLABUS
Razvojnapsihologija
DevelopmentalPsychology
Študijskiprograminstopnja
Studyprogrammeandlevel
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
/
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
1Ͳ2
1Ͳ2
Vrstapredmeta/Coursetype
Obvezni/Mandatory
Univerzitetnakodapredmeta/Universitycoursecode: Lab.vaje
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
15
30
75
5
Nosilecpredmeta/Lecturer:
Doc.dr./Assist.Prof.AlenkaGril
Jeziki/
Predavanja/ Slovenski/Slovene
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenski/Slovene
Pogojizavkljuēitevvdelooz.zaopravljanje
Prerequisits:
študijskihobveznosti:
Vpisvštudijskiprogram.
Studentsareenrolledinthestudyprogramme.
»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja þloveških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete 3: Razvoj
þloveških virov in vseživljenjskega uþenja; prednostne usmeritve 3.3: Kakovost, konkurenþnost in odzivnost visokega šolstva.«
Vsebina:
Študentibodopripredmetuspoznaliznaēilnosti
osebnostnega,ēustvenega,socialnegainkognitivnega
razvojavnavezavinatelesnirazvojvotroštvuin
mladostništvu,podprtegasteorijamiinizsledkiraziskav
psihološkegarazvoja.Seznanilisebodozindividualnimi
razlikamimedotrokiinmladostnikiinspoznavaliuēinke
razliēnihsocialnihinindividualnihdejavnikov(posebejv
šolskemkontekstu),kispodbujajooz.ovirajorazvoj
otrokinmladostnikov.Podrobnejebodospoznali
jezikovniinpojmovnirazvoj,razvojsposobnostiter
proceseinoblikeuēenja,priēemerbopoudarekna
razumevanjuvlogeodraslih(uēiteljev)invrstnikovter
individualnihrazlikmedotrokiinmladostnikiv
skupinskihuēnihinterakcijah.
Content(Syllabusoutline):
Throughoutthecourse,studentswilllearnaboutthe
characteristicsofpersonality,emotional,socialand
cognitivedevelopmentinrelationwithphysical
developmentduringchildhoodandadolescence,
supportedbytheoriesandresultsofresearchinto
psychologicaldevelopment.Theywillbeinformedabout
individualdifferencesamongchildrenandadolescents
andstudytheeffectsofvarioussocialandindividual
factors(especiallyintheschoolcontext)thateitherfoster
orhinderchildren'soradolescents'development.They
willgaininͲdepthknowledgeaboutthelanguageand
conceptualdevelopment,thedevelopmentofabilities
andtheprocessesandformsoflearning,withthefocus
onunderstandingtheroleofadults(teachers)andpeers
aswellasindividualdifferencesamongchildrenand
adolescentsduringgrouplearninginteractions.
Temeljnaliteraturainviri/Readings:
Obveznaliteratura/Mandatoryreadings:
MarjanoviēUmek,L.inZupanēiē,M.(ur.)(2004).Razvojnapsihologija.Ljubljana:Znanstvenoraziskovalniinštitut
Filozofskefakultete.
Ͳ
Izbranapoglavja:Teorijepsihiēnegarazvoja(str.28–63);Srednjeinpoznootroštvo(str.407–509);
Mladostništvo(str.510–632).
Alexander,P.A.inWinne,P.H.(eds.)(2006).Handbookofeducationalpsychology(secondedition).Mahwah,New
Jersey,London:LEAPublishers.
Ͳ
Izbranapoglavja:Ackerman,P.L.inLobman,D.F.:Individualdifferencesincognitivefunction(str.139–162);
Alverman,D.,Simpson.M.inFitzgerald,J.:Teachingandlearninginreading(str.427–456);Graham,S.:
Writing(str.457–478).
Goswami,U.(2008).Cognitivedevelopment,Thelearningbrain.HoveandnewYork:PsychologyPress.
Ͳ
Izbranapoglavja:Languageacquisition(str.147–181);Readingandmathematicaldevelopment(str.335–
355).
Meadows,S.(2006).Thechildasthinker;Thedevelopmentandacquisitionofcognitioninchildhood.Hove,NewYork:
Routlege.
Ͳ
Izbranapoglavja:Languagedevelopment(str.7–29);Reading(str.30–55);Writing(str.56–66);Theschoolas
asettingforthedevelopmentandacquisitionofcognition(str.401–405);Teachingthinking(str.409–422).
Peējak, S. (2012). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
Priporoēenaliteratura/Recommendedreadings:
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Otrokov svet Ͳ otrokov razvoj od spoēetja do konca mladostništva.
Ljubljana:Educy
Marjanoviē Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Peējak, S. (2011). Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje.
Ljubljana:centerzapsihodiagnostiēnasredstva.
Perry,N.E.,Turner,J.C.inMeyer,D.K.(2006).ClassroomsasContextsformotivatinglearning..V.P.A.,Alexanderin
P.H.,Winne(eds.),Handbookofeducationalpsychology(secondedition)(str.327–348).Mahwah,NewJersey,
London:LEAPublishers.
Mercer,N.inlittleton,K.(2007).Dialogueandthedevelopmentofchildren'sthinking,Asocioculturalapproach.
London,NewYork.Routlege.
GRIL, Alenka. Uēne interakcije in sociokognitivni dejavniki uēnega uspeha v zadnji triadi osnovne šole. Šolsko polje,
ISSN1581Ͳ6036.[Tiskanaizd.],pomlad2008,letn.19,št.1/2,str.81Ͳ118.[COBISS.SIͲID1806935]
PuklekLevpušēek,M.inZupanēiē,M.(2009).Osebnostni,motivacijskiinsocialnidejavnikiuēneuspešnosti.Ljubljana:
ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete.
Opomba:Seznamliteraturesebovsakoletoažuriral;zaseminarskenalogebodoštudentidobilipredlogereferenēnih
virovnaseminarju./Note:Thelistofmandatoryandrecommendedreadingswillbeupdatedannually;studentswill
beprovidedwithsuggestionsforreferencematerialsforpreparingtheirseminarpapersattheseminar.
Ciljiinkompetence:
Ciljpredmetajeprištudentihrazvitipoznavanje
osnovnihznaēilnostipsihiēnegarazvojaotrokin
mladostnikovnarazliēnihpodroējih(osebnosti,
ēustvovanja,socialnoͲmoralnegavedenja,kognicijein
motivacije)inrazumevanjekljuēnihpsihološkihin
socialnihdejavnikovuēenja,sposebnimpoudarkomna
spodbujanjujezikovnegarazvojuotrokinmladostnikov.
Pripredmetubodoštudentirazvilinaslednje
kompetence:
Ͳ
poznavanjeinrazumevanjeosnovnihznaēilnosti
psihosocialnegarazvojanarazliēnihpodroējihin
individualnihrazlikmedotrokiinmladostniki;
Ͳ poznavanje,analiziranjeinrazumevanje
individualnihinsocialnihdejavnikovkognitivnega
razvoja(posebejnapodroējuuēenjajezika),v
navezavinarazvojosebnosti,ēustvovanjain
socialnegavedenjaotrokinmladostnikov;
Ͳ vešēineopazovanjainuporabemetodintehnik
spremljanjarazvojaotrokinmladostnikovna
razliēnihpodroējih;
Ͳ zmožnostkritiēnegavrednotenjauēinkovsocialnih
interakcijvšolinakognitivnirazvoj(posebej
jezikovnirazvoj),vpovezavizosebnostnim,
ēustveniminsocialnimrazvojemotrokin
mladostnikov;
Ͳ naērtovanjespodbudnihuēnihinterakcijza
jezikovnirazvoj,obupoštevanjurazvojnih
znaēilnostiinindividualnihrazlikmedotrokioz.
mladostniki;
Ͳ pozitivniodnosdospodbujanjaosebnostnega(in
posebejjezikovnega)razvojaotrokinmladostnikov
vuēnihinterakcijah,obupoštevanjunjihove
individualnostiinmedsebojnerazliēnosti.
Razvijanjekompetencpripredmetusebouresniēevalo
tudizmedpredmetnimpovezovanjemspedagoškimi
obveznimipredmeti.Nadgradnjakompetencpabo
uresniēenasnavezovanjeminpoglabljanjemtemeljnih
znanj,pridobljenihpritempredmetu,priizbirnih
psihološkihpredmetihvdrugemletniku.
Objectivesandcompetences:
Theaimofthecourseisforstudentstoacquire
knowledgeaboutthebasiccharacteristicsofchildren's
andadolescents'psychologicaldevelopmentindifferent
areas(personality,emotions,socialͲmoralbehaviour,
cognitionandmotivation)andunderstandingofthekey
psychologicalandsociallearningͲrelatedfactors,witha
particularemphasisonfosteringlanguagedevelopment
inchildrenandadolescents.
Inthiscourse,studentswilldevelopthefollowing
competencies:
Ͳ
knowledgeandunderstandingofbasic
characteristicsofpsychosocialdevelopmentin
variousfieldsandofindividualdifferencesamong
childrenandadolescents;
Ͳ familiaritywith,analysisandunderstandingof
individualandsocialdeterminantsofcognitive
development(particularlyinthefieldoflanguage
learning),inreferencetothedevelopmentof
personality,emotionsandsocialbehaviourof
childrenandadolescents;
Ͳ skillsofobservationandtheuseofmethodsand
techniquesformonitoringchildren'sand
adolescents'developmentinvariousfields;
Ͳ theabilitytocriticallyevaluatetheeffectsofsocial
interactionsatschoolonthecognitivedevelopment
(inparticularlanguagedevelopment),inconnection
withchildren'sandadolescents'personality,
emotionalandsocialdevelopment;
Ͳ planningofstimulativelearninginteractionsfor
languagedevelopment,bytakingintoaccountthe
developmentalcharacteristicsandindividual
differencesamongchildrenandadolescents;
Ͳ apositiveattitudetofosteringchildren'sand
adolescents'personality(andespeciallylanguage)
developmentduringthecourseoflearning
interactions,bytakingintoaccounttheir
individualityanddifferences.
Developmentofcompetenciesaspartofthiscoursewill
alsobeaccomplishedbymeansofinterdisciplinary
integrationwiththecorepedagogicalcourses.The
competencieswillbefurtherdevelopedthrough
integratinganddeepeningthefundamentalknowledge
gainedinthiscourse,aspartofelectivepsychology
coursesinyeartwo.
Predvideništudijskirezultati:
Intendedlearningoutcomes:
Študentibodoprištudijupredmetapridobili:
Ͳ znanjeoosnovnihznaēilnostihpsihosocialnega
razvojaotrokinmladostnikovinpodrobnoznanje
ojezikovnemrazvojuinoblikahuēenja;
Ͳ razumevanjevlogeindividualnihinsocialnih
dejavnikov(predvsemuēiteljevinvrstnikov)pri
spodbujanjuuēenjajezikainosebnostnegarazvoja
otrokinmladostnikov;
Ͳ zmožnostuporaberazliēnihtehnikopazovanjain
spremljanjaindividualnegarazvojaotrokin
mladostnikovnarazliēnihpodroējih;
Ͳ zmožnostnaērtovanjapedagoškihintervencijna
podroējuuēenjajezikagledenarazvojne
znaēilnostiotrokterzmožnostkritiēnega
vrednotenjanjihovihuēinkov;
Ͳ spoštovanjeinupoštevanjeindividualnihrazlik
medotrokiinmladostnikiprinaērtovanju
spodbudnihuēnihinterakcij.
Thecoursewillprovidestudentswith:
Ͳ knowledgeaboutthebasiccharacteristicsof
children'sandadolescents'psychosocial
developmentandinͲdepthknowledgeabout
languagedevelopmentandmeansoflearning;
Ͳ understandingoftheroleindividualandsocial
factors(inparticularteachersandpeers)playin
fosteringlanguagelearningandchildren'sand
adolescents'personalitydevelopment;
Ͳ theabilitytousedifferenttechniquesof
observationandmonitoringindividual
developmentofchildrenandadolescentsin
variousfields;
Ͳ theabilitytoplaneducationalinterventionsin
thefieldoflanguagelearningintermsof
children'sdevelopmentalcharacteristicsandthe
abilitytocriticallyassesstheirimpact;
Ͳ respectforandappreciationofindividual
differencesamongchildrenandadolescentsin
planningstimulativelearninginteractions.
Metodepouēevanjainuēenja:
Learningandteachingmethods:
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Predavanja;
Diskusija,delovparihinmalihskupinah;
Seminar,nakateremštudentikritiēnoanalizirajoin
vrednotijostrokovnerazvojnoͲpsihološkeēlankena
podroējujezikovnegarazvoja;
Ͳ Seminarskevaje,nakaterihštudentispoznajo
metodeintehnikeopazovanjainspremljanja
razliēnihvidikovrazvojaotrokinmladostnikov;
Ͳ Individualnodelo(študijliterature,priprava
seminarjev,izkustvenevaje).
Opomba:razvojnoͲpsihološketehnike,kijihbodo
študentispoznalinaseminarskihvajah,bodopreizkusili
naotrocih/mladostnikihvokviruinterdisciplinarne
praksevšoliternapisaliporoēilaorezultatih.
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Lectures;
Discussion,pairworkandworkinsmallgroups;
Aseminarduringthecourseofwhichstudents
criticallyanalyseandevaluateprofessional
developmentalpsychologypapersinthefieldof
languagedevelopment;
Ͳ tutorialaspartofwhichstudentslearnaboutthe
methodsandtechniquesofobservationand
monitoringvariousaspectsofchildren'sand
adolescents'development;
Ͳ individualwork(studyingtherecommended
readings,preparationofseminarpapers,
experientialexercises).
Note:thedevelopmentalͲpsychologicaltechniquesthat
studentslearnaboutattutorial,willbetestedon
children/adolescentsduringthecourseof
interdisciplinarypracticeintheschool;studentswillalso
berequiredtowritethereportsontheresults.
Naēiniocenjevanja:
Skupnaocenapripredmetubosestavljenaiz
oceneprivajah,seminarjihinnaizpitu:
Ͳ pisnaporoēilaorezultatihzvaj(skupna
ocena5pozitivnoocenjenihporoēil);
Ͳ seminar–ocenapredstavitveinpisne
seminarskenaloge;
Ͳ pisniizpit.
Pozitivnaocenaizvajinseminarjajepogojza
pristopkpisnemuizpitu.
Delež(v%)/ Assessment:
Weight(in%)
Theoverallcoursegradewillconsistofthe
Vaje:30%
Seminar:20%(od gradesattainedfortutorials,seminarsandthe
tega:10%ocena
exam:
predstavitvein10%
Ͳ writtenreportsabouttheresultsof
ocenapisne
practicalclassesattutorial(thefinaloverall
seminarskenaloge)
gradeof5reportsthathavebeengraded
Izpit:50%/
withpositivegrades):
Tutorial:30%
Ͳ
aseminar–thegradereceivedforthe
Seminar:20%
presentationandthewrittenseminar
(whereof:10%isthe
gradeforthe
paper;
presentationand10%
Ͳ awrittenexam.
thegradefora
writtenseminar
Apositivegradereceivedfortutorialsandthe
paper)
Exam:50%
seminarisaprerequisiteforstudentstobeable
totakethewrittenexam.
Referencenosilca/Lecturer'sreferences:
Doc.dr.AlenkaGriljevišjaznanstvenasodelavkanaPedagoškeminštitutuvLjubljani,kjervodicenterzapreuēevanje
kognicijeinuēenja.JenosilkaizbirnihrazvojnoͲpsihološkihpredmetovvprogramuEdukacijskevedenatretjistopnji
naPedagoškifakultetiUniverzenaPrimorskemternosilkasocialnoͲpsihološkihpredmetovvprogramuorganiziranje
inmenedžmentsocialnihdejavnostinaprviindrugistopnjinaFakultetiDobavMariboru.Glavnapodroējanjenega
raziskovanjaso:razvojsocialnekognicijeotrokinmladostnikovvrazliēnihsocialnihkontekstih,uēneinterakcijein
medosebniodnosivšoli,uēnamotivacijainodnosdoznanja,medkulturniodnosivšoli,socialnovedenje
mladostnikovindružbenoͲpolitiēnaparticipacija./AssistantProfessorDoctorAlenkaGrilisaSeniorScientific
AssociateattheEducationalResearchInstituteinLjubljana,wheresheisinchargeoftheCentreforResearchon
CognitionandLearning.SheisthelecturerofelectivedevelopmentͲpsychologycourseswithintheEducational
SciencesstudyprogrammeatLevelIIIofFacultyofEducationattheUniversityofPrimorskaandlecturesLevelsIand
IIsociologyͲpsychologycourseswithintheOrganisationandManagementofSocialActivitiesstudyprogrammeat
DobaFacultyinMaribor.Thefocusofherresearchworkarethefollowingfields:thedevelopmentofchildren'sand
adolescents'socialcognitioninvarioussocialcontexts,learninginteractionsandinterpersonalrelationsatschool,
motivationforlearningandtheattitudetolearning,multiculturalrelationsatschool,adolescents'socialbehaviour
andsocialͲpoliticalparticipation.
Objave/Publications:
GRIL,Alenka,MLINARI,Vesna,VIDMAR,Maša,AUTOR,Sabina.Vrednostznanjazadijakeinštudentevrazliēnih
izobraževalnihprogramih.Šolskopolje,ISSN1581Ͳ6036.[Tiskanaizd.],2013,letn.24,št.1/2,str.51Ͳ86,188Ͳ189,
tabele.http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=141.[COBISS.SIͲID2563927]
GRIL,Alenka,ROŽMAN,Mojca.MotivacijauēencevskoziēasͲanalizeēasovnihtrendovvmednarodnihraziskavah
znanja.Šolskopolje,ISSN1581Ͳ6036.[Tiskanaizd.],2013,letn.24,št.1/2,str.147Ͳ183,192Ͳ193,tabele.
http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=141.[COBISS.SIͲID2564695]
PUKLEKLEVPUŠEK,Melita,GRIL,Alenka.PatternsofindividuationinSlovenianadolescentsandtheirrelationship
withadolescents'perceptionsofparents,friendsandteachers.Psicologíaconductual,ISSN1132Ͳ9483,2010,vol.18,
no.1,str.119Ͳ138,preglednice.[COBISS.SIͲID42153314]
ZUPANI,Maja,GRIL,Alenka,KAVI,Tina.Childandearlyadolescentpersonality:itsstructure,agetrendsand
genderdifferences.Studiapsychologica,ISSN0039Ͳ3320,2006,48,4,str.311Ͳ332,preglednice.[COBISS.SIͲID
33586018]
GRIL,Alenka.PsihoͲsocialnirazvojvotroštvuinmladostništvu:(študijskagradivapripredmetuPsihologijaotrokain
mladostnika,vštudijskemprogramuEdukacijskevedeI.stopnja).Koper:UPPedagoškafakulteta,Oddelekza
edukacijskevede,2011.1optiēnidisk(CDͲROM).[COBISS.SIͲID2677591]
Predmet:
Didaktika
Coursetitle:
Didactics
Letnik
Academic
year
1.
1
Študijskasmer
Studyfield
Semester
Semester
Slovenistika(2)
/
2.
Slovenestudies(2)
/
2nd
Temeljni/Core
Samost.delo
Predavanja Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
15
15
90
5
Izr.prof.dr./AssistantProf.Dr.TatjanaVonta
Jeziki/
Predavanja
/ Slovenski/Slovene
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial:
Slovenski/Slovene
Pogoji za vkljuēitev v delo oz. za opravljanje Prerequisits:
Uspešno opravljena seminar in kolokvij pri Successfully completed Pedagogy seminar and midterm
exam.
predmetuPedagogika.
Vsebina:
Študentke in študenti se bodo skozi timske oblike
sodelovanja izvajalcev predmeta seznanili s/z,
spoznali in kritiēno vrednotili naslednje vsebine
predmeta:
- didaktikakotznanstvenadisciplina;
- spoznavanje temeljnih pojmov (npr. pouk,
vseživljenjsko uēenje) in opredelitev razmerij
med: uēenje vs. pouēevanje, izobraževanje vs.
vzgajanje;
- uēniciljiintaksonomijauēnihciljev;
- uēna/didaktiēnanaēela;
- aktivneoblikeuēenjainpouēevanja;
- strategije, metode in tehnike uēenja in
pouēevanja;
- naērtovanje pouka, spremljanje napredka
uēenjainocenjevanje;
- uēna diferenciacija in individualizacija,
uresniēevanjeinkluzivnihpristopov;
- tradicionalni, transmisijski in kognitivnoͲ
konstruktivistiēni(interakcijski,transformacijski)
modelpouka;
- evalvacijainrefleksijauēneure/enote;
- interakcija z uēenci/dijaki, njihovimi starši in
kolegi.
By means of teamwork and cooperation among
course lecturers, students will be introduced to,
learn about and critically evaluate the following
coursecontents:
- didacticsasascientificdiscipline;
- knowledgeaboutthecoreconcepts(e.g.classes,
lifelong learning) and the definition of
relationships between: learning vs teaching,
educationvsupbringing;
- learning objectives and taxonomy of learning
objectives;
- learning/didacticprinciples;
- activestrategiesoflearningandteaching;
- strategies, methods and techniques of learning
andteaching;
- lesson planning, monitoring of the learning
progressandassessment;
- differentiation and individualisation in learning,
implementationofinclusiveapproaches;
- traditional, transmission and cognitiveͲ
constructivist(interactive,transformativemodel
ofinstruction;
- evaluationofandreflectiononlessons;
- interaction with pupils/students, their parents
andpeers.
Osnovnaliteratura/Mandatoryreadings:
x Blažiē, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmēnik, F. (2003). Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko
središēe,Inštitutzaraziskovalnoinrazvojnodelo,str.166Ͳ254.
x JankW.&Meyer,H.(2006).Didaktiēnimodeli.ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,str.210Ͳ248.
x Strmēnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretiēne teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, str. 17Ͳ95,
99Ͳ148in203Ͳ240.
x Tankersley,D.,Vonta,T.,Brajkoviē,S.,Handžar,G.ͲS.,Sabaliauskiene,R.,Trikiē,Z.,Rimkiene,R.(2013).
Odteorijekpraksi:vodnikpopedagoškihpodroējihkakovostiISSA.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x TomiđA.(2002).Spremljanjepouka.Ljubljana:ZavodRSzašolstvoinšport,str.8Ͳ161.
x Cenciē,M.,Cenciē,M.(2002).Priroēnikzaspoznavnousmerjenipouk.Ljubljana:Mladinskaknjiga.
x Cenciē,M.(2006).Nekaterestrategijepouka.Koper:Pedagoškafakulteta.
x Jacobson, D., Eggen, P., Kauchak, D. (1993). Methods for Teaching. A Skills Approach. New York,
Oxford,Singapure,Sydney:MaxwellMacmillanInternational,str.25Ͳ261in307Ͳ351.
x PlutPregelj,L.(2008).Alisokonstruktivistiēneteorijeuēenjainznanjalahkoosnovazasodobenpouk?
V:Sodobnapedagogika,št.4,str.14Ͳ27.
x Štefanc, D. (2005). Pouk, uēenje in aktivnost uēencev: razgradnja pedagoških fantazem. Sodobna
pedagogika,let.56,št.1,str.34Ͳ57.
x Terhart, E. (2003). Constructivism and teaching: a new paradigm in general didactics? Journal of
CurriculumStudies,št.1,str.25Ͳ44.
x ValenēiēͲZuljan, M. (2002). KognitivnoͲkonstruktivistiēni model pouka in nadarjeni uēenci. Pedagoška
obzorja,št.3Ͳ4,str.3Ͳ12.
x ValenēiēͲZuljan,M.(2003).Uēenēevavprašanjapripouku.Pedagoškaobzorja,št.3Ͳ4,str.77Ͳ88.
Seznamliteraturesevsakoletoaktualizira.Zliteraturozaizdelavoseminarjevbodoštudentjeseznanjeni
na seminarjih v skladu z izbrano temo. / The list of mandatory and recommended readings is revised
annually.Studentswillbeinformedaboutthereadingsnecessaryforproducingtheseminarpapersatthe
seminarinaccordancewiththeselectedtopic.
Ciljiinkompetence:
Ciljipredmetaso:
x študentkam in študentom predstaviti temeljna
znanja, potrebna za naērtovanje, izvajanje,
spremljanje
in
evlaviranje
vzgojnoͲ
izobraževalnegaprocesa;
x študentkam in študentom pomagati pri
razvijanju njihovih lastnih pristopov k
naērtovanju, izvajanju, spremljanju in
evalviranju vzgojnoͲizobraževalnega procesa,
temeljeēihnapoznavanjusodobnihdidaktiēnih
inpedagoškihkonceptov.
V okviru predmeta bodo študentke in študenti
razvijalinaslednjekompetence:
x poznajo in opredelijo predmet prouēevanja
didaktike kot ene od znanstvenih disciplin
pedagogike;
Courseobjectivesare:
x to make students familiar with the core
knowledge required to plan, implement,
monitorandevaluatetheeducationalprocess;
x to aid students in developing their own
approaches to planning, implementing,
monitoring and evaluating the educational
process, based on the knowledge of
contemporary didactic and pedagogical
concepts.
During the course, students will develop the
followingcompetences:
x they know and define the object of study of
didactics as one of the scientific disciplines of
pedagogy;
x
x
x
x
x
x
x
x
x
razumejo temeljne didaktiēne koncepte in
pojme;
razumejo pomen in znaēilnosti didaktiēnih
naēelterjihznajoustreznouresniēevati;
poznajo strukturne dejavnike pouka (uēitelj,
uēenec, uēna vsebina, uēni cilji) in razumejo
njihovo vlogo pri oblikovanju in vodenju
kakovostnegauēnegaprocesa;
razvijejo temeljne spretnosti za uēinkovito
pouēevanje in jih znajo uporabiti v praksi (npr.
temeljna naēela naērtovanja, izvajanja,
spremljanjainevalviranjapouka);
ustrezno povezovanje vsebin, ciljev, oblik in
metodpouēevanja;
ustrezna uporablja naēel diferenciacije in
individualizacije;
kakovostna interakcija z uēenci/dijaki, starši in
kolegi;
zagovarjajo potrebo po uresniēevanju
inkluzivnih pristopov k uēenju in pouēevanju
ter cenijo razliēne didaktiēne pristope, ki jim
pomagajoupoštevatirazliēnostmedudeleženci
vzgojnoͲizobraževalnegaprocesa;
evalvacijo in kritiēno refleksijo prepoznajo kot
pogoja za uspešnost pouka in lastno
profesionalnorast.
x
x
x
x
x
x
x
x
x
theyunderstandthecoredidacticconceptsand
notions;
they understand the importance and
characteristics of didactic principles and know
howtoimplementthemmeaningfully;
they are familiar with the structural factors of
lessons (teacher, pupil, learning content,
learningobjectives)andunderstandtheirrolein
creating and managing an effective learning
process;
they develop the essential skills for effective
teaching and know how to apply them in
practice (e.g. the fundamental principles of
planning, implementation, monitoring and
evaluationoflessons);
suitable integration of the contents, objectives,
formsandmethodsofteaching;
appropriate use of the principles of
differentiationandindividualisation;
effective interaction with pupils/students,
parentsandpeers;
they advocate the need for realisation of
inclusive approaches to learning and teaching
andvaluethevarietyofdidacticapproachesthat
help them take into account the diversity of
participantsintheeducationalprocess;
they regard evaluation and critical reflection as
prerequisitesforeffectivelessonsandtheirown
professionalgrowth.
Ciljepredmetainrazvijanjekompetencštudentkin
študentov bomo uresniēevali preko interakcijskega
intimskegapouēevanja,pravtakobomoskrbeliza
medpredmetno povezovanje s sorodnimi
temeljnimiinizbirnimipredmeti.
Courseobjectivesandthedevelopmentofstudents'
competencies will be accomplished by means of
interactive and team teaching; crossͲcurricular
integration with related core and elective courses
willalsobeprovided.
Študentkeinštudenti:
- poznajo temeljne didaktiēne pojme in znajo
pridobljeno didaktiēno znanje uporabiti v
praksi;
- znajo s pomoējo poznavanja temeljnih
didaktiēnihkonceptovinstrukturnihdejavnikov
poukaustreznonaērtovati,izpeljatiinevalvirati
uēnouro/enoto;
- razumejo razliko med tradicionalnim,
transmisijskiminkognitivnoͲkonstruktivistiēnim
(interakcijski, transformacijski) modelom
pouka, poznajo zakonitosti slednjega in leͲ
Students:
- arefamiliarwiththecoredidacticconceptsand
know how to apply the acquired didactic
knowledgeinpractice;
- have the knowledge of the core didactic
concepts and structural factors of lessons and
apply this knowledge to plan, conduct and
evaluatetheirownlessonsaccordingly;
- understand the difference between traditional,
transmission
and
cognitiveͲconstructivist
(interactive, transformative) models of
instruction,theyarefamiliarwiththeprinciples
-
-
takšnegaizvajajo;
poznajo naēela kakovostne interakcije ter jih
izvajajovpraksi;
znajo ustrezno naērtovati in implementirati
naēeladiferenciacijeinindividualizacije;
spoštujejo razliēnost med udeleženci vzgojnoͲ
izobraževalnega procesa ter promovirajo
uresniēevanjeinkluzivnihpristopov;
razvijejo kompetence reflektirajoēega praktika
in vrednote vseživljenjskega uēenja kot vodila
zauspešnoprofesionalnorast.Pritemizhajajo
tudiizspoznanjpridrugihsorodnihpredmetih.
-
-
-
ofthelatterandtheyimplementitassuch;
know the principles of effective interaction and
knowhowtoimplementtheminpractice;
know how to suitably plan and implement the
principles
of
differentiation
and
individualisation;
respect the diversity of participants in the
educational process and promote the
implementationofinclusiveapproaches;
develop the competencies of reflective
educational practitioners and the values of
lifelong learning as guidance for successful
professionalgrowth,inthecourseofwhichthey
relyonfindingsofother,relatedcoursesaswell.
Oblikedela:frontalna,delovmalihskupinah/parih,
individualnodelo.
Metodedela:interaktivnemetodedela,kitemeljijo
nanaēelihaktivnegauēenjainpouēevanjazarazvoj
kritiēnega mišljenja (sistem temelji na evokaciji,
realizaciji,refleksiji).
Predavanja z aktivno udeležbo študentov v krajše
diskusije, seminar in seminarske vaje v vsebinski
povezavizinterdisciplinarnoopazovalnoprakso.
Izvajalci predmeta bodo metode in oblike dela
prilagajaliskupiništudentkinštudentovterrazliēne
naēine medsebojnega sodelovanja in povezovanja,
naērtovanjaterpouēevanjaprenašalitudinanje.
Typeofinstruction:wholeͲclassinstruction,workin
smallgroups/pairs,individualwork.
Workmethods:interactiveworkmethodsbasedon
the principles of active learning and teaching with
theaimofdevelopingcriticalthinking(thesystemis
basedonevocation,realisation,reflection).
Lectures with students' active participation in short
discussions, a seminar and tutorials and
interdisciplinary observational work practice (in
terms of the content related to other course
elements).
Lecturerswilladapttheworkmethodsandtypesof
instruction to suit the needs of the participating
group of students and will also pass various means
ofmutualcooperationandintegration,planningand
teachingontothestudents.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Pisni (ustni) izpit, aktivno sodelovanje na Pisni
(ustni) Written (oral) exam, active participation at the
seminar, a seminar paper related to the
seminarju, seminarska naloga v povezavi z izpit–60%
interdisciplinary observational practice. Active
interdisciplinarno opazovalno prakso. Seminarska
participationattheseminarandapassinggrade
Aktivno sodelovanje na seminarju in naloga–40%
receivedfortheseminarpaperareprerequisites
pozitivno ocenjena seminarska naloga sta /
forthestudentstobeabletotaketheexam.
pogojazapristopkizpitu.
Written (oral)
exam–60%
Seminar paper
–40%
Izr.prof.dr.TatjanaVontajedoktoricapedagoškihznanostitervišjaznanstvenasodelavkanaPedagoškem
inštitutu.Vodištevilnestrokovneinmednarodneprojekte,imaizkušnjespodroējaprofesionalnegarazvoja
pedagoških delavcev, prouēevanja strategij in metod spreminjanja prakse ter zagotavljanja kakovostne
vzgoje in izobraževanja. / Assistant Prof. Dr. Tatjana Vonta is Doctor of Educational Sciences and a Senior
ScientificAssociateattheEducationalResearchInstituteinLjubljana.Shehasbeeninchargeofanumber
ofprofessionalandinternationalprojects,shehasextensiveexperienceinthefieldofteacherprofessional
development, research into the strategies and methods of changing the educational practice and quality
assuranceineducation.
x
Tankersley,D.,Vonta,T.,Brajkoviē,S.,Handžar,G.ͲS.,Sabaliauskiene,R.,Trikiē,Z.,Rimkiene,R.(2013).
x
Catelli, L. A., Likon, B., Vonta, T., Pišot, R (2009). Analyzing effective teaching performance: an
AmericanͲSlovenian collaborative video research project for developing effective classroom teachingͲ
learning performances. Koper: Univerza na Primorskem, ZnanstvenoͲraziskovalno središēe, Založba
Annales.
x
Vonta,T.(2005).Mestoinvloganaotrokeosredinjenihpristopovvluēisodobnepedagošketeorijein
prakse. V: Vonta, T. (ur.). Zbornik strokovnega posveta Na otroka osredinjeni pristopi v luēi sodobne
pedagoške prakse, Rogaška Slatina, 2. in 3. november 2004. Ljubljana: Pedagoški inštitut, RazvojnoͲ
raziskovalnicenterpedagoškihiniciativKorakzakorakom,str.8Ͳ13.
x
Vonta,T.,Walsh,K.(2001).WaystoconnectRWTCandStepbystep.V:Readingandwritingforcritical
thinking:fromevocationtoreflection.Bucharest:Education,str.14.
x
Vonta,T.(2000).Vlogauēiteljavrazredu,kijeosredotoēennaotroke.V:Kramar,M.(ur.),Duh,M.(ur.).
Didaktiēni in metodiēni vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja: zbornik prispevkov z mednarodnega
znanstvenegaposvetavMariboru,25.in26.novembra1999.Maribor:Pedagoškafakulteta,Oddelekza
pedagogiko,psihologijoindidaktiko,str.238Ͳ244.
U,NINA,RTPREDMETA/COURSESYLLABUS
Predmet:
Andragogika
Coursetitle:
AdultEducation
Letnik
Študijskasmer
Semester
Academic
Studyfield
Semester
year
Slovenistika(2)
/
1
1Ǧ2
Slovenestudies(2)
/
1
1Ǧ2
Obvezni/Mandatory
Univerzitetnakodapredmeta/Universitycourse code:
Samost.
Lab.vaje
Predavanja Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
delo
ECTS
Laboratory
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork Individ.
work
work
3
15
15
60
Nosilecpredmeta/Lecturer: ǤǤǤȀǤǤ
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Pogojizavklju«itevvdelooz.za
Prerequisites:
opravljanještudijskihobveznosti:
«Ǥ
Ǥ
Vsebina:
æ
ǡ
«ā

ǡ««ǡ ǡǡ
ǡ
«Ǥ
̵

Ǥ
ā

Ǥ
Ǥ

ā
ā

Ǥ
Ǥ

āǤ

æ
Ǥ
ææǡ ǡ

«ǡ«

ǡ
æ
ȋǦȌ
Ǥ

Ǥ
Ȁǣ
«ǡǤȋʹͲͲͻȌǤāǣā
ǤǣāǤ
ǦæǡǤǡ«ǡǤȋʹͲͲͺȌǤǤǣā
ǡǤ
ǡǤȋʹͲͲͶȌǤAdultEducationandLifelongLearningǤǣǤ
ǡǤȋǤȌȋʹͲͲʹȀʹͲͲ͸ȌǤǤǣȀ
ǤȋȌ
ǦæǡǤȋͳͻͻ͸ȌǤāǤǣæ
Ǥ
«Ȁǣ
««æǤ
ǡǤǡǡǤǡ«ǡǤǡæǦ
ǡǤǡǡǤȋʹͲͳ͵ȌǤ
āæαǤǣæ
āāǤ
ǡǤȋǤȌȋʹͲͳͳȌǣǤǣ
æǤ
Ciljiinkompetence:
e«ā æ
ǣ
Ͳ ǡ
āǤ
Ͳ ā
āǤ
Ͳ «
āǤ
Ͳ ǡ
«
āǤ
Ͳ ā
Ǥ
Ͳ «
āǡ
««
Ǥ
Ͳ æ

āǤ

ǣ
Ͳ
Ǥ
Ͳ

Ǥ
Ͳ
Ǥ
Ͳ

Ǥ
Ͳ
Ǥ
Ͳ
ǡ
Ǥ
Ͳ

Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ

ā
Ǥ
«
āǡ

«ǡ
āāǤ

āāǤ
«

æ
Ǥ
e
«ā
ǡ«
Ǥ

ȀǤæ

æǡ«
Ǥ
Metodepou«evanjainu«enja:
Ǥ
Ǥ
«
Ǥ
Na«iniocenjevanja:
ͺͲΨ
ͺͲΨ
Ǥ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ

Ǥ

.

ǡǦ
Ǧ̵
ǡ
Ǥ

Ǥ

adapt to
suit the needs of adults. At the same time they

ǤǦ

ǡ

Ǥ
Ǥ
Ǥ
ǡ

Ǥ
āȋΨȌȀ Assessment:
ȋΨȌ
͹ͷΨ
Ǥ
ͺͲΨ
ʹͷΨ
ͺͲΨ
Ǥ

æ
ǤȀ
͹ͷΨ
Ǥ
ʹͷΨ

Ǥ
ǤǤǤāǤ
«
Ǥ
͵ǤāǤǤ«
«ā««
ǡāæǤȀǤǤ
Ǥ
ǡ
Ǥ
Ǧ
Ǥ
ǡ
Ǥ Ȁǣ
ǡ.ȋʹͲͳͶȌǤSpoznajsebeindruge:«lovekkotdružbenobitjeinmedosebniodnosiǤ
ǣæāāǤ
ǡǡǡæȋǡȌǡ,ǡǡeǦ
ǡǡ
ǡ.ȋʹͲͳ͵ȌǤPosebnostiizobraževanjastarejših=Characteristicsofolderadult
educationǤǤǣæāāǤ
ǡǡ,ǡ.ȋʹͲͲʹȌǤAdulteducationinSloveniaǡȋ
ǡ͵ͶȌǤǣ

Ǥ
ǡ.ȋͳͻͺʹȌǤMotivacijazaizobraževanje.ȋāȌǤǣ
Ǥ
ǡ.ȋͳͻ͹ͻȌǤIzobraževanjeobdelu:ob«aandragogika.ȋ
ȌǤǣǤ
ǡ.ȋͳͻ͹ͻȌǤMetodeizobraževanjaodraslih:andragoškadidaktikaǤǣ
Ǥ
ǡǤȋʹͲͳʹȌǤǤAndragoškaspoznanjaǤǤ
ͳͺǡȏæǤȐ͵ǡǤʹͷǦ͵͹Ǥ
ǡǤȋʹͲͳͳȌǤ«α
ǤMednarodnoinovativnoposlovanje.Ǥ͵ǡæǤͳǤ
ǣȀȀǤǤȀ̴͵̴ȋʹͲͳͳȌ̴̴̴ͳǤ
ǡǤȋʹͲͳͲȌǤæā
ǣǤAndragoškaspoznanjaǤǤͳ͸ǡæǤͳǡ
ǤͳͲǦʹʹǤ
ǡǤȋʹͲͳͲȌǤāāāǦ
āǤAndragoškaspoznanja.Ǥͳ͸ǡæǤʹǡǤͳʹǦʹͷǤ
ǡǤȋʹͲͲͺȌǤ«ȋȌæ
āǤAndragoškaspoznanjaǤǤͳͶǡæǤͳȀʹǡǤʹ͸Ǧ͵ʹǤ
ǡǤȋʹͲͲͺȌǤāǦ«ǤAndragoškaspoznanjaǤ
ǤͳͶǡæǤ͵ȀͶǡǤ͵ͳǦ͵͹Ǥ
ǡǤȋʹͲͲ͵ȌǤāāæǤKakovostnastarostǤǤ͸ǡæǤͶǡǤʹǦͺǤ
ǡǤȋͳͻͻͻȌǤāǡā
āαǡ
ǤZdravstvenovarstvoǤǤ͵ͺǡæǤͳȀʹǡǤͳͶǦͳͻǤ
ǡǤǦǤInternationales
JahrbuchderErwachsenenbildung.ͳͻͻͶǤǤʹʹǡǤͳͶͳǦͳͷ͸Ǥ
Ǥǣ
ǣȀȀǤǤȀȀʹͲͳͶͲͺͳͳͳͶͶͲͲʹǦͲͶͺͲͲǤ
Predmet:
Coursetitle:
Spolinedukacija
GenderandEducation
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
/
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
1Ͳ2
1Ͳ2
obvezni/mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
15
75
4
Izr.prof.dr.KatjaMihurkoPoniž,izr.prof.dr.JanjaŽmavc
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
Nispecifiēnihpogojev.Zaželenopaje
Nospecificprerequisites.However,itis
poznavanjeosnovnetematizacijespolakot
desirableforstudentstobefamiliarwiththe
pomembnekategorijenapodroējuedukacije.
basicissuesdiscussedinrelationtogenderas
animportantcategoryinthefieldofeducation.
Vsebina:
Pripredmetusebodoštudentkeinštudenti
seznanilizrelevantnimiproblemiinkoncepti,
kisopovezanistematizacijospolanapodroēju
edukacije.
Posebnapozornostboposveēena(1)dilemam,
kijihstrokanahajaprioblikovanjukanona
literarnihdeloz.oblikovanjuuradnevednosti
in(2)jezikovnimdimenzijam,tj.spoznavanju
specifikt.i.neseksistiēnerabejezika.
Voblikiinterdisciplinarnihraziskovanjbodo
podrobnejespoznalisodobneteoretskein
praktiēneintervencijenapodroējukurikularne
teorije,spomoējokaterihbodoznalianalizirati
didaktiēnematerialeinprakse,kisovveljaviv
slovenskemslovenistiēnemprostoru,terjih
ustreznoovrednotitioz.dopolnitiali
preoblikovati.
Throughoutthecourse,studentswillbe
introducedtorelevantissuesandconcepts
discussedinrelationtogenderinthefieldof
education.
Specialattentionwillbedevotedto(1)the
dilemmasfacedinthisfieldofexpertisein
establishingthecanonsofliteraryworksand
theofficialknowledgeandto(2)language
dimensions,i.e.tothespecificsofthesoͲcalled
nonͲsexistuseoflanguage.
Byundertakinginterdisciplinaryresearch,
studentswillacquireinͲdepthknowledgeabout
contemporarytheoreticalandpractical
interventionsinthefieldofcurriculumtheory,
bymeansofwhichtheywillbeabletoanalyse
instructionalmaterialsandpracticesusedinthe
fieldofSlovenestudies/lessonsinSlovenia,and
evaluate,supplementandtransformthem
accordingly.
OBVEZNA/MANDATORY:
Apple,M.W.(1992).Šola,uēiteljinoblast.Ljubljana:Znanstvenoinpublicistiēnosredišēe.
Francis, B., in Skelton, Ch. (2001) (ur.). Investigating Gender. Contemporary Perspectives in
Education.BuckinghaminPhiladelphia:OpenUniversityPress.
Hrženjak, Majda (1999). Veē zlih kot lepih: podoba ženske v slovenskih osnovnošolskih berilih.
Delta,V,1/2,str.133–150.
Šribar,Renata(2010).Internesmernicezaspolnoobēutljivorabojezika.[Ljubljana]:Komisijaza
ženskevznanosti,
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/Zenske_v_znano
sti/interne_jezikovne_smernice_za_komisijo_final.pdf.
Vendramin,V.(2012).Postfeminizem:novadoba,staretežave(inkajtopomenizavzgojoin
izobraževanje).Šolskopolje,XXIII,5/6,str.111–120
PRIPOROENA/RECOMMENDED:
Apple,MichaelW.(1992).BetweenMoralRegulationandDemocracy:TheCulturalContradiction
oftheText.TheSchoolField,III,1Ͳ2,str.49–76.
BregarGolobiē,K.(2004).Prikritikurikulumalidrugokurikula.V:Bahovec,E.D.,inBregarGolobiē,
K.(ur.).Šolainvrtecskoziogledalo.Ljubljana:DZS,str.16–34.
MihurkoPoniž,K.(2013).Odkrivanjeinosvajanjeprostorovsvobodevdelihzgodnjihslovenskih
literarnihustvarjalk.Slavistiēnarevija,LXI,4,str.575–589,
http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_4_04.pdf.
MihurkoPoniž,K.(2013). Feministiēnaliterarnavedavslovenskemakademskemsvetu=Feminist
literarystudiesinthecontextofSloveneacademy.V:Hladnik,M.(ur.).Slovenskaliterarna
vedadanes=Sloveneliterarystudiestoday,(Slavistiēnarevija,LXI,1).Ljubljana:Slavistiēno
društvoSlovenije,str.209Ͳ214,215–221,http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_17.pdf,
http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_18.pdf.
»Napotiposodobljenihraziskovanjspolavvzgojiinizobraževanju«(2011).Izbraniēlankiiz
Šolskegapolja,XXII,3–4.
»Pedagogikainfeministiēneštudije«(2010).IzbraniēlankiizSodobnepedagogike,3,str.6–171.
Ringrose,J.(2013).PostfeministEducation?:GirlsandtheSexualPoliticsofSchooling.Londonin
NewYork:Routledge.
Šribar,R.,inVendramin,V.(2009).Neformalnenormeinkonstrukcijespolovvšoliinmedijih.V:
Tašner,V.insod.,Lesar,I.,AntiđGaber,M.,HlebecValentina,PušnikM.(ur.).Brez
spopada:kultur,spolov,generacij.Ljubljana:Pedagoškafakulteta,str.117–128.
Žmavc,J.(2014).Retorikainargumentacijakotdejavnikauēneuspešnosti.V:Štremfel,U.(ur.).
Uēna(ne)uspešnost:pogledi,pristopi,izzivi.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,str.168–188.
Žmavc,J.(2011).Vlogainpomenjezikavdržavljanskivzgoji:komunikacijskakompetencakot
nujnasestavinaodgovornegadržavljanstva.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,
http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=105.
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljjeposredovatištudentkamin
študentompoglobljenoznanjeopomembnosti
dimenzijespolavedukacijiinvplivurazliēnih
konstrukcijspolanaoblikovanjeuradne
vednosti,kotjepredstavljenavkurikulu.Hkrati
pajeciljtudiusposobljenostzasamostojne
analize,interpretacijeinovrednotenja
obstojeēihdidaktiēnihmaterialovzapouk
slovenšēine,takoknjiževnokotjezikovno
usmerjenih(kotpomembenvirzarazumevanje
svetainorientacijevtemsvetu).
Hkratištudentkeinštudentipridobijo
naslednjekompetence:
Ͳ razumevanjetemeljnihkonceptov,
povezanihzrazlikomedspolomain
uveljavljanjemdejanske(nele
formalne)enakostimedspoloma,
Ͳ sposobnostanaliziranjakurikulovin
didaktiēnihmaterialovͲēeinvkakšni
meritiintegrirajociljeenakostimed
spolomaoziromaprelamljajoz
ustaljenimireprezentacijamispolov,
kakosespopadajoz
“zdravorazumskimi”predpostavkami,v
kakšnimerisodejanskoproaktivni,
kakoproblematizirajo“uradno
vednost”,
Ͳ razvijanjetakoobēutljivostinata
vprašanjakotsposobnostiproaktivnega
naslavljanjanatradicionalne,pogosto
okoreleinneposodobljenepredstavitve
spolovvdidaktiēnihmaterialih,kar
postaneenatemeljnihvrednotv
pedagoškemprocesu,
Ͳ prepoznavanjekljuēnihdejavnikov,ki
vplivajonarazlikemedspolomapri
uēenju,sodelovanjuoziroma
vkljuēevanjuvuēneprocese.
Themainobjectiveistoprovidestudentswith
inͲdepthknowledgeabouttheimportanceof
thegenderdimensionineducationandthe
impactofvariousconstructionsofgenderon
developingofficialknowledge,aspresentedby
thecurriculum.Theaimofthecourseisalsoto
preparestudentsforindependentanalyses,
interpretationsandassessmentoftheexisting
teachingmaterialsforlessonsofSlovene
language,bothliteratureͲandlanguageͲ
oriented(asanimportantsourceof
understandingtheworldandorientationinthis
world).
Studentswillsimultaneouslyacquirethe
Ͳ understandingoffundamentalconcepts
relatedtogenderdifferencesand
establishingactual(andnotmerely
formal)genderequality,
Ͳ theabilitytoanalysecurriculaand
teachingmaterials,i.e.specifically
whetherandtowhatextentthese
incorporatethegoalsofgenderequality
anddoawaywiththecommongender
representations,howtheydealwiththe
“commonͲsense”assumptions,towhat
extenttheyareactuallyproactive,how
theyproblematisethe“official
knowledge”,
Ͳ developingbothsensitivitytothese
issuesandtheabilitytoproactively
addresstraditional,oftenrigidand
outdatedgenderpresentationsin
teachingmaterials,whichformsoneof
thefundamentalvaluesinthe
pedagogicalprocess,
Ͳ identifyingthekeyfactorsthatinfluence
genderdifferenceswhenitcomesto
learningandparticipatinginlearning
processes.
Študentkeinštudentipoznajotemeljnepojme
teorijespola,kotjerelevantnazapodroēje
vzgojeinizobraževanja,šezlastizaspecifiēno
polje,kotjepoukslovenšēine.
Spomoējopoznavanjateoretskihkonceptov
znajoanaliziratiinovrednotitisodobnedileme
inneenakosti,kijihvnašajosodobnedružbene
razmere.Poznajosodobnokurikularnoteorijo
inznajoanaliziratiprocese,kisonadelupri
oblikovanjuuradnevednosti.
Taznanjauporabljajoprisvojempedagoškem,
patudiraziskovalnemdelu.
Studentsknowthefundamentalconceptsofthe
gendertheory,whichisrelevanttothefieldof
education,andparticularlyforsuchaspecific
fieldastheteachingofSlovenian.
Bymeansoftheirknowledgeoftheoretical
conceptstheycananalyseandevaluate
contemporarydilemmasandinequalities
introducedthroughpresentͲdaysocial
conditions.Theyarefamiliarwiththe
contemporarycurriculumtheoryandareable
toanalysetheprocessesthatareatworkin
constructingtheofficialknowledge.
Theyapplytheseskillsandknowledgebothin
theirteachingandresearchwork.
Ͳ predavanja,
Ͳ lectures,
Ͳ diskusije,
Ͳ discussions,
Ͳ seminarskanaloga,vkaterištudentke
Ͳ aseminarpaperaspartofwhich
inštudentjesamostojnoanalizirajo
studentsindependentlyanalysethe
izbranabesedila,svojeinterpretacijein
previouslyselectedtextsand
evalvacijepautemeljijovrazpravi.
substantiatetheirinterpretationsand
evaluationsintheaccompanying
discussion.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Ͳ uspešnoopravljenaseminarska 1.seminarska
Ͳ asuccessfullypresentedseminar
naloga(kijepogojzapripustitev nalogaͲ30%/
paper(whichisaprerequisitefor
kustnemuizpitu),
studentstobeabletotakethe
1.seminar
Ͳ ustniizpit.
oralexam),
paper–30%
Ͳ oralexam.
2.ustniizpit–
70%/2.oral
exam–70%
(1)
Izr.prof.dr.KatjaMihurkoPonižjepredavateljicaknjiževnostiindekanjanaFakultetiza
humanistikonaUniverzivNoviGorici.Njenaraziskovalnapodroējaso:novipristopivliterarnivedi
(predvsemštudijispolov),medkulturnistiki,literarnageografija,slovenskadramatika.Na
podroējuraziskavslovenskeknjiževnostijenjenapozornostusmerjenavdelapisateljicin
reprezentaciježenskostiinmoškostivliterarnihbesedilih.
Dr.KatjaMihurkoPonižisanAssociateProfessorinLiteratureandadeanoftheSchoolof
HumanitisoftheUniversityofNovaGorica.Herresearchinterestsinclude:newapproachesin
literarysciences(predominantlygenderstudies),interculturalcontacts,literarygeography,
Sloveniandrama.InthefieldofSlovenianliteratureresearch,herattentionisdevotedtothe
worksofwomenwritersandrepresentationsoffemininityandmasculinityinliteraryworks.
(2)
Izr.prof.dr.JanjaŽmavcjevišjaznanstvenasodelavkanaPedagoškeminštitutuvLjubljaniin
predavateljicaretorikenaUniverzivNoviGorici,UniverzivMariboruinUniverzinaPrimorskem.
Glavnapodroējanjenegaraziskovanjaso:zgodovinaklasiēneretorike,retoriēnateorijainpraksa,
retoriēnasredstvaprepriēevanja(ethos,pathos,logos),argumentacijainjezikovnapragmatika.
Dr.JanjaŽmavcisanAssociateProfessorinLinguisticsandworksasaseniorresearchfellowat
theEducationalResearchInstituteinLjubljana.Asalecturerofrhetoricshecollaborateswith
UniversityofNovaGorica,UniversityofMariborandUniversityofPrimorska.Mainfieldsofher
researchare:historyofclassicalrhetoric,rhetoricaltheoryandpractice,rhetoricalmeansof
persuasion(ethos,pathos,logos),argumentationandlinguisticpragmatics.
Objave/KeyPublications:
(1)
MihurkoPoniž,K.(2014).Genderingthecapital:ZofkaKveder'srhetoricalconstructionof
women'spositionintheurbantopography.Neohelicon,XLI,1,str.63Ͳ76,doi:10.1007/s11059Ͳ
013Ͳ0221Ͳx.
MihurkoPoniž,K.(2011).DieMachtdermännlichenliterarischenElitenundihrEinflussaufder
KreativitätderslowenischenAutorinnen.V:Gierzinger,G.,Hölzl,S.,Ronen,Ch.(ur.).Spielformen
derMacht:InterdisziplinärePerspektivenderMachtimRahmenjungerslawistischerForschung,
(ConferenceSeries).Innsbruck:InnsbruckUniversityPress,str.377–393.
MihurkoPoniž,K.(2009).ElprimeroalSolreina,alotrolaoscuridad:ladialogicidadcomo
principiofundamentaldelacreaciónenScheherezadedeIvoSvetina.V:Svetina,I.Scheherezade:
unaóperaoccidentalͲoriental.Ljubljana:SloveneWriters'Association:=Društvoslovenskih
pisateljev:=AsociacióndeEscritoresEslovenos,str.59–68.
MihurkoPoniž,K.(2009).Evinehēere:konstruiranježenskostivslovenskemjavnemdiskurzu
1848Ͳ1902.NovaGorica:Univerza.
MihurkoPoniž,K.(2008).LabirintiljubeznivslovenskiknjiževnostiodromantikedoII.svetovne
vojne.Ljubljana:Sophia.
MihurkoPoniž,K.(2008).NationandgenderinthewritingsofSlovenewomenwriters:1848Ͳ
1918.Aspasia,II,str.28–43.
(2)
Žmavc,J.(2014).Retorikainargumentacijakotdejavnikauēneuspešnosti.V:Štremfel,Urška(ur.).
Uēna(ne)uspešnost:pogledi,pristopi,izzivi.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,str.168–188.
Žmavc,J.(2012).TheEthosofClassicalRhetoric:fromEpieikeiatoAuctoritas.V:VanEemeren,F.
H.,inGarssen,B.(ur).TopicalThemesinArgumentationTheory:TwentyExploratoryStudies.
(ArgumentationLibrary,Vol.22).Dordrecht:Springer,str.181–191,
http://www.springerlink.com/content/p26k3558486t1p1j/.
nujnasestavinaodgovornegadržavljanstva[TheRoleofLanguageintheCitizenshipEducation].
(Digitalnaknjižnica,Documenta,2).Ljubljana:Pedagoškiinštitut,
Žmavc,J.,inŽagar,I.Ž.(2011).KakosoEvropejciodkrilineznanedeželeinsespoznaliznovimi
ljudstvi:Evropavslovenskihosnovnošolskihuēbenikih.[HowEuropeansDiscoveredUnknown
ContinentsandMetNewPeoples.EuropeintheSlovenianPrimary
SchoolsTextbooks].Ljubljana:Pedagoškiinštitut,
Žmavc,J.(2009).Retoriēnietos:antiēnaretorikavslovenskempolitiēnemgovorništvu[Rhetorical
Ethos:ClassicalRhetoricandSlovenianPoliticalSpeech].V:Krašovec,P.inŽagar,I.Ž.(ur.).
Medijskapolitikavpostsocializmu,[MediaPoliticsinPostsocialism].Ljubljana:Pedagoškiinštitut,
str.147–171,http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68.
Žmavc,J.(2008).Retorika:orodjemedkulturnekomunikacijestarihGrkovinRimljanov[Rhetoric:
AToolofInterculturalCommunicationBetweenAncientGreeksandRomans].Šolskopolje,IXX,
3/4,str.15–33.
Predmet:
Coursetitle:
Didaktikajezika
DidacticsofLanguage
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
MasterinSLstudies(2)
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
1/2
1/2
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
30
60
4
Assist.prof.ZoranBožiē,Ph.D.
Jeziki/
Predavanja/ Slovene
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovene
Prerequisits:
Vertically,studiesrefertotheknowledge
Študijsepovertikalinavezujenaznanja,kiso
jihštudentipridobilinaprvistopnji(predvsem acquiredbystudentsatthefirstlevel(mostlyin
subjects,suchasSlovenianlanguageIͲIII,
pripredmetihSlovenskijezikIͲIII,
Sociolinguistics,Psycholinguistics,Language
Sociolingvistika,Psiholingvistika,Jezikovne
technologiesandIntroductiontoliterarystudies
tehnologijeinUvodvštudijknjiževnostiz
literarnoteorijo),pohorizontalipasepovezuje withliterarytheory),horizontallyitmainly
predvsemspredmetomDidaktikaknjiževnosti, referstothesubjectDidacticsofliterature,and
alsoothereducationͲrelatedsubjects.
patudidrugimipredmetipedagoškesmeri.
Vsebina:
Teoretiēnaizhodišēazaoblikovanjedidaktiēne
strukturepoukamaternegajezika.Cilji
izobraževanjaprislovenskemjezikuv
izobraževalnihprogramihodvrtcadouniverze.
Metodejezikovnedidaktike–raziskovalnividik.
Pouēevanje,preverjanjeinocenjevanje
dejavnostibranja,poslušanja,pisanjain
govorjenja.Kritiēnaanalizauēnihnaērtov,
uēbenikovindrugihdidaktiēnihpripomoēkov.
Uporabasodobneizobraževalnetehnologijepri
jezikovnivzgoji.Slovenšēinakotuēenēevprvi
alidrugijezik.Slovenšēinakotuēnijezikinkot
uēnipredmet.Obravnavajezikovnihravnin.
Sporoēanjeinstilistika.Slovenskijezikna
zakljuēnemizpitu,napoklicnimaturiinna
splošnimaturi.
Theoreticalbasestodesignthedidactic
structureofmothertongueeducation.
Slovenianlanguageeducationalgoalsin
educationalprogrammesfromkindergartento
university.
Methodsoflanguagedidactics–research
aspect.
Teaching,assessingandgradingofactivities
suchasreading,listening,writingandspeaking.
Criticalanalysisofcurricula,textbooksand
otherdidacticaids.
Theuseofmoderneducationaltechnologyin
languageeducation.Slovenianlanguageasa
pupil'sfirstorsecondlanguage.Slovenian
languageasthelanguageofteachingandasthe
educationalsubject.Thelevelsoflanguage
structure.Communicationandstyle.Slovenian
languageatthefinalexam,atvocationalmatura
andgeneralmatura.
KunstGnamuš,O.:Teorijasporazumevanja,Pedagoškiinštitut,Ljubljana1995.
Pandžiđ,V.:Govornoipismenoizražavanjeusrednjojškoli,Profil,Zagreb2001.
Peējak,S.:Ravnirazumevanjainstrategijebranja,Different,Trzin1995.
Pulko,S.:Sporoēanjevosnovnišoli,Zora,Maribor2007.
Vogel,J.:Razvijanjerazumevanjainvrednotenjagovorjenegabesedila.
Jezikinslovstvo49/2(2004),pp.37–56.
Žagar,F.:Šolskebesedilnevrste,ZO,Maribor1992.
Žagar,F.:Didaktikaslovenskegajezikavosnovnišoli,ZO,Maribor1996.
Ciljiinkompetence:
Seznanjanještudentovstemeljnimdidaktiēnim
znanjemzanaērtovanje,izvajanjeinrazēlembo
vzgojnoͲizobraževalnegaprocesa.Teoretiēno
inpraktiēnousposabljanještudentovzapouk
slovenskegajezikavosnovnihinsrednjihšolah.
Pritempredmetuštudentirazvijajopredvsem
naslednjekljuēnekompetence:
sporazumevanjevmaterinemjeziku,uēenje
uēenja,socialneindržavljanskekompetence
terkulturnazavestinizražanje.
Študentiosvojijotemeljnepojmeizdidaktike
jezikainsoteoretiēnoinpraktiēno
usposobljenizasamostojnopripravoin
izvedboposamezneuēneenoteizslovenskega
jezika.
Predavanja.Vodenadiskusija(hevristiēni
dialog).Predstavitevseminarskenalogein
diskusijaonjejvseminarju.Seminarskevaje,
prikaterihštudentjesamostojnopredstavijo
posameznouēnoenotovrazredu.
Naēiniocenjevanja:
Informingstudentsofthebasicdidactic
knowledgeonhowtodesign,implementand
analyzetheeducationalprocess.Students'
theoreticalandpracticaltrainingforteaching
Slovenianlanguageinelementaryand
secondaryschools.Inthissubject,students
primarilydevelopthefollowingkey
competences:communicationinmother
tongue,learningtolearn,socialandcitizen
competenceaswellasculturalawarenessand
expression.
Studentsmasteressentialconceptsoflanguage
didactics;theyaretheoreticallyandpractically
qualifiedforindependentpreparationand
implementationofanyparticularSlovenian
languagelearningunit.
Lectures.Guideddiscussion(heuristicdialogue).
Presentationofaseminarpaperandensuing
discussion.Seminarexercises–studentshave
anindependentpresentationofaparticular
learningunitinclass.
Delež(v%)/
Weight(in%)
Assessment:
Kolokvij,individualninastop,
seminarskanalogainustniizpit.Prvi
trijepreizkusisopogojzaopravljanje
izpita.
20%colloquium Colloquium,individualpresentation,
20%presentation seminarpaperandoralexam.The
firstthreetestsareconditionaltobe
20%seminar
admittedtotheexam.
paper
40%exam
Doc.dr.ZoranBožiējedolgoletnisrednješolskiuēiteljslovenšēineinjebildesetletasistentza
književnostnaUniverzivNoviGorici.Sodelovaljevštiriletnievalvacijigimnazijskegauēnega
naērtazaslovenšēinovokviruZavodazašolstvo,biljerecenzentuēneganaērtazapouk
slovenšēinenagimnazijahinpredmetnegaizpitnegakatalogazaslovenšēinonamaturi;imelje
tudiveēpredavanjzagimnazijskeuēiteljeslovenšēinenaseminarjihvorganizacijiZavodaza
šolstvo.NjegovaraziskovalnapodroējasopoezijaFrancetaPrešerna,književnadidaktika,teorija
bralēevegaodzivainteorijaliterarnegakanona.
Izborēlankov:/Aselectionofarticles:
BOŽI,Zoran.Problemskipoukknjiževnosti.Jezikinslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Printededition],
dec.1993,Year39,No.2/3,pp.79Ͳ89.[COBISS.SIͲID42872320]
BOŽI,Zoran.Obravnavadomaēegabranjazuēnoverigo:ponazoritevsCankarjevimiHlapci.In:
JAN,Zoltan(ed.).StodvajsetletnicaIvanaCankarjainDragotinaKetteja,(ZbornikSlavistiēnega
društvaSlovenije,7).1stprint.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,1997,pp.71Ͳ85.
[COBISS.SIͲID7661618]
BOŽI,Zoran.SprejemanjePrešernovihpesmi:razumevanje,nerazumevanje,oboževanje.
Slavistiēnarevija,ISSN0350Ͳ6894.[Printededition],Oct.ͲDec.2007,Year55,No.4,pp.[653]Ͳ674.
BOŽI,Zoran.DejavnikiliterarnekanonizacijevsrednješolskihberilihͲnaprimeruPrešerna.Jezik
inslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Printededition],2011,Year56,No.5/6,pp.3Ͳ26,127.[COBISS.SIͲID
50591842]
BOŽI,Zoran.VrednotenjePrešernovihpesmikotrecepcijskiproblem.Slavistiēnarevija,ISSN
0350Ͳ6894.[Printededition],Apr.ͲJun.2011,Year59,No.2,pp.131Ͳ146,tables.[COBISS.SIͲID
46343522]
Znanstvenamonografija:/Scientificmonograph:
BOŽI,Zoran.SlovenskaliteraturavšoliinPrešeren:[Scientificmonograph].Ljubljana:Tangram,
2010.656pages,tables.ISBN978Ͳ961Ͳ6239Ͳ66Ͳ0.http://www.zͲ
tangram.si/tangramdata/pdf/bozicͲpreseren%2015.1i.pdf.[COBISS.SIͲID253111296]
Strokovnamonografija:/Professionalmonograph:
ŠPACAPAN,Adrijana,BOŽI,Zoran.Esejnamaturi2011:[maturitetnaromana:FeriLainšēek:Loēil
bompenoodvalov,GustaveFlaubert:GospaBovary].Ljubljana:Mladinskaknjiga,2010.130
pages,illustr.ISBN978Ͳ961Ͳ01Ͳ1335Ͳ5.[COBISS.SIͲID251185408]
Srednješolskiuēbenikzrecenzijo:/Secondaryschooltextbookwithareview:
BOŽI,Zoran.Poljubzlata:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek2.1stprint.Ljubljana:
DZS,1998.243pages,illustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1976Ͳ9.[COBISS.SIͲID75830528]
BOŽI,Zoran.Zlatipoljub:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek1.1stprint.Ljubljana:DZS,
1998.255pages,illustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1905ͲX.[COBISS.SIͲID74678784]
AssistantprofessorZoranBožiē,Ph.D.hasbeenasecondaryschoolteacherofSlovenianlanguage
formanyyears,andanassistantforliteratureattheUniversityinNovaGoricafortenyears.He
participatedinfourͲyearevaluationofgrammarschoolcurriculumforSlovenianlanguagewithin
theNationalEducationInstitute;hewasarevieweroftheSlovenianlanguagecurriculumfor
grammarschoolsandthecatalogueofSlovenianlanguagematuraexamquestions;heheld
severallecturesforgrammarschoolteachersofSlovenianlanguageatseminarsorganizedbythe
NationalEducationInstitute.HisresearchareasarethepoetrybyFrancePrešeren,literary
didactics,theoryofreader'sresponseandtheoryofliterarycanon.
Predmet:
Coursetitle:
Didaktikaknjiževnosti
DidacticsofLiterature
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
MasterinSLstudies(2)
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
1/2
1/2
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
30
120
6
Assist.prof.ZoranBožiē,Ph.D.
Jeziki/
Predavanja/ Slovene
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovene
Prerequisits:
Vertically,studiesrefertotheknowledge
jihštudentipridobilinaprvistopnji(predvsem acquiredbystudentsatthefirstlevel(mostlyin
subjects,suchasIntroductiontoliterarystudies
pripredmetihUvodvštudijknjiževnostiz
literarnoteorijo,SlovenskaknjiževnostIͲIII,
withliterarytheory,SlovenianliteratureIͲIII,
SlovenskijezikIͲIIIinPregledsvetovne
SlovenianlanguageIͲIII,Asurveyofworld
književnostiIͲII),pohorizontalipasepovezuje literatureIͲII).Horizontally,itmainlyrefersto
predvsemspredmetomDidaktikajezika,pa
thesubjectLanguagedidactics,andalsoother
tudidrugimipredmetipedagoškesmeri.
educationͲrelatedsubjects.
Vsebina:
Temeljnididaktiēnipojmi:uēenje,
izobraževanje(vrsteinstopnje),vzgojnoͲ
izobraževalniproces,pouk.Povezavamed
literarnostrokovnimi,splošnopedagoškimiin
didaktiēnimiznanjipripoukuknjiževnosti.Cilji
poukaknjiževnostinarazliēnihstopnjah
(osnovnainsrednja)invrstah(gimnazije,
strokovneinpoklicnešole)šol.Bralneuēne
strategije.Metodeobravnaveknjiževnostipri
pouku.Opazovanjeinrazēlenjevanjeuēneure.
Celoletnainsprotnapripravanapouk.Uēni
naērtizapoukknjiževnosti.Berila,uēbeniki,
priroēnikiinavdiovizualnasredstvapripouku
književnosti.Preverjanjeznanjainnaēini
ocenjevanjapripoukuknjiževnosti.Ustno
preverjanjeznanjaizknjiževnostina
zakljuēnemizpitu,poklicnimaturiinmaturi.
Ustvarjalnopisanjeindomaēebranje.
Obravnavatematskegasklopavēetrtihletnikih
terpripravanašolskiesej(matura)oz.literarni
spis(poklicnamatura).
Basicdidacticconcepts:learning,education
(typesandlevels),educationalprocess,
teaching.Connectingliteraryexpert,general
educationalanddidacticknowledgeinteaching
literature.Goalsinteachingliteratureatvarious
levels(primaryandsecondary)andtypes
(grammarschools,technicalandvocational
schools)ofschools.Readinglearningstrategies.
Methodsofteachingliteratureinclass.Alesson
observationandanalysis.Yearlyanddaily
preparationsforclasses.Literaturecurricula.
Readers,textbooks,manualsandaudioͲvisual
aidsforliteratureclasses.Assessmentof
knowledgeandassessmentmethodsin
literatureclasses.Oralassessmentof
knowledgeinliteratureatthefinalexamination,
vocationalmaturaandmatura.Creativewriting
andhomereading.Treatmentofasetof
themesinthefourthgradeandpreparationfor
schoolessay(matura)orliterarycomposition
(vocationalmatura).
Blažiē,M.:Kreativnopisanje,ZRSŠ,Ljubljana1992.
Božiē,Z.:ZlatipoljubinPoljubzlata(DZzaDB),DZS,Ljubljana1998.
Božiē,Z.:SlovenskaliteraturavšoliinPrešeren,Tangram,Ljubljana2010.
Gradišar,A.inPeējak,S.:Bralneuēnestrategije,ZRSŠ,Ljubljana2002.
Grosman,M.:Zagovorbranja:Bralecinknjiževnostv21.stoletju,Sophia,Ljubljana2004.
KrakarVogel,B.:Poglavjaizdidaktikeknjiževnosti,DZS,Ljubljana2004.
Rosandiđ,D.:Metodikaknjiževnogodgojaiobrazovanja,Školskaknjiga,Zagreb1986.
Žbogar,A.:Izdidaktikeknjiževnosti,SlavistiēnodruštvoSlovenije,Ljubljana2013.
Ciljiinkompetence:
Seznanjanještudentovstemeljnimdidaktiēnim Informingstudentsofthebasicdidactic
znanjemzanaērtovanje,izvajanjeinrazēlembo knowledgefordesigning,implementingand
vzgojnoͲizobraževalnegaprocesa.Teoretiēno
analyzingeducationalprocess.Students'
inpraktiēnousposabljanještudentovzapouk
theoreticalandpracticaltrainingforteaching
slovenskeinsvetovneknjiževnostivosnovnih
Sloveneandworldliteratureinprimaryand
insrednjihšolah.Pritempredmetuštudenti
secondaryschools.Inthissubject,students
razvijajopredvsemnaslednjekljuēne
primarilydevelopthefollowingkey
kompetence:sporazumevanjevmaterinem
competences:communicationinthemother
jeziku,uēenjeuēenja,socialneindržavljanske
tongue,learningtolearn,socialandcitizen
kompetenceterkulturnazavestinizražanje.
competenceaswellasculturalawarenessand
expression.
Študentiusvojijotemeljnepojmeizdidaktike
Studentsmasteressentialconceptsoflanguage
književnostiinsoteoretiēnoinpraktiēno
didactics;theyaretheoreticallyandpractically
usposobljenizasamostojnopripravoin
qualifiedforindependentpreparationand
izvedboposamezneuēneenoteizknjiževnosti. implementationofanyparticularliterature
learningunit.
Predavanja.
Lectures.
Vodenadiskusija(hevristiēnidialog).
Guideddiscussion(heuristicdialogue).
Predstavitevseminarskenalogeindiskusijao
Presentationofaseminarpaperandensuing
njejvseminarju.
discussion.
Seminarskevaje,prikaterihštudentje
Seminarexercises,wherestudents
samostojnopredstavijoposameznouēno
independentlypresentaparticularlearningunit
enotozaobravnavovrazredu.
inclass.
Delež(v%)/
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Assessment:
Kolokvij,individualninastop,
seminarskanalogainustniizpit.
Prvitrijepreizkusisopogojza
opravljanjeizpita.
20%colloquium
20%presentation
20%seminarpaper
40%exam
Colloquium,individualpresentation,
seminarpaperandoralexam.The
firstthreetestsareconditionaltobe
admittedtotheexam.
AssistantprofessorZoranBožiē,Ph.D.hasbeenasecondaryschoolteacherofSlovenianlanguage
formanyyears,andanassistantforliteratureattheUniversityinNovaGoricafortenyears.He
participatedinfourͲyearevaluationofgrammarschoolcurriculumforSlovenianlanguagewithin
theNationalEducationInstitute;hewasarevieweroftheSlovenianlanguagecurriculumfor
grammarschoolsandthecatalogueofSlovenianlanguagematuraexamquestions;heheld
Izborēlankov:/Aselectionofarticles:
BOŽI,Zoran.Problemskipoukknjiževnosti.Jezikinslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Printededition],
dec.1993,Year39,No.2/3,pp.79Ͳ89.[COBISS.SIͲID42872320]
BOŽI,Zoran.Obravnavadomaēegabranjazuēnoverigo:ponazoritevsCankarjevimiHlapci.In:
JAN,Zoltan(ed.).StodvajsetletnicaIvanaCankarjainDragotinaKetteja,(ZbornikSlavistiēnega
društvaSlovenije,7).1stprint.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,1997,pp.71Ͳ85.
Slavistiēnarevija,ISSN0350Ͳ6894.[Printededition],Oct.ͲDec.2007,Year55,No.4,pp.[653]Ͳ674.
inslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Printededition],2011,Year56,No.5/6,pp.3Ͳ26,127.[COBISS.SIͲID
50591842]
0350Ͳ6894.[Printededition],Apr.ͲJun.2011,Year59,No.2,pp.131Ͳ146,tables.[COBISS.SIͲID
46343522]
Znanstvenamonografija:/Scientificmonograph:
BOŽI,Zoran.SlovenskaliteraturavšoliinPrešeren:[Scientificmonograph].Ljubljana:Tangram,
2010.656pages,tables.ISBN978Ͳ961Ͳ6239Ͳ66Ͳ0.http://www.zͲ
Strokovnamonografija:/Professionalmonograph:
bompenoodvalov,GustaveFlaubert:GospaBovary].Ljubljana:Mladinskaknjiga,2010.130
pages,illustr.ISBN978Ͳ961Ͳ01Ͳ1335Ͳ5.[COBISS.SIͲID251185408]
Srednješolskiuēbenikzrecenzijo:/Secondaryschooltextbookwithareview:
BOŽI,Zoran.Poljubzlata:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek2.1stprint.Ljubljana:
DZS,1998.243pages,illustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1976Ͳ9.[COBISS.SIͲID75830528]
BOŽI,Zoran.Zlatipoljub:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek1.1stprint.Ljubljana:DZS,
1998.255pages,illustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1905ͲX.[COBISS.SIͲID74678784]
Predmet:
Coursetitle:
Interdisciplinarnaopazovalnapraksa
InterdisciplinaryObservationalPractice
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
10
40
40
Doc.dr.AlenkaGril/Assist.Prof.Dr.AlenkaGril
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
Obveznaprisotnostnaseminarskihvajahvokviru
temeljnihpedagoškihpredmetov(Razvojnapsihologija,
Pedagogika,Didaktika,Andragogika).
Opravljeneobveznostipriseminarjihpritemeljnih
pedagoškihpredmetih(Razvojnapsihologija,
Pedagogika,DidaktikainAndragogika).
Zaželenaprisotnostnapredavanjihvokvirutemeljnih
pedagoškihpredmetov.
Vsebina:
1Ͳ2
1Ͳ2
ECTS
3
Mandatoryattendanceatseminarsinthecontextofcore
educationalcourses(DevelopmentalPsychology,
Pedagogy,Didactics,AdultEducation).
Alltherequiredseminarcourseworkincoreeducational
coursessuccessfullycompleted(Developmental
Psychology,Pedagogy,DidacticsandAdultEducation)
Attendanceatlecturespartofthecoreeducational
coursesispreferred.
Študentkeinštudentibodovneposrednihuēnih
situacijah(vneposrednivzgojnoͲizobraževalnipraksi)v
osnovnihinsrednjihšolah
preverjali/poglabljali/raziskovalitemeljnekoncepte,ki
jihbodospoznavalivokvirutemeljnihpedagoških
predmetov.
Študentkeinštudentibododelomavokvirutemeljnih
pedagoškihpredmetovprejelinavodilazaopravljanje
interdisciplinarneprakseterzapripravoporoēila,
delomapavoblikiskupnihseminarskihvajpred
priēetkomprakse.Skupinskakritiēnarefleksijapraksese
boizvedlavokviruskupnihseminarskihvajpoopravljeni
praksi.
VokvirupredmetaPedagogikabodoštudentkein
študentivneposredniVIZpraksispoznavali:
–
organizacijoVIZustanoveinnaēine
vodenja;
–
vzgojninaērtšoleinudejanjanjev
praksi;
–
nalogeindelovanješolskesvetovalne
službe;
–
uēiteljevevzgojnestile,metodein
naēela;
–
oblikesodelovanjašole/uēiteljaz
družinami;
–
timskodelouēiteljazdrugimikolegi.
VokvirupredmetaDidaktikabodoštudentkeinštudenti
vneposredniVIZpraksispoznavali:
–
potekpoukaindidaktiēneznaēilnosti;
–
šolskeprostore(didaktiēnookolje)in
didaktiēnasredstva;
–
uēiteljevodelovrazredu,sodelovanje
zdrugimikolegi,uēenci,svetovalnoslužbo;
–
inkluzivnepedagoškeprakse;
–
uēiteljevepripravenavzgojnoͲ
izobraževalniprocesinnaēinevrednotenjaleͲtega;
–
šolskodokumentacijo(opoukuin
uēencih).
VokvirupredmetaRazvojnapsihologijabodoštudentke
inštudentivneposredniVIZpraksispoznavali:
Ͳ
strukturosocialnihodnosovvrazredu
vpovezavizsocialniminmoralnim
razumevanjemuēencevindijakov;
Ͳ
napodlagiopazovanjavedenja
uēencevindijakovbodoprepoznavali
individualnerazlikevosebnostiinjezikovnem
razvoju,uēnihstrategijahinstilih,interesihin
socialnemvedenjuotrok;
Ͳ
opazovaliinprepoznavalirazliēne
oblikeuēnihinterakcijinkomunikacijskih
vzorcevpripoukumeduēiteljiinuēenci;
Ͳ
opazovaliinanaliziralivlogomotivacije
Infirsthandlearningsituations(aspartoftheir
educationalpractice)inprimaryandsecondaryschools,
studentswilltest/lookinto/studythefundamental
conceptswhichtheyhavelearntaboutinthecontextof
thecoreeducationalcourses.
Studentswillbegiveninstructionsfortheir
interdisciplinaryobservationalandpreparationofreports
partlyduringthecourseofthecoreeducationalcourses
andpartlyalsobymeansofgroupseminarspriortothe
startofthepractice.Acollectivecriticalreflectionofthe
observationalpracticewillbecarriedoutaspartofa
groupseminaraftercompletedpractice.
AspartofthePedagogycourse,studentswillparticipate
ineducationalpracticeandthusgainknowledgeof:
–
organisationofeducationalinstitutions
andthestylesofmanagement;
–
theschooleducationplanandits
implementationinpractice;
–
theroleandoperationoftheschool
counsellingservice;
–
teacher'steachingstyles,methodsand
principles;
–
waysofcooperationbetweenthe
school/teachersandfamilies;
–
teachers'teamwork.
AspartoftheDidacticscourse,studentswillparticipate
ineducationalpracticeandthusgainknowledgeof:
–
thecourseoflessonsandinstructional
characteristics;
–
schoolfacilities(teaching/learning
environment)anddidacticalresources;
–
teachers'classroomwork,their
cooperationwithpeers,pupils,thecounselling
service;
inclusiveeducationalpractices;
–
–
teachers'preparationforthe
educationalprocessandmethodsofevaluation
thereof;
–
schooldocuments(inrelationtothe
schoolandpupils).
AspartoftheDevelopmentalPsychologycourse,students
willparticipateineducationalpracticeandthusgain
knowledgeof:
Ͳ
thestructureofsocialrelationshipsin
theclassroominrelationwiththesocialand
moralunderstandingofpupilsandstudents;
Ͳ
basedonobservationofpupils'and
students'behaviour,theywillbeableto
recogniseindividualdifferencesinchildren's
personalitiesandlanguagedevelopment,
learningstrategiesandlearningstyles,interests
andsocialbehaviour.
Ͳ
inuēnihstrategijpriuēnemprocesu;
analiziraliuporabljenagradivapri
poukugledenarazvojnoͲpsihološkoprimernost.
ZapredmetAndragogikasevobsegu25%ur,
predvidenihzaopazovalnoprakso,izvajavustanovahza
izobraževanjeodraslih.
Ͳ
študentjebodopritempredmetuv
praksizaznaliinpoglabljalivedenjeotem,kako
teoretskipristopidelujejovpraksi;
Ͳ
razumelibodorazlikomedmetodami
inoblikamidelazotrokiinmladimiterz
odraslimi,injoznalivpraksitudiuporabiti;
Ͳ
prekozapisovanjasvojerefleksijebodo
kritiēnoopazovali,alitervkolikšnimerije
videnovpraksivskladusteorijo.
Ͳ
observeandrecognisevariousformsof
learninginteractionsandcommunication
patternsbetweenteachersandstudentsduring
lessons;
Ͳ
observeandanalysetheroleof
motivationandlearningstrategieswithinthe
learningprocess;
Ͳ
analysethelearningmaterialsusedin
theclassroomintermsoftheirdevelopmentalͲ
psychologicalappropriateness.
TheAdultEducationcoursewillpartly–i.e.25%ofthe
lessonsdesignatedforobservationalpractice–be
conductedinadulteducationinstitutions.
Ͳ
inthiscourse,studentswillgain
practicalinͲdepthknowledgeabouttheway
theoreticalapproachesworkinpractice;
Ͳ
theywillunderstandthedifference
betweenthemethodsandformsofworkwith
children,youthsandadults,andwillbeableto
applythisknowledgeinpractice;
Ͳ
byrecordingtheirreflectionstheywill
beabletotakeacriticalstancetowardstheir
observationsandseewhetherandtowhat
extentpracticeisinlinewiththetheory.
Študijskiviri,predpisanivuēnihnaērtihtemeljnihpedagoškihpredmetov./Mandatoryreadingsprescribedinthe
syllabiofthecoreeducationalcourses.
Obvezna/Mandatory:
Krofliē,R.(2002).Izbranipedagoškispisi:vstopvkurikularneteorije.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo.
Blažiē,M.,IvanušGrmek,M.,Kramar,M.,Strmēnik,F.(2003).Didaktika.Novomesto:Visokošolskosredišēe,Inštitutza
raziskovalnoinrazvojnodelo,str.166Ͳ254.
MarjanoviēUmek,L.inZupanēiē,M.(ur.)(2004).Razvojnapsihologija.Ljubljana:Znanstvenoraziskovalniinštitut
Filozofskefakultete.
Jarvis,P.(ed.)(2002/2006).TheTheoryandPracticeofTeaching.Oxon:Routledge/KoganPage.(izbranapoglavja)
Ciljiinkompetence:
Ciljiinterdisciplinarneopazovalnepraksesesmiselno
navezujejonaciljetemeljnihpedagoškihpredmetov.
Gledenaposamezenpredmetsociljiinterdisciplinarne
praksenaslednji:
1. VokvirupredmetaPedagogikaseštudent/Ͳka:
Ͳ nauēivpraksiprepoznavatiposameznepedagoške
fenomene/koncepteterjihustreznoteoretsko
pojasnitiinreflektirati;
Ͳ seznanizorganizacijoinnaēinivodenjašole;
Ͳ seznanizvzgojnimnaērtomšole;
Ͳ seznaniznalogamiindelomšolskesvetovalne
službe;
Ͳ seznanizdelominnalogamiuēitelja(tako
posameznegapredmetakottudirazrednika).
2. VokvirupredmetaDidaktikaštudent/Ͳka:
Ͳ spoznanaērtovanje,implementacijoinevlavacijo
vzgojnoͲizobraževalnegaprocesa;
Ͳ spoznainseseznanizrazliēnimididaktiēnimi
pripomoēkiinorganizacijookoljazauēenje;
Ͳ spoznavlogoinaktivnostuēiteljateruēencevvVIZ
procesu;
Ͳ spoznarazliēneprakseinkluzivnihpristopovin
upoštevanjarazliēnostimeduēenci;
Ͳ spoznarazliēnenalogeinvloge,kijihopravlja
uēitelj;
Ͳ dobivpogledvšolskodokumentacijoinseseznani
spostopkivodenjaleͲte.
3. VokvirupredmetaRazvojnapsihologijase
študent/Ͳka:
Ͳ nauēivpraksiuporabljatirazliēnerazvojnoͲ
psihološketehnike;
Ͳ vpraksiprepoznavaposameznerazvojnoͲ
psihološkeznaēilnostiuēencevindijakov;
Ͳ spoznastrukturosocialnihodnosovvrazredu;
Ͳ nauēivpraksiprepoznatitemeljneznaēilnosti
uēnihinterakcij;
Ͳ poglobirazumevanjeopovezanostirazliēnih
podroējihrazvojaotrokinmladostnikov;
Ͳ kritiēnovrednotiuēnagradivagledena
Theobjectivesoftheinterdisciplinaryobservational
practicearemeaningfullyrelatedtotheobjectivesofthe
coreeducationalcourses.
Dependingonindividualcourses,theobjectivesofthe
interdisciplinaryobservationalpracticeareasfollows:
1.DuringthecourseofthePedagogycourse,students:
Ͳ learnhowtoidentifyindividualeducational
phenomena/conceptsinpractice,providea
suitabletheoreticalexplanationandreflecton
them;
Ͳ getacquaintedwithorganisationandschool
managementstyles;
Ͳ informabouttheeducationplanoftheschool;
Ͳ
learnaboutthefunctionsandworkof
theschoolcounsellingservice;
Ͳ familiarisethemselveswithteachers'workand
tasks(bothinrelationtoteachersofindividual
subjectsandclassteachers).
2.DuringthecourseoftheDidacticscourse,students:
Ͳ learnabouttheplanning,implementationand
evaluationoftheeducationalprocess;
Ͳ learnaboutvariousdidacticalaidsand
organisationofthelearningenvironment;
Ͳ learnabouttheroleandactivitiesoftheteacher
andpupilsintheeducationalprocess;
Ͳ learnaboutthedifferentpracticesofinclusive
approachesandtakingintoconsiderationpupils'
diversity;
Ͳ learnaboutthedifferentteacher'stasksand
roles;
Ͳ gaininsightintoschooldocumentsandlearn
abouttheproceduresforthemanagement
thereof.
3.DuringthecourseoftheDevelopmentalPsychology
course,students:
Ͳ learnhowtoapplyvariousdevelopmentalͲ
psychologicalmeasures;
Ͳ recogniseindividualdevelopmentalͲ
psychologicalcharacteristicsofpupilsand
razvojnoprimernostzauporabovprocesu
uēenja
4. VokvirupredmetaAndragogikaštudentjevpraksi:
Ͳ uvidijorazlikomedizobraževanjemin
pouēevanjemotrokinmladineterizobraževanjem
odraslih;
Ͳ kritiēnoopazujejoizvajanjeizobraževanjaodraslih
vpraksi;
Ͳ razumejopovezavemedpraksointeoretiēnimi
koncepti;
Ͳ študentjespoznajodelovanjeinštitucijeza
izobraževanjeodraslih.
Študentjeskoziinterdisciplinarnopraksopridobijouvidv
medpredmetnepovezaveinintegracijopredmetnih
spoznanjvpedagoškipraksi.
studentsinpractice;
Ͳ learnaboutthestructureofsocialrelations
withintheclassroom;
Ͳ learntorecognisethebasiccharacteristicsof
learninginteractionsinpractice;
Ͳ gainadeeperunderstandingofhowthe
differentareasofchildren'sandadolescents'
developmentareinterconnected;
Ͳ criticallyevaluatelearningmaterialsintermsof
theirdevelopmentalsuitabilityforuseinthe
learningprocess.
4.DuringthecourseoftheAdultEducationcourse,
students:
Ͳ perceivethedifferencebetweentheeducation
andteachingofchildrenandyouthsandadult
educationinpractice;
Ͳ takeacriticalstanceattheimplementationof
adulteducationinpractice;
Ͳ understandtheconnectionsbetweenpractice
andtheoreticalconcepts;
Ͳ getfamiliarwithhowadulteducation
institutionsoperateinpractice.
Bymeansofinterdisciplinarypractice,studentsgain
insightintocrossͲcurricularconnectionsandthe
integrationofsubjectͲrelatedknowledgewithinteaching
practice.
1.
1.Aspartoftheirworkwiththementorduringthe
Pedagogycourse,students:
– identify,analyseandevaluatetheteachingstyles,
approaches,methodsandprinciples;
– analyseandevaluatetheschooleducationplanand
itsimplementationinpractice;
– analyseandevaluatevariousmeansofcooperation
betweenteachers/theschoolandparentsandthe
localcommunity;
– analyseandevaluatetheworkoftheschool
counsellingservice;
– analyseandevaluateteachers'teamwork.
2.Aspartoftheirworkwiththementorduringthe
Didacticscourse,students:
– observe,describe,analyseandevaluatelessons,the
teacher'sroleandpupils'response;
– learnabouttheschooldocumentsusedbyteachers
aspartoftheirwork;
– analyseandevaluatethesuitabilityofusing
individualdidacticalresourcesandorganisationof
thelearningenvironment;
– participateintheplanningoftheeducationalprocess
(withtheirmentorͲateacher)andtakepartin
criticalreflection;
– searchforexamplesofhowinclusiveapproachesare
implementedandhowdiversityistakeninto
consideration.
3.AspartoftheirworkduringtheDevelopmental
–
–
–
–
–
2.
–
–
–
–
–
3.
VokvirupredmetaPedagogikaštudent/Ͳkaskupajz
mentorjem:
prepozna,analizirainvrednotiuēiteljevevzgojne
stile,pedagoškepristope,metodeinnaēela;
analizirainvrednotivzgojninaērtšoleinnjegovo
udejanjanjevpraksi;
analizirainvrednotirazliēneoblikesodelovanja
uēitelja/šolesstaršiinlokalnoskupnostjo;
analizirainvrednotidelošolskesvetovalneslužbe;
analizirainvrednotitimskodelouēiteljev.
VokvirupredmetaDidaktikaštudent/Ͳkaskupajz
mentorjem:
opazuje,opisuje,analizirainvrednotipouk,vlogo
uēiteljaterodzivanjeuēencev;
spoznavašolskodokumentacijo,kijoprisvojem
deluuporabljajouēitelji;
analizirainvrednotiustreznostrabeposameznih
didaktiēnihsredstevinorganizacijeokoljazauēenje;
sodelujeprinaērtovanjuvzgojnoͲizobraževalnega
procesa(zmentorjem–uēiteljem)inkritiēni
refleksiji;
išēeprimereuresniēevanjainkluzivnihpristopovin
upoštevanjarazliēnosti.
VokvirupredmetaRazvojnapsihologijaštudent/Ͳ
ka:
Ͳ Opazuje,analizirainvrednotivedenjeotrokin
mladostnikovtersklepaorazvojnihznaēilnostih
leͲtehnarazliēnihpodroējihinindividualnih
4.
razlikahmedotroki;
Ͳ Opazuje,analizirainvrednotiuēneinterakcije;
Ͳ Analizirainpresojauēnagradivazvidika
razvojneustreznosti;
Ͳ Kritiēnovrednotipedagoškopraksogledena
upoštevanjeindividualnihrazlikinspodbujanje
razvojavseh,vpoukvkljuēenihotrokin
mladostnikov.
VokvirupredmetaAndragogikaštudent/Ͳka:
Ͳ uvidirazlikomedizobraževanjemin
pouēevanjemotrokinmladineter
izobraževanjemodraslih;
Ͳ kritiēnoopazujepraktiēnoizvajanje
izobraževanjaodraslih,izvedbenikurikulum;
Ͳ povezujevidenovpraksisteoretiēnimi
koncepti;
Ͳ spoznadelovanjeinštitucijezaizobraževanje
odraslihin
Ͳ pripravikonēnipisniizdelek:refleksijona
andragoškoopazovalnopraksopovnaprej
doloēenihkriterijihopazovanja.
Psychologycourse,students:
Ͳ observe,analyseandevaluatechildren'sand
adolescents'behaviouranddrawconclusions
abouttheirdevelopmentalcharacteristicsin
differentareasandaboutindividualdifferences
amongchildren;
Ͳ observe,analyseandevaluatelearning
interactions;
Ͳ analyseandassesslearningmaterialsintermsof
theirdevelopmentalsuitability;
Ͳ takeacriticalstancetowardstheteaching
practiceintermsofhowindividualdifferences
aretakenintoconsideration,andhowthe
developmentofallparticipatingchildrenand
adolescentsisfostered.
4.AspartoftheirworkduringtheAdulteducation
course,students:
Ͳ perceivethedifferencebetweentheeducation
andteachingofchildrenandyouthsandadult
Ͳ criticallyobservetheimplementationofadult
Ͳ connectthepracticewiththeoreticalconcepts;
Ͳ getfamiliarwithhowadulteducation
institutionsoperateinpracticeand
Ͳ prepareafinalwrittenproduct,i.e.reflectionon
theobservationalpracticeinadulteducation
accordingtopredeterminedcriteriaof
observation.
Pripravanapraksoinkritiēnarefleksijainterdisciplinarne
praksebopotekalavokviruseminarskihvaj,skupajz
nosilcitemeljnihpedagoškihpredmetov.
Napraksibodoštudentjeveēinomauporabljalimetodo
opazovanjainpriēemersibodopomagalizustreznimi
pripomoēkizaopazovanjevedenja(npr.ēekliste,
ocenjevalnelestvice).
Zindividualnimdelombododomaizvedlianalizo
opazovanjainpripraviliporoēilaopraksizavsakegaod
temeljnihpredmetov.
Preparationfortheinterdisciplinaryobservational
practiceandcriticalreflectionoftheobservational
practicewillbeconductedaspartoftheseminar,
togetherwithlecturersofthecoreeducationalcourses.
Duringthecourseoftheirinterdisciplinaryobservational
practice,studentswillmostlyusethemethodof
observation,wherebytheywillapplythesuitableaidsfor
observationofbehaviour(e.g.checklists,ratingscales).
Bymeansofindividualworkathome,theywillperform
ananalysisoftheirobservationworkandpreparereports
ontheirobservationalpracticeforeachofthecore
courses.
Naēiniocenjevanja:
Ocenisepisniizdelekštudenta–refleksijana
pedagoškoͲandragoškoopazovalnoprakso,in
sicerporoēilozavsaktemeljnipredmet
posebej.
Weight(in%)
Vsakodštirih
temeljnih
predmetovbo
prispeval25%
ocenepisne
refleksijena
pedagoškoͲ
andragoško
opazovalno
Students'writtenproductswillbegradedͲ
reflectionsonthepedagogicalͲandragogical
observationalpractice,specificallyindividual
reportsforeachcorecourse.
prakso./Eachof
thefourcore
courseswill
constitute25%of
thegradeforthe
writtenreflection
onthe
pedagogicalͲ
andragogical
observational
practice.
GRIL,Alenka,MLINARI,Vesna,VIDMAR,Maša,AUTOR,Sabina.Vrednostznanjazadijakeinštudentevrazliēnih
izobraževalnihprogramih.Šolskopolje,ISSN1581Ͳ6036.[Tiskanaizd.],2013,letn.24,št.1/2,str.51Ͳ86,188Ͳ189,
tabele.http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=141.[COBISS.SIͲID2563927]
GRIL,Alenka,ROŽMAN,Mojca.MotivacijauēencevskoziēasͲanalizeēasovnihtrendovvmednarodnihraziskavah
znanja.Šolskopolje,ISSN1581Ͳ6036.[Tiskanaizd.],2013,letn.24,št.1/2,str.147Ͳ183,192Ͳ193,tabele.
PUKLEKLEVPUŠEK,Melita,GRIL,Alenka.PatternsofindividuationinSlovenianadolescentsandtheirrelationship
withadolescents'perceptionsofparents,friendsandteachers.Psicologíaconductual,ISSN1132Ͳ9483,2010,vol.18,
no.1,str.119Ͳ138,preglednice.[COBISS.SIͲID42153314]
ZUPANI,Maja,GRIL,Alenka,KAVI,Tina.Childandearlyadolescentpersonality:itsstructure,agetrendsand
genderdifferences.Studiapsychologica,ISSN0039Ͳ3320,2006,48,4,str.311Ͳ332,preglednice.[COBISS.SIͲID
33586018]
GRIL,Alenka.PsihoͲsocialnirazvojvotroštvuinmladostništvu:(študijskagradivapripredmetuPsihologijaotrokain
mladostnika,vštudijskemprogramuEdukacijskevedeI.stopnja).Koper:UPPedagoškafakulteta,Oddelekza
edukacijskevede,2011.1optiēnidisk(CDͲROM).[COBISS.SIͲID2677591]
Predmet:
Coursetitle:
InterpretacijaliterarnihbesedilI
InterpretationofliterarytextsI
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SloveneStudies(2)
/
Letnik
Academic
year
1.
1
Semester
Semester
1.ali2.
1/2
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
40
20
/
/
/
60
4
Doc.dr.AnaToroš/Assist.Prof.Dr.AnaToroš
Jeziki/
Predavanja/ Slovenskialiangleški
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenskialiangleški
Prerequisits:
Prerequisiteforthecourseisregular
Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti pri
attendanceatlectures(75%attendance)and
predmetu je redni obisk predavanj (75%
activeparticipationinlecturesandseminars–
navzoþnost) in aktivna udeležba pri predavanjih engagingindiscussionandreadingof
in seminarjih – vkljuþevanje v razprave in
prescribedliterature.ThecourseInterpretation
sprotno branje izpostavljene literature.
ofliterarytextsIrequirestheknowledgeof
Predznanje, ki se pri predmetu Interpretacija
worldliterature,Sloveneliterature,literary
literarnih besedil zahteva, je znanje svetovne
theoryandmethodologyofliteraryresearch.
književnosti, slovenske književnosti literarne
Thecourseislikedwithcourses:Didacticsof
teorije in metodologije literarnega raziskovanja.
Slovenelanguage,Didacticsofliterature,
Predmet se navezuje na predmete Didaktika
ǣ
slovenskega jezika in Didaktika književnosti,
andelectivecoursesinthefieldof
Pismenost: od teorij do strategij branja in
literature.
pisanja in na izbirne predmete s podroþja
književnosti.
Vsebina:
Vsebina predmeta je zasnovana na podlagi
uþnega naþrta za osnovno in srednjo šolo za
obdobje od realizma so sodobnosti. Predavatelj
naredi izbor literarnih besedil, ki so del
literarnega kanona in so tudi v uþnih naþrtih. Na
predavanjih seznani študente s sodobnimi
pristopi v literarnih vedi, študentje jih v
seminarju aplicirajo na literarna besedila.
Študentje bodo izkazali razumevanje besedila,
doloþili in razložili bodo temeljne sestavne dele
besedila (zgodba, zaplet, tema, motiv, dejanje,
literarna oseba, prostor, þas, jezik in govor,
literarni žanr, pripovedovalec, lirski subjekt ...)
V seminarskem delu bodo morali svojo
interpretacijo povezati z možnostmi uporabe
novih informacijskih tehnologij s posebnim
poudarkom na možnost uporabe IT pri delu v
pedagoško-izobraževalnem procesu.
Coursecontentisrelatedtothecurriculumfor
primaryandsecondaryschoolforaperiodfrom
thebeginningsofworldliteraturetothe
romanticism.Lecturermakesaselectionof
literarytexts,whicharepartoftheliterary
canonandthecurricula.Inthelecturesthe
studentsgetacquaintedwithmodern
approachesinliterarystudies.Studentsthen
applytheseapproachesintheseminarson
individualliteraryworks.Studentswill
demonstratetheunderstandingofthetext,
identifyandexplainthebasiccomponentsof
thetext(story,plot,theme,motive,action,
literaryperson,space,time,languageand
speech,literarygenre,narrator,lyricalsubject
…).Theessaywillneedtoconnectthe
interpretationwiththepossibilitiesofthenew
informationtechnologieswithspecialemphasis
onthepossibilityofusingITatworkinthe
teachingͲlearningprocess.
Sodobna literarna teorija. Ur. Aleš Pogaþnik. Ljubljana: Krtina, 1995.
M. Doviü: Sistemske in empiriþne obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.
M. Juvan: Literarne veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literatura, 2006.
M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1983.
J. Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001
T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko-teoretske osnove. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, 1999.
Janko Kos. »Uvod v metodologijo literarne vede.« Primerjalna književnost XI, 1988,št 1.
T. Eagleton: Literary Theory: An Introduction. Oxford: Blackwell, 1983.
Ciljiinkompetence:
Predmet omogoþa študentom in študentkam
Thecourseenablesstudentstodeepenthe
poglobitev literarnoteoretiþnih in
knowledgeofliterarytheoryandliteraryhistory
literarnozgodovinskih vsebin, ki jih bodo
thatwillbeneededforteaching.Theaimisto
potrebovali pri pouþevanju v pedagoškoencouragestudentstoreadanalyticallyandto
izobraževalnem procesu. Cilj je spodbujati
criticallyevaluatetheexistingtheoreticaland
študente in študentke k analitskemu branju in
methodologicalconcepts,andtousethese
kritiþni presoji obstojeþih teoretskih in
conceptsintheinterpretationofliterarytexts.
metodoloških konceptov, prenosu teh
konceptov v interpretacijo literarnega besedila.
Študentiosvojijotemeljeliterarnovednihšolin
teorij.Spoznavajopovezavemedstarejšoin
novejšoliterarnoteorijoinzgodovino.Veēji
poudarekjenanovejšihusmeritvahznotraj
literarnevede.Študentirazvijajokritiškomisel
teranalitiēenpristopkbranjuinrazumevanju
besedil,obenempase,spomoējoseminarskih
nalog(kisonatanēnoanalizirane),
izpopolnjujejotudivakademskempisanjuin
prenosliterarnoteoretiēnihin
literarnozgovinskihvsebinvpedagoškoprakso.
– predavanje,
– delovne skupine,
– skupinsko in individualno uþenje,
Ͳbranjeliterarnihbesedil.
Studentslearnthefoundamentalideasof
literaryschoolsandtheories.Learnaboutthe
linkbetweentheolderandnewerliterary
theoryandhistory.Amajoremphasisisplaced
onrecenttrendswithinliterarystudies.
Studentsdevelopcriticalthoughtandanalytical
approachtoreadingandunderstandingtexts,
while,withthehelpofseminarpapers(which
areanalyzedindetail),theybecomerefinedin
academicwritingandtransmissionof
theoreticalandliteraryͲhistoricalcontentin
pedagogicalpractice.
ͲLectures,
Ͳworkinggroups,
Ͳgroupandindividuallearning,
Ͳreadingofliterarytexts.
Naēiniocenjevanja:
Delež(v%)/ Weight(in%) Assessment:
ͲStudentsarerequiredtoactively
participateinlecturesandseminars,
20% ocene
ͲWrittenexam
40% ocene
40% % ocene ͲSeminarwithapresentationinthe
seminar.
– obveznosti: aktivna udeležba na
predavanjih in seminarjih,
- pisni kolokvij
- seminarska naloga s predstavitvijo v
seminarju.
Doc.dr.AnaTorošjepredavateljicazapodroējeknjiževnostinaFakultetizahumanistikoUniverze
vNoviGorici.Njenoraziskovalnopodroējeobsegaslovenskopoezijoprvepolovice20.stoletjav
konteksturomanskihingermanskihliteratur.Šeposebejseposveēaraziskovanjupesniškegain
prevajalskegaopusaAlojzaGradnikaterslovenskiinitalijanskipoezijooTrstu.Zznanstvenimi
prispevkirednosodelujevmednarodnopriznanihrevijah(Slavistiēnarevija,Annales,Slovene
studies,EuropaOrientalis).KotprejemnicaenoletnemednarodneraziskovalneštipendijeCSIUT
(ConsorzioperloSviluppoInternazionaledell’UniversitadegliStudidiTrieste)jevštudijskemletu
2009/2010naUniverzivTrstuopravilaznanstvenoraziskovalnodeloopodobiTrstainTržaškegav
slovenskiinitalijanskipoezijiprvepolovice20.stoletja.Zatodelojeleta2011prejelanagrado
UradaVladeRepublikeSlovenijezaSlovencevzamejstvuinposvetu.
1.TOROŠ,Ana.PodobaTrstainTržaškegavslovenskiinitalijanskipoezijiprvepolovice20.
stoletja,(Humanistika).VNoviGorici:Univerza,2011.131str.,ilustr.ISBN978Ͳ961Ͳ6311Ͳ67Ͳ0.
2.TOROŠ,Ana.AlpoetaedamicoAloisGradnikperlesuespighedigranoquestifilid’erbaAlojz
GradnikinAdaNegri.Slavistiēnarevija.[Tiskanaizd.],jul.Ͳsep.2010,letn.58,št.3,str.361Ͳ372.
3.TOROŠ,Ana.TheroleoflanguageinconstructingtheotherinSlovenianandItalianpoetryof
tehfirsthalfofthetwentiethcentury:imagesofTrieste.Slov.stud.,2011,vol.33,no.1,str.41Ͳ
59.[COBISS.SIͲID2110715]
4.TOROŠ,Ana.Processidipoetizzazionedell’altroaTriestenellapoesiaslovenaeitalianadella
primametàdelXXsecolo.Eur.orient.,2012,letn.31,str.235Ͳ246.[COBISS.SIͲID2761723]
Predmet:
Course title:
UýNI NAýRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS
SlovenskijezikvizobraževanjuI
SloveneLanguageinEducationI
Študijski program in stopnja
Study programme and level
Študijska smer
Study field
Slovenistika(2)
SloveneStudies(2)
Vrsta predmeta / Course type
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
2
2
obvezni/mandatory
Univerzitetna koda predmeta / University course code:
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
Sem. vaje
Tutorial
40
20
Nosilec predmeta / Lecturer:
Jeziki /
Languages:
Lab. vaje
Laboratory
work
Teren. vaje
Field work
Samost. delo
Individ.
work
60
ECTS
4
Doc.dr.HelenaDobrovoljc/Assist.Prof.Dr.HelenaDobrovoljc
Predavanja / slovenski/Slovene
Lectures:
Vaje / Tutorial: slovenski/Slovene
Pogoji za vkljuþitev v delo oz. za opravljanje
študijskih obveznosti:
Predmetsepovezujezvsemijezikoslovnimi
predmetivprogramu.
Prerequisits:
Vsebina:
Content (Syllabus outline):
Jezikoslovnainterpretacijakonkretnih
avtentiēnihbesedilboštudentompomagala
boljerazumetiokolišēinerazliēnihdiskurzov,
sajboizhajalaizavtentiēnihbesedil.
Linguisticinterpretationofauthentictextswill
helpstudentstobetterunderstandthe
circumstancesofdifferentdiscourses.
InordertosuccessfullyparticipateininͲclass
discussionsandtofollowthelectures,the
studentshouldtaketheintroductorylinguistic
courses.
Themainpartofthecourseisdevotedtothe
presentationofthemultidirectionalcontextof
Predmetjevsebinskooblikovantako,da
thelanguage:fromtheperspectiveoflanguage
študentispoznavajojezikvkontekstu
systemandrelationshipbetweenindividual
veēsmerno:sstališēasistemskeurejenosti
linguisticlevelswithaspecialfocusonsituation
jezika(znaēilnostiposameznihjezikovnih
ravnin)terrazmerjamedjezikovnimiravninami andculturalcontext.Therefore,theemphasisis
onthefollowingsections:
inzunajjezikovnokontekstualnoravnino.Zato
jepoudareknapoglobljeniobravnavisklopov:
x languageassystem,
x sistemskaurejenostjezika,
x grammarandsemantics,
x slovnicainsemantika,
x kontekst in besedilo (besedilo kot
strukturnoͲpomenskaenota),
x stilnipostopki.
Nadrobnajezikoslovnaanalizaupoštevapoleg
semantiēneinkontekstualneravninetudi
slovniēno,kijesintezavsebin,pridobljenihv
dosedanjemštudiju:
x ustrojoz.sistemskaurejenostjezikana
izrazni,leksikalni,skladenjskiin
semantiēniravnini(oblikovanjezavesti
ovlogiglasovnihprvinprisporoēanju;
skladnjapriupovedovalnempostopku;
pomenslovniēnihmorfemovin
oblikoslovnihkategorij;besednevrstev
razmerjudostavēnihēlenov;
spoznavanjepomenskihsestavin);
x umestitevobravnavanegabesedilav
jezikovnisistemvsehravnin;
x razumevanjejezikovnokulturnihin
normativnihvidikovprvinv
obravnavanembesedilutudizvidika
sporoēanjskihfunkcijinvrstebesedila;
x prepoznavanjestilnoopaznih
(zaznamovanih)innevtralnihjezikovnih
sredstevvjeziku.
x contextandtext(textasastructuralͲ
semanticunit),
x stylisticapproaches.
Besidesthesemanticandcontextuallinguistics
levelsthedetailedlinguisticanalysisalsotakes
intoaccountthegrammaticallevel,whichisthe
synthesisofcontents,obtainedinthecourseof
studies:
x languageassystem(theroleof
phonologyandorthographyin
morphology;semanticrelationship...)
x text,contextualandcommunicative
semantics,andtextstructures;
x theunderstandingoflanguageculture
andlanguagenormsinthetextanalysed
alsofromtheperspectiveofits
communicativefunctionandtexttype;
x stylisticvariations(analysingthe
languageofconversation,unscripted
commentary,religion,newspaper
reporting,andlegaldocuments).
Temeljna literatura in viri / Readings:
Bahtin,M.M.,1999:Estetikainhumanistiēnevede.Ljubljana:SH–Zavodzazaložniškodejavnost.
Bernstein,B.,1990:Thestructuringofpedagogicaldiscourse.London:Routledge.
Bizjak,A.,2005:Pridigakotžanr.Ljubljana:ZaložbaZRCSAZU.
Firth, J. R., 1957: Personality and language in society. Papers in Linguistics 1934–1957. London:
OxfordUniversityPress.,177–189.
Halliday,M.A.K.inR.Hasan:1985.Language,textandcontext.Geelong,Vic.:DeakinUniversity
Press.
Jakobson,R.,1989:Lingvistiēniindrugispisi.Ljubljana:ŠKUC:ZnanstveniinštitutFilozofske
fakultete.
Korošec,Tomo,1998:Stilistikaslovenskegaporoēevalstva.Ljubljana:Kmeēkiglas.
Toporišiē,J.,2000:Slovenskaslovnica(pregledanainrazširjenaizdaja).Maribor:ZaložbaObzorja.
Naseznamujeokvirnaliteratura,obsprotnemdelunaposameznihpredavanjihinseminarjihpa
bodoštudentiprejelidodaten,njihoviminteresomprilagojenseznambesedil,oz.izbranapoglavja
iznavedeneliterature.
The list of readings is indicative. During the course of studies, the students will also get an
additional list of required and recommended texts or selected chapters from the aboveͲ
mentionedreadings.
Cilji in kompetence:
Medtemeljniminalogamisodobnega
jezikoslovnegaindidaktiēnegaizobraževanja
(kisevprejšnjihobdobjihizobraževanja
raztezajoodseznanitveznekateriminujnimi
oblikamidružbenekomunikacije,
opismenjevanjainosnovnejezikovnekulture
knjižnojezikovnegastandarda)jenatej
pedagoškistopnjiuēinkovitopodajanje
spoznanjojezikovnemustrojuinaktualizacijiv
besedilih.Poudarekjenaspoznavanju
jezikovnezgradbezzaokroženimpogledomna
celoto–nasistemskouresniēitevjezika.Ob
temsorazjasnjeneboljzapleteneinmedseboj
odvisneprvine,lastnostiinrazmerjav
jezikovnemsistemuinbesedilih(gl.
podrobnejerazēlenjenoprivsebinipredmeta).
Študentinajbiuzavestilispoznanje,da
sodobnojezikoslovjenepreuēujejezikakot
abstraktnegasistemaznakov,ampakpoudarja
njegovosporazumevalnovlogo,vkljuēujoē
semantiēnoinpragmatiēnonaravnanemodele
jezikoslovnegaopisa.
Objectives and competences:
Themainobjectiveofmodernlinguisticsand
pedagogiceducationatthislevelissuccessful
passingtheknowledgeoflinguisticsystemand
realizationintext.Thecoursefocuseson
acquaintingthestudentswiththelanguage
structureinageneralsense–bystudyingthe
systemicactualisationoflanguageandthus
explainmorecomplexandmutuallydependent
elements,characteristicsandrelationships
presentinthelinguisticsystemandintexts(see
detaileddescriptioninthesectionContent).The
studentsshoulddeveloptheirawarenessofthe
factthatmodernlinguisticsdoesnotstudy
languageasanabstractsystemofsigns,but
ratherfocusesonthecommunicativeroleof
language,includingthesemanticandpragmatic
modelsofthelinguisticdescription.
Forsuccessfulinterpretationofbothliterary
andnonͲliterarytextsthestudentsmust
understandthelanguageincontextandthey
shouldthusbeableto:
Zaustreznointerpretacijotakoumetnostnih
kotneumetnostnihbesediljetrebaštudente
pripravitinapouēevanjejezikavkontekstu,ki
zahtevarazumevanjedinamiēnegarazmerja
medslovniēnoinsemantiēnoravninonaeni
straniterzunajjezikovnokontekstualno
ravninonadrugistrani,karvkljuēuje:
x razumevanjaodnosovsistem–besedilo–
družba;
x razmislekopodobijezikovnestvarnosti,
kakorjooblikujejorazliēneoblikediskurza
(znanstvenega,poslovnega,medijskega,
religioznegaalipolitiēnega);
x samostojnainterpretacijajezikovne
stvarnostivobravnavanihbesedilih;
x razumevanjekompleksnostirazmerjamed
slovniēnoinpomenskoravninojezikaz
vidikabesedilneraznolikosti;
x razvijanjeaplikativnihmožnostizaprikaz
raziskovalnihspoznanj.
Študentipoglobijosvojepoznavanje
teoretskegaznanjaobesedilu.
Seznanijosezosnovnimisodobnimi
jezikoslovnimdelizobravnavanihpodroēij.
Razvijajokritiēnostidoubesedovanjav
razliēnihoblikahdiskurza(besedilo,jezik,stil).
Sposobnisosamostojnegaprepoznavanja
jezikovnostilnihinbesedilnihpretvorbter
zanimivihjezikoslovnihtem,samostojnega
iskanjarelevantneliterature,samostojnega
raziskovalnegadela.Vstrokovnoustreznem
jezikusozmožniubeseditianalizoizbranih
besedil.
Predavanja,seminarji,samostojnodelo
študenta
x understandtherelationssystem–text–
society;
x analysethelanguageofconversation,
unscriptedcommentary,religion,
newspaperreporting,andlegal
documents;
x interpretthelinguisticfactsinatext;
x understandthecomplexityofthe
relationshipbetweengrammaticaland
semanticlinguisticlevelsfromthe
perspectiveoftextdiversity;
x developtheapplicativepossibilitiesto
presentresearchresults.
Thestudentswilldeepentheirconceptual
understandingoftexts.Theywillgettoknow
thebasiclinguisticsworksformthisareaand
developacriticalpointofviewtovariousforms
ofdiscourse(text,language,style).Theywillbe
abletoidentifylinguisticͲstylisticandtextual
transformationsandinterestinglinguistictopics.
Moreover,theywillbeabletocarryouta
literaturereviewandperformindependent
researchwork.Theywillalsobeableto
communicatetheanalysisofselectedtextsin
appropriateprofessionallanguage.
Lectures,seminars,individualstudy
Delež(v%)/
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in seminarska naloga, v kateri študent predstavi izbrano problematiko, jo ustrezno opredeli, analizira in predstavi. Poznavanje snovi predmeta študent dokaženapisnemizpitu.
Ocenjevanjekompetenc:
x
Seminarskanalogaje
dokazštudentovesposobnosti analitiēnegarazmišljanja,
argumentiranjainpovezovanja terpisnihspretnosti.Dokazuje tudisposobnostizbora
relevantneliterature.
x
Pisniizpitjenamenjen ocenjevanjuznanja.
20%
seminarskanaloga
80%
pisniizpit
Assessment:
Attendingseminarsandsubmittinga
seminarpaper(inwhichthestudent
presentsandanalysestheselected
topic),areprerequisitesfortakingthe
examination.
Assesmentofstudents’competences:
x Theseminarpaperreflectsthe
students’analyticalthinking
skills,theircapabilityof
argumentingandsynthesis,as
wellastheirwritingskills.
Throughit,thestudentsalso
demonstratethattheyareable
toperformacriticalliterature
search.
x Theroleofthewritten
examinationistoassessthe
students’knowledge.
termpaper
writtenexamination
Reference nosilca / Lecturer's references:
Doc.dr.HelenaDobrovoljcjevišjaznanstvenasodelavkanaInštitutuzaslovenskijezikFrana
RamovšaZnanstvenoraziskovalnegacentraSAZUterpredavateljicapredmetov»Slovenskijezik1–
Slovenskiknjižnijezik«in»Normativistika«naUniverzivNoviGorici.Vokvirusvojega
raziskovalnegapodroēja(jezikoslovje),seukvarjasslovenistiēnimiraziskavami(sodobnislovenski
knjižnijezik,standardizacijajezika,normativistika,leksikografijainpravopisje)inraziskavamina
podroējusplošnegajezikoslovja(teorijajezikovnenaravnosti).Sodelovalajepriizdelavi
slovarskegadelaSlovenskegapravopisa2001inbilavodjaraz.programaSlovenskijezikv
sinhronemindiahronemrazvoju(2004–08),raz.projektaSodobnipravopisnipriroēnikvknjižni,
elektronskiinspletnirazliēici(2008–11).Jemoderatorkaelektronskegapoštnegapredala
pravopis.isj@zrcͲsazu.siinjezikovnegasvetovanja(http://isjfr.zrcͲsazu.si/svetovalnica#v),
urednicanacionalnemonografskezbirkeLinguaSlovenicainpodzbirkeLinguaSlovenica–Fontes
priZaložbiZRC.Odl.2012jevodjaprojektneskupinezaizdelavopravopisnegapriroēnikana
ZnanstvenoraziskovalnemcentruSAZU,odl.2013papredsednicaPravopisnekomisijeSAZU.
AssistantProf.HelenaDobrovoljc’sresearchfocusesonmodernSlovene,standardizationand
normativity,synchroniclexicography,andthepresentation,aimedforawiderpublic,ofissues
relatedtomodernliterarylanguageandorthography.
ShehasparticipatedinpreparationofthelexicalpartofSlovenskipravopis(2001)andwasa
technicaleditorofaneͲpublicationoftheorthographicandPleteršnikdictionary.Shewasthe
chiefinvestigatorfortheresearchprogrammeSloveneLanguageinitsSynchronicandDiachronic
Development(“Slovenskijezikvsinhronemindiahronemrazvoju”,2004–2008);theproject
ModernOrthographicHandbookinPrintedandElectronicForm(“Sodobnipravopisnipriroēnikv
knjižni,elektronskiinspletnirazliēici”,2008–2011);andsheledtheinfrastructuralprogramme
NaturalandCulturalHeritage(“Naravnainkulturnadedišēina”,2004–2006).Since2009shehas
beenparticipatinginseveraltargetedandappliedprojectsconnectedtoICTandlanguage
standardisation,andsince2011,thestandardisationoftoponymsinbilingualCarinthiaofAustria.
SheisalsoamoderatorofeͲmailaddressedpravopis.isj@zrcͲsazu.si,theeditorofthenational
monographseriesLinguaSlovenicaandsubͲseriesLinguaSlovenica–FontesfortheZRC
PublishingHouse.
x
x
x
x
x
x
x
Dobrovoljc,H.,2004:PravopisjenaSlovenskem.Ljubljana:ZaložbaZRC.[COBISS.SIͲID
214962432]
Dobrovoljc,H.,Jakop,N.,2011:Sodobnipravopisnipriroēnikmednormoinpredpisom.
Ljubljana:ZaložbaZRC.[COBISS.SIͲID262536448]
Jakop,N.,Dobrovoljc,H.(ur.),2012:Pravopisnastikanja.Razpraveopravopisnih
vprašanjih.Ljubljana:ZaložbaZRC.[COBISS.SIͲID263589376]
Dobrovoljc,H.,BizjakKonēar,A.,2013:Slovenskipravopisiinvprašanjenormativnih
pristojnosti.Slovenskijezik–Slovenelinguisticstudies.(vtisku)
Dobrovoljc,H.2011:OblikovanjekonceptovvljudnostinaizrazniravnijezikavJapljevem
prevoduposvetilacesariciMarijiTereziji.V:Jesenšek,M.(ur.).Globinskamoēbesede.
Maribor:MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,FF.197–210.
Dobrovoljc,H.,BizjakKonēar,A.,2011:Vprašanjaobvestilnostisodobnegapravopisnega
slovarja.V:Jesenšek,M.(ur.).Izzivisodobnegaslovenskegaslovaropisja.Maribor:
MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,FF.86–109.[COBISS.SIͲID
31703085]
Dobrovoljc,H.,Krek,S.,2011:Normativnezadrege–empiriēnipristop.V:Kranjc,S.(ur.).
Meddisciplinarnostvslovenistiki,(Obdobja,Simpozij,=Symposium,30).1.natis.Ljubljana:
ZnanstvenazaložbaFF.89–97.[COBISS.SIͲID33273901]
Predmet:
Coursetitle:
Pedagogika
Pedagogy
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
/
Letnik
Academic
year
1
1
Semester
Semester
Temeljni/Core
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
10
10
70
Izr.prof.dr./AssistantProf.Dr.TatjanaVonta
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
Nispecifiēnihpogojevzavkljuēitevvdelooz.za
opravljanještudijskihobveznosti.
1.
1st
ECTS
4
Therearenospecificprerequisitesforstudentsto
participateinthecourseandtodotherequired
coursework.
Vsebina:
Študentkeinštudentisebodoskozitimskeoblike
sodelovanjaizvajalcevpredmetaseznanilis/z,
spoznaliinkritiēnovrednotilinaslednjevsebine
predmeta:
x
Razvojpedagogikekotznanosti.
x
Opredelitevosnovnihpojmov:
vzgoja,prevzgoja,izobraževanje,edukacija,
socializacija.
x
Vplivdružbenihspremembna
vzgojoinizobraževanje.
x
Namernostinnenamernostvzgoje.
x
Vzgojamedkulturoinnaravo;
vzgojnistili;pogojenostvzgojnihstilovz
razumevanjemotrokovenaraveinrazvoja,
ciljevvzgoje,avtoritete,tehnikdiscipliniranjain
kaznovanja.
x
lovekoveinotrokovepravicekot
osnovasodobnihpristopovkvzgojiin
izobraževanju;dimenzijeindividualnosti,ki
vplivajonavzgojnoͲizobraževalniproces.
x
Pristopikvzgojiinizobraževanju;
demokratizacijaodnosovvprocesuvzgojein
izobraževanjaterparticipacijarazliēnihakterjev
vprocesuVIZ;pomenpartnerstvazdružinami.
x
Uradniinprikritikurikulum.
x
Inkluzija,razliēnost,socialna
praviēnost,multikulturnost.
x
Uēiteljkotstrokovnjakin
udeleženecvprocesuvseživljenjskegauēenja.
Možnostiinmejeuēiteljevestrokovne
avtonomije.Pomenkritiēnerefleksijeza
strokovnirazvoj.
Bymeansofteamworkandcooperationamong
courselecturers,studentswillbeintroducedto,
learnaboutandcriticallyevaluatethefollowing
coursecontents:
x
developmentofpedagogyasa
scientificdiscipline;
x
definingthecoreconcepts:
education,reeducation,socialisation;
x
theimpactofsocialchangeson
education;
x
intentionalandunintentional
education;
x
educationbetweencultureand
nature;educationalstyles;dependencyof
educationalstylesonunderstandingchildren's
natureanddevelopment,thegoalsof
education,authority,themethodsofdisciplining
andpunishment;
x
humanandchildren'srightsasthe
basisofmodernapproachestoeducation;the
dimensionsofindividualitythatimpactthe
educationalprocess;
x
approachestoeducation;
democratisationofrelationshipswithinthe
processofeducationandparticipationof
variousstakeholdersintheprocessof
education;theimportanceofpartnershipwith
families;
x
theofficialandhiddencurriculum;
x
inclusion,diversity,socialjustice,
multiculturalism;
x
teachersasexpertsandparticipants
intheprocessoflifelonglearning.Possibilities
andboundariesofteachers'professional
autonomy.Thesignificanceofcriticalreflection
forprofessionaldevelopment.
x
Apple,M.W.(1992).Šola,uēiteljinoblast.Ljubljana:Znanstvenoinpublicistiēnosredišēe.
x
Krek,J.,Metljak,M.(ur.)(2011).BelaknjigaovzgojiinizobraževanjuvRepublikiSloveniji.Ljubljana:
ZavodRSzašolstvo.
x
Krofliē,R.(2002).Izbranipedagoškispisi:vstopvkurikularneteorije.Ljubljana:ZavodRepublike
Slovenijezašolstvo.
x
Peēekuk,M.,Lesar,I.(2009).Moēvzgoje.Ljubljana:TehniēnazaložbaSlovenije,d.d.
x
Peēek,M.,Lesar.I.(2006).Praviēnostslovenskešole:mitalirealnost.Ljubljana:Sophia.
Dopolnilnaliteratura/Recommendedreadings:
x
Brataniđ,M.(1990).Mikropedagogija.Zagreb:Školskaknjiga.
x
Kodelja,Z.(1995).Laiēnašola.Ljubljana:Mladinskaknjiga.
x
Krofliē,R.(1997).Medposlušnostjoinodgovornostjo:procesnoͲrazvojnimodelmoralnevzgoje.
Ljubljana:Vija.
x
Medveš,Z.(1991).Pedagoškaetikainkonceptvzgoje.V:Sodobnapedagogika,letn.42,št.3Ͳ4,str.101Ͳ
117.
x
Medveš,Z.(ur.)(1991).Vzgojavjavnišoli.Ljubljana:Znanstvenoinpublicistiēnosredišēe.
x
Peēek,M.(1998).Avtonomnostuēiteljevnekdajinsedaj.Ljubljana:Znanstvenoinpublicistiēnosredišēe.
x
Peēek,M.,Lesar,I.(2004).Vzgojainsocializacijamedteoretikiin“praktiki”.Sodobnapedagogika,letn.
55,posebnaizdaja,str.118Ͳ132.
x
Pediēek,F.(1992).Pedagogikadanes:poglavjazaantropološkosnovanjeslovenskepedagogike.
Maribor:Obzorja.
x
PšunderM.(2004).Disciplinavsodobnišoli.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.
x
x
Vonta,T.(2006).Zauspešnointegracijoromskihotrokjeodliēnokomajdovoljdobro.Šolskopolje,
letnik17,št.5/6,str.3Ͳ28.
x
Vonta,T.(2009).Organiziranapredšolskavzgojavizzivihdružbenihsprememb.Ljubljana:Pedagoški
inštitut.http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72(6.8.2014).
Seznamliteraturesevsakoletoaktualizira.Zliteraturozaizdelavoseminarjevbodoštudentjeseznanjenina
seminarjihvskladuzizbranotemo./Thelistofmandatoryandrecommendedreadingsisrevisedannually.
Studentswillbeinformedaboutthereadingsnecessaryforwritingtheseminarpapersattheseminarin
accordancewiththeselectedtopic.
Ciljiinkompetence:
Ciljpredmetajeusposobitištudenteza
razumevanjeosnovnihpedagoškihkonceptov,za
razumevanjevzgojekotprocesa,prepoznavanje
vzgojnihsituacijvvzgojnoͲizobraževalnih
institucijah,sposobnostnjihovekritiēneanalize,
iskanjemožnostizanjihovoreševanjein
vrednotenje.Ciljpredmetajetudioblikovati
poglednarazumevanjeprofesionalnevloge
uēitelja,razvijatisposobnostireflektiranjasvojega
delainavtonomnegastrokovnegaodloēanjater
argumentiranjasvojihstrokovnihodloēitev.
Kompetence:
- znanjeovzgojnihinizobraževalnihkonceptih,
njihovihfilozofskihinzgodovinskihtemeljihter
družbenipogojenosti;
- razumevanjevzgojnihprocesovgledena
individualno,socialno,jezikovnoinkulturno
razliēnostotrokindružin;
- razumevanjekonceptovinkluzivnosti,
multikulturnosti;
- cenjenjerazliēnostimedposameznikiin
usmerjenostvnediskriminatornoprakso;
- poznavanjepomenasodelovanjazdružinoin
drugimiakterji,kisoodgovorniza
posameznika,terrazvijanjeproaktivnega
delovanjavtemkontekstu;
- razvijanjespretnostizaprepoznavanje
indikatorjevkakovostivzgojnoͲizobraževalnega
procesa,usmerjenostvkakovostvzgojnoͲ
izobraževalnegaprocesa;
- razvijanjeavtonomnosti,(samo)kritiēnosti,
(samo)refleksivnosti;
- cenjenjevlogeinsodelovanjavsehakterjev
(družine,kolegi,lokalnaskupnosti)vvzgojno
izobraževalnemprocesu;
- prepriēanostvnujnostioblikovanja
participatornihindemokratiēnihvzgojnoͲ
izobraževalnihpraks,izhajajoēizpravicotrok.
študentovbomouresniēevaliprekointerakcijskega
medpredmetnopovezovanjessorodnimi
Theaimofthecourseistoprovidestudentswith
theknowledgeofthecorepedagogicalconcepts,
understandingofeducationasaprocess,identifying
educationalsituationswithineducational
institutions,theabilitytocriticallyanalysethemand
searchforoptionsforresolvingandevaluating
them.Thecourseobjectiveisalsotodevelopa
stanceontheunderstandingoftheteachers'
professionalrole,developtheabilitytoreflecton
theirownworkandautonomousprofessional
decisionͲmakingandargumentationoftheir
professionaldecisions.
Competencies:
knowledgeabouteducationalconcepts,their
philosophicalandhistoricalbasisandsocial
conditionality;
- understandingofeducationalprocessesinterms
ofindividual,social,linguisticandcultural
diversityofchildrenandfamilies;
- understandingoftheconceptsofinclusivity,
multiculturalism;
- valuingindividuals'diversityandorientation
towardsnonͲdiscriminatorypractices;
- awarenessoftheimportanceofcooperation
withfamiliesandotherstakeholders,whoare
responsibleforeachindividual,andthe
developmentofproactivebehaviourinrelation
tothis;
- developingtheskillsnecessaryforidentifying
theindicatorsofqualityoftheeducational
process,focusonthequalityoftheeducational
process;
- developingautonomy(selfͲ)criticism,(selfͲ)
reflection;
- appreciationoftheroleandparticipationofall
actors(families,peers,thelocalcommunity)in
theeducationalprocess;
- beliefinthenecessityofdeveloping
participatoryanddemocraticeducational
practices,basedonchildren'srights.
-
Courseobjectivesandthedevelopmentofstudents'
competencieswillbeaccomplishedbymeansof
interactiveandteamteaching;crossͲcurricular
integrationwithrelatedcoreandelectivecourses
willalsobeprovided.
Študent/Ͳka:
- poznainrazumeosnovnepedagoškekoncepte;
- razumeosnovnezakonitostivzgojnegaprocesa
zvidikaposameznika,družbeinnjunega
odnosavpovezavizindividualnimi
znaēilnostmi(individualna,socialna,jezikovna
inkulturnarazliēnost);
- razumepomensodelovanjazdružinoza
otrokov/uēenēev/dijakovrazvoj;
- razumepomenzagotavljanjakakovostiza
uspešnostpedagoškepraksein
otrokov/uēenēev/dijakovrazvoj;
- prepoznainrazvijainkluzivneprakseterjihzna
kritiēnoovrednotiti;
- razumevlogouēiteljakotprofesionalcainjo
znakritiēnoovrednotiti;
- razumepomenvseživljenjskegauēenjainse
zavedapomenalastneaktivneparticipacije; - razume,dademokratiēnevzgojnoͲ
izobraževalnepraksetemeljijonaotrokovih
pravicah;
- razumeinizvajademokratiēnevzgojnoͲ
izobraževalneprakse; - cenivpletenoststarševindrugihakterjevv
vzgojnoͲizobraževalniproces.
Students:
- knowandunderstandthecorepedagogical
concepts;
- understandthebasicprinciplesofthe
educationalprocessintermsofindividuals,
societyandtheirrelationshipinrelationto
individualcharacteristics(individual,social,
linguisticandculturaldiversity);
- understandthesignificanceofcooperationwith
familiesforthepurposesofchildren's/pupils'/
students'development;
- understandtheimportanceofqualityassurance
fortheeffectivenessofpedagogicalpracticeand
children's/pupils'/students'development;
- identifyanddevelopinclusivepracticesandare
abletoevaluatethemcritically;
- understandtheroleofteachersasprofessionals
andcanevaluateitcritically;
- understandtheimportanceoflifelonglearning
andareawareoftheimportanceoftheirown
activeparticipation; - understandsthatdemocraticeducational
practicesarebasedonchildren'srights;
- understandandimplementdemocratic
educationalpractices; - valuetheinvolvementofparentsandother
actorsintheeducationalprocess.
individualnodelo.
Metodedela:interaktivnemetodedela,ki
temeljijonanaēelihaktivnegauēenjainpouēevanja
zarazvojkritiēnegamišljenja(sistemtemeljina
evokaciji,realizaciji,refleksiji).
Izvajalcipredmetabodometodeinoblikedela
prilagajaliskupiništudentkinštudentovter
razliēnenaēinemedsebojnegasodelovanjain
povezovanja,naērtovanjaterpouēevanjaprenašali
tudinanje.
theprinciplesofactivelearningandteachingwith
Lecturerswilladapttheworkmethodsandtypesof
instructiontosuittheneedsoftheparticipating
groupofstudentsandwillalsopassvariousmeans
ofmutualcooperationandintegration,planningand
teachingontothestudents.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Uspešnoopravljenaseminarinkolokvij,ki
stapogojzapripustitevkizpitu,terpisni
(ustni)izpit.
Seminar:25%
Kolokvij:25%
Pisni(ustni)
izpit:50%
/
Seminar:25%
Midtermexam:
Successfullycompletedseminarandthe
midtermexam,whicharetheprerequisites
forstudentstobeabletotaketheexam,
andawritten(oral)exam.
25%
Written(oral)
exam:50%
vzgojeinizobraževanja./AssistantProf.Dr.TatjanaVontaisaDoctorofEducationalSciencesandaSenior
ScientificAssociateattheEducationalResearchInstituteinLjubljana.Shehasbeeninchargeofanumber
ofprofessionalandinternationalprojects,shehasextensiveexperienceinthefieldofteacherprofessional
development, research into the strategies and methods of changing the educational practice and quality
assuranceineducation.
x
Vonta,T.(nosilkaraziskave),Gril,A.(sodelavecpriraziskavi)(2014).Kompetence,potrebneza
opravljanjepoklicavzgojiteljpredšolskihotrokvsodobnemvrtcu:njihovapomembnostinzastopanostv
študijskihprogramih.Zakljuēnoporoēilooraziskavi;naslovtemeljnegaraziskovalnegaprojekta:
Identifikacijakompetenc,potrebnihzaopravljanjedoloēenihpoklicevvprimerjaviskompetencami
študijskihprogramov.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x
Vonta,T.(2012).Theeducationandcaredivide:ananalysisoftheroleofcorepractitionersand
auxiliarystaffintheearlyyears.V:CoͲconstructingprofessionallearning:pathwaystowardsquality,
equity,andrespectfordiversityinECEC:detailedconferenceprogram.15Ͳ17October2012,Opatija,
Croatia,str.37.http://www.issaͲdecet2012.com.hr/admin/uploads/file/detaljanͲprogram/detailedͲ
conferenceͲprogramͲ1.pdf.
x
Vonta,T.(2012).Slowenien.V:Oberhuemer,P.FortͲundWeiterbildungfrühpädagogischerFachkräfte
imeuropäischenVergleich:EineStudiederWeiterbildungsinitiativeFrühpädagogischeFachkräfte
(WiFF),(WiFFStudien,17),(Weiterbildung).München:DeutschesJugendinstitut,str.53Ͳ63.
x
Vonta,T.(2011).KompetencijezasaradnjuizmeĜuprofesionalacarazliēitihprofilaupredškolskom
kontekstu=CompetencesforinterͲprofessionalcollaborationinpreͲschoolcontexts.V:Polovina,N.
(ur.),Džinoviđ,V.(ur.),Bodroža,B.(ur.).Inicijativa,saradnjaistvaralaštvousavremenomobrazovanju:
knjigarezimea:XIVmeĜunarodnanauēnakonferencija"Pedagoškaistraživanjaiškolskapraksa",25Ͳ
26.novembar2011=Initiative,CooperationandCreativityinContemporaryEducation:abstracts:The
14thInternationalScientificConference"EducationalResearchandSchoolPractice",25Ͳ26November
2011.Beograd:Institutzapedagoškaistraživanja,str.55Ͳ56.
x
Vonta,T.(2011).Vlogamrežnegapovezovanjavprofesionalnemrazvojuvzgojiteljic.V:Vonta,T.(ur.),
Ševkušiđ,S.(ur.).Izziviinusmeritveprofesionalnegarazvojauēiteljev=Izazoviiusmerenja
profesionalnograzvojauēitelja.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,str.55Ͳ70.
x
Vonta,T(2009).Organiziranapredšolskavzgojavizzivihdružbenihsprememb.Ljubljana:Pedagoški
inštitut.http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_8.pdf.
x
Vonta,T.(ur.),Rutar,S.,IsteniēStarēiē,A.(ur.),Borota,B(2007).Mentorstvovprofesionalnemrazvoju
uēiteljainvzgojitelja.Koper:Pedagoškafakulteta.
Predmet:
Coursetitle:
Pedagoškapraksa
Pedagogicalpractice
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
Letnik
Academic
year
2
2
Semester
Semester
1Ͳ2
1Ͳ2
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
0
60
30
270
12
Doc.dr.ZoranBožiē/Asist.prof.Dr.ZoranBožiē
Jeziki/
Predavanja/ Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: slovenski/Slovene
Prerequisits:
In the vertical line, studies refer to knowledge
students acquire the first year of the second level
jihštudentipridobilivprvemletnikudruge
(in subjects, such as Language didactics,
stopnje(predvsempripredmetihDidaktika
Literature didactics, Developmental psychology,
jezika,Didaktikaknjiževnosti,Razvojna
Didactics and Pedagogy), horizontally they
psihologija,DidaktikainPedagogika),po
horizontalipasepovezujepredvsemzizbirnimi connect mainly to elective subjects in the area of
education training and elective subjects in
predmetispodroējapedagoškega
Slovene studies.
usposabljanjainzizbirnimipredmetispodroēja
slovenistike.
Vsebina/Contents:
Pedagoškapraksaseopravljanaosnovniin
srednjišoli,nasrednjišolivrazliēnihprogramih
(poklicnašola,strokovnašola,gimnazija).
Študentisodelujejovuēnemprocesus
hospitacijami,sepodvodstvomdelovnega
mentorjapripravijonasamostojnenastopein
izdelujejogradivazadijake.Opazujejopotek
uēneure,garazēlenjujejoinkritiēno
ovrednotijo,ospremljavipoukapapišejo
poroēilainsekonzultirajoznosilcem
predmeta.
Pedagogic practice is carried out at an
elementary and secondary school or secondary
school which includes various programmes
(vocational school, technical school, grammar
school). Teacher students participate in the
learning process by attending classes, under
mentor's guidance they prepare independent
demonstrations and materials for students. They
observe the progress of a lesson, analyse and
critically evaluate it, they write reports on their
observations and consult the holder of the
subject.
Gradišar,A.inPeējak,S.:Bralneuēnestrategije,ZRSŠ,Ljubljana2002.
KrakarVogel,B.:Poglavjaizdidaktikeknjiževnosti,DZS,Ljubljana2004.
Rosandiđ,D.:Metodikaknjiževnogodgojaiobrazovanja,Školskaknjiga,Zagreb1986.
Žbogar,A.:Izdidaktikeknjiževnosti,SlavistiēnodruštvoSlovenije,Ljubljana2013.
Ciljiinkompetence:
Praktiēnousposabljanještudentovza
poukslovenšēinevosnovnihinsrednjih
šolah.Pritempredmetuštudenti
razvijajopredvsemnaslednjekljuēne
kompetence:sporazumevanjev
materinemjeziku,uēenjeuēenja,
socialneindržavljanskekompetenceter
kulturnazavestinizražanje.
Študentisopraktiēnousposobljeniza
samostojnopripravoinizvedbo
posamezneuēneenoteizslovenšēine.
Hospitacijevrazredu(delovnimentor).
Individualneanalizehospitacij(nosilec
predmeta).
Pripravenasamostojnenastopein
njihovaizvedba(delovnimentor).
Individualneanalizenastopov(nosilec
predmeta).
Students' practical training for teaching Slovene
language in elementary and secondary schools.
Within this subject, students develop the
following key competences: communication in
mother tongue, learning to learn, social and
citizen competence as well as cultural awareness
and expression.
Students practically qualify for independent
preparation and implementation of a particular
Slovene language learning unit.
Attendance of classes (mentor in charge).
Individual analyses of lessons attended (holder
of the subject).
Preparations for independent teaching
demonstrations and their realization (mentor in
charge).
Individual analyses of teaching demonstrations
(holder of the subject).
Naēiniocenjevanja:
Poroēilaohospitacijah.
Izdelavauēnepriprave.
Samostojninastop.
40%
20%
40%
Reporting on lessons attended.
Preparing for a lesson.
An independent teaching demonstration
AssistantprofessorZoranBožiē,Ph.D.hasbeenformanyyearsasecondaryschoolteacherof
Slovenianlanguage,andfortenyearsanassistantforliteratureattheUniversityinNovaGorica.
HeparticipatedinfourͲyearevaluationofgrammarschoolcurriculumforSlovenianlanguage
withintheNationalEducationInstitute;hewasarevieweroftheSlovenianlanguagecurriculum
forgrammarschoolsandthecatalogueofSlovenianlanguagematuraexamquestions;heheld
Aselectionofarticles:
BOŽI,Zoran.Problemskipoukknjiževnosti.Jezikinslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Tiskanaizd.],dec.
1993,letn.39,št.2/3,str.79Ͳ89.[COBISS.SIͲID42872320]
BOŽI,Zoran.Obravnavadomaēegabranjazuēnoverigo:ponazoritevsCankarjevimiHlapci.V:
JAN,Zoltan(ur.).StodvajsetletnicaIvanaCankarjainDragotinaKetteja,(ZbornikSlavistiēnega
društvaSlovenije,7).1.natis.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,1997,str.71Ͳ85.
Slavistiēnarevija,ISSN0350Ͳ6894.[Tiskanaizd.],okt.Ͳdec.2007,letn.55,št.4,str.[653]Ͳ674.
inslovstvo,ISSN0021Ͳ6933.[Tiskanaizd.],2011,letn.56,št.5/6,str.3Ͳ26,127.[COBISS.SIͲID
50591842]
0350Ͳ6894.[Tiskanaizd.],apr.Ͳjun.2011,letn.59,št.2,str.131Ͳ146,tabele.[COBISS.SIͲID
46343522]
Znanstvenamonografija:
BOŽI,Zoran.SlovenskaliteraturavšoliinPrešeren:[znanstvenamonografija].Ljubljana:
Tangram,2010.656str.,tabele.ISBN978Ͳ961Ͳ6239Ͳ66Ͳ0.http://www.zͲ
Strokovnamonografija:
bompenoodvalov,GustaveFlaubert:GospaBovary].Ljubljana:Mladinskaknjiga,2010.130str.,
ilustr.ISBN978Ͳ961Ͳ01Ͳ1335Ͳ5.[COBISS.SIͲID251185408]
Srednješolskiuēbenikzrecenzijo:
BOŽI,Zoran.Poljubzlata:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek2.1.izd.Ljubljana:DZS,
1998.243str.,ilustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1976Ͳ9.[COBISS.SIͲID75830528]
BOŽI,Zoran.Zlatipoljub:domaēebranjevsrednjišoli:delovnizvezek1.1.izd.Ljubljana:DZS,
1998.255str.,ilustr.ISBN86Ͳ341Ͳ1905ͲX.[COBISS.SIͲID74678784]
Predmet:
Coursetitle:
Slovenskijezikvizobraževanju2
SlovenianLanguageinEducation2
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SlovenianStudies(2ndcycle)
/
/
Letnik
Academic
year
2
2
Semester
Semester
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
40
20
/
/
/
90
doc.dr.RokŽaucer
Jeziki/
Predavanja/ slovenšēina/anglešēina/Slovenian/English
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: slovenšēina/anglešēina/Slovenian/English
Prerequisits:
3
3
ECTS
5
PredmetsepovezujezobveznimpredmetomSlovenski
jezikvizobraževanju1inzjezikovnimiizbirnimipredmeti
naistemprogramu.Predmetpredpostavljaseznanjenost
zvsebinamipredmetovSlovenskijezik2–Morfologijain
Slovenskijezik2–SkladnjaUNGͲjevega
prvostopenjskegaprogramaSlovenistikaoziroma
primerljivihpredmetovdrugod.
ThiscourseisrelatedtothemandatorycourseSlovenian
LanguageinEducation1andtolinguisticelectivecourses
inthesameprogram.Thecoursepresupposes
acquaintancewiththecontentsofSlovenianLanguage2
–MorphologyandSlovenianLanguage2–Syntaxof
UniversityofNovaGorica'sfirstͲcycleSlovenianStudies
programorthecontentsofcomparablecoursesofother
programs.
Vsebina:
Vokvirusplošnojezikoslovneteorijesepredmetposveēa
skladenjskemuinmorfološkemusistemuslovenšēine.
Pozornostseposveēapodobnostiminrazlikammed
standardnoslovenšēinoinpogovornimirazliēicami
slovenšēine,obprimerjavisstandardnoslovenšēinose
izpostavljaredovitostivpogovornihrazliēicah,ob
primerjavisstandardnoslovenšēinoseišēeanalizetudi
zapojavevpogovornihrazliēicah.Zobravnavo
zapletenejšihvzorcevinpojavovsenadgrajujeosnovna
stopnjaseznanjenostisskladenjskiminmorfološkim
ustrojemslovenšēine,kisojoštudentipridobilina
prvostopenjskemštudiju.
Thecoursedealswiththesyntacticandmorphological
systemofSlovenian,approchingthisfromageneralͲ
linguisticsperspective.Attentionispaidtothesimilarities
anddifferencesbetweenStandardSlovenianand
colloquialvarietiesofSlovenian,thebackgroundofthe
Standardvarietyisemployedtoemphasizeregularitiesin
colloquialvarietiesandtoexplorepossibleanalysesalso
forphenomenafromcolloquialvarieties.Analysisofmore
complexpatternsandphenomenawillhelpstudents
buildonandupgradethebasicknowledgeofthe
syntacticandmorphologicalmakeͲupofSlovenian
acquiredinthefirstͲcycleprogram.
-
Tallerman,Maggie.2011.UnderstandingSyntax(3rdedition).London:HodderEducation.
Haegeman,Liliane.2006.ThinkingSyntatically.AGuidetoArgumentationandAnalysis.Malden,MA:
Blackwell.
Fábregas,Antonio&SergioScalise.2102.Morphology:Fromdatatotheories.Edinburgh:Edinburgh
UniversityPress.
Golden,Marija.2000.Teorijaopisnegajezikoslovja:1.skladnja.Ljubljana:UniverzavLjubljani,Filozofska
fakulteta.
JožeToporišiē.2000.Slovenskaslovnica(4.izdaja).Maribor:Obzorja.
PeterHerrity.2000.Slovene:acomprehensivegrammar.London/NewYork:Routledge.
Izroēkiindrugogradivo,izdanoobpredavanjih
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljpredmetaještudentomposredovati
nadgradnjopoznavanjaskladenjskihinmorfoloških
procesov,kijihlahkoopazujemonapodlagislovenšēine,
instemorodje,skaterimbodosposobnisamostojne
analizezahtevnejšegaslovenskegajezikovnegagradiva.
Študentomjeciljvsebinoposredovatitako,dadobijo
delnivpogledvslovenskoskladnjoinmorfologijotakos
širšejezikoslovnegavidikakotzožjegavidika
slovenistiēnetradicije.Obprimerjavisstandardno
slovenšēinoseštudentomkrepizavedanjeoredovitosti
tudivpogovornihrazliēicahslovenšēine.
Theprimarygoalofthecourseistoimprovestudents'
familiaritywithsyntacticandmorphologicalprocesses
thatcanbeobservedonSloveniandata,thereby
providingthemwiththetoolsnecessaryforindependent
analysisofmorecomplexSlovenianlanguagedata.The
aimistopresentthematerialinawaythatwilloffer
theminsightintoSloveniansyntaxandmorphologyboth
fromabroader,generalͲlinguisticperspectiveandfroma
narrower,traditionalSlovenianͲlinguisticsperspective.
AgainstthebackgroundofmaterialfromStandard
Slovenian,thecourseaimstoraisestudents'awareness
oftheregularityofsyntacticandmorphological
phenomenaalsoincolloquialvarieties.
Študentipridobijosrednjostopnjopoznavanja
skladenjskihinmorfološkihpojavovvslovenšēiniin
prekoslovenšēinetudidelaskladenjskihinmorfoloških
pojavovvnaravnemēloveškemjezikunasplošno.
Sposobnisosamostojneskladenjskeinmorfološke
analizeslovenskegajezikovnegagradivanasrednji
zahtevnostniravni.
Studentsreachanintermediateleveloffamiliaritywith
syntacticandmorphologicalphenomenainSlovenianand
byextensionwithapartofsyntacticandmorphological
phenomenainnaturallanguageingeneral.Students
acquiretheskillsnecessaryforindependentsyntacticand
morphologicalanalysisofSlovenianlanguagedataatan
intermediatelevel.
x
x
x
Predavanja
Domaēenaloge
Predstavitve
x
x
x
Lectures
Homeworkassignments
Presentations
Naēiniocenjevanja:
Pisniizpit,domaēedelo.Pozitivnaocenaiz
izpitainpozitivnaocenaizdomaēegadelasta
pogojzapozitivnoskupnooceno.
70%izpit/exam,
30%domaēe
delo/homework
assignments
Writtenexam,homeworkassignments.A
positivegradefromboththeexamandthe
homeworkassignmentsisaconditionfora
completionofthecourse.
Doc.dr.RokŽaucerjepredavateljjezikoslovjanaFakultetizahumanistikoinFakultetizapodiplomskištudijUniverzev
NoviGorici.Njegovaraziskovalnapodroējasomorfologijainskladnja(predvsemnapodatkihizslovenšēine)ter
sociolingvistikainjezikovnosvetovanje.Napodroējuraziskavmorfologijejenjegovapozornostusmerjenapredvsemv
besedotvorjeinvvmesnikmedmorfologijoinskladnjo./RokŽaucerlecturesinlinguisticsattheSchoolof
HumanitiesandtheSchoolofGraduateStudiesoftheUniversityofNovaGorica.Inresearch,hespecializesin
morphologyandsyntax,includingthemorphologyͲsyntaxinterface,andoccasionallyalsoworksonsociolinguistics
andlanguageconsulting.
Izborēlankov/Selectionofarticles:
ŽAUCER,Rok.ThesyntaxofperdurativeͲprefixedverbsandtheVPͲinternal/VPͲexternalprefixdistinction.V:ZIKOVÁ,
Markéta(ur.),DOEKAL,Mojmír(ur.).FDSL8.5,25.Ͳ27.2010,Brno.Slaviclanguagesinformalgrammar:
proceedingsofFDSL8.5,Brno2010,(Linguistikinternational,bd.26).FrankfurtamMain:P.Lang,cop.2012,str.339Ͳ
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.OnSloveniandemonstrativereinforcersandtheinternalstructureofdemonstratives.
V:HALUPKAͲREŠETAR,Sabina(ur.).SelectedpapersfromSinFonIJA3.NewcastleuponTyne:CambridgeScholars,
2012,str.76Ͳ104.[COBISS.SIͲID2662907]
ŽAUCER,Rok.ThereflexiveͲintroducingnaͲandthedistinctionbetweeninternalandexternalslavicprefixes.V:
SMIRNOVA,Anastasia(ur.),MIHALIEK,Vedrana(ur.),RESSUE,Lauren(ur.).FormalstudiesinSlaviclinguistics.
Newcastle:CambridgeScholars,cop.2010,str.54Ͳ102.[COBISS.SIͲID1411835]
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.OncliticdoublinginGoricaSlovenian.V:FRANKS,Steven(ur.),CHIDAMBARAM,
Vrinda(ur.),JOSEPH,BrianD.(ur.).Alinguist'slinguist:studiesinSouthSlaviclinguisticsinhonorofE.Wayles
Browne.Bloomingdale:Slavica,2009,str.281Ͳ295.[COBISS.SIͲID1109243]
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.Odoloēnemtavpogovornislovenšēini(znavezavonadoloēnooblikopridevnika).
Slavistiēnarevija.[Tiskanaizd.],jan.Ͳjun.2007,letn.55,št.1/2,str.223Ͳ247.http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1Ͳ
2_15.pdf.[COBISS.SIͲID700923]
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.OntheintensionalfeelͲlikeconstructioninSlovenian:acaseofaphonologicallynull
verb.Nat.lang.linguist.theory,vol.24,no.4,str.1093Ͳ1159.[COBISS.SIͲID589563]
Predmet:
Coursetitle:
InterpretacijaliterarnihbesedilII
InterpretationofliterarytextsII
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SloveneStudies(2)
/
Letnik
Academic
year
2.
2
Semester
Semester
1.ali2.
1/2
Obvezni/Mandatory
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
40
20
/
/
/
90
5
Doc.dr.AlešVaupotiē/Assist.Prof.Dr.AlešVaupotiē
Jeziki/
Predavanja/ Slovenskialiangleški
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenskialiangleški
Prerequisits:
Prerequisiteforthecourseisregular
predmetu je redni obisk predavanj (75%
attendanceatlectures(75%attendance)and
navzoþnost) in aktivna udeležba pri predavanjih activeparticipationinlecturesandseminars–
in seminarjih – vkljuþevanje v razprave in
engagingindiscussionandreadingof
sprotno branje izpostavljene literature.
prescribedliterature.ThecourseInterpretation
Predznanje, ki se pri predmetu Interpretacija
ofliterarytextsIIrequirestheknowledgeof
literarnih besedil zahteva, je znanje svetovne
worldliterature,Sloveneliterature,literary
književnosti, slovenske književnosti literarne
theoryandmethodologyofliteraryresearch.
teorije in metodologije literarnega raziskovanja.
Thecourseislikedwithcourses:Didacticsof
Predmet se navezuje na predmete Didaktika
Slovenelanguage,Didacticsofliterature,
slovenskega jezika in Didaktika književnosti,
ǣ
Pismenost: od teorij do strategij branja in
andelectivecoursesinthefieldof
pisanja in na izbirne predmete s podroþja
literature.
književnosti.
Vsebina:
Vsebina predmeta je zasnovana na podlagi
uþnega naþrta za osnovno in srednjo šolo za
obdobje od zaþetkov svetovne književnosti do
romantike. Predavatelj naredi izbor literarnih
besedil, ki so del literarnega kanona in so tudi v
uþnih naþrtih. Na predavanjih seznani študente
s sodobnimi pristopi v literarnih vedi, študentje
jih v seminarju aplicirajo na literarna besedila.
Študentje bodo izkazali razumevanje besedila,
doloþili in razložili bodo temeljne sestavne dele
besedila (zgodba, zaplet, tema, motiv, dejanje,
literarna oseba, prostor, þas, jezik in govor,
literarni žanr, pripovedovalec, lirski subjekt ...)
V seminarskem delu bodo morali svojo
interpretacijo povezati z možnostmi uporabe
novih informacijskih tehnologij s posebnim
poudarkom na možnost uporabe IT pri delu v
pedagoško-izobraževalnem procesu.
Coursecontentisrelatedtothecurriculumfor
primaryandsecondaryschoolforaperiodfrom
therealismtopresent.Lecturermakesa
selectionofliterarytexts,whicharepartofthe
literarycanonandthecurricula.Inthelectures
thestudentsgetacquaintedwithmodern
approachesinliterarystudies.Studentsthen
applytheseapproachesintheseminarson
individualliteraryworks.Studentswill
demonstratetheunderstandingofthetext,
identifyandexplainthebasiccomponentsof
thetext(story,plot,theme,motive,action,
literaryperson,space,time,languageand
speech,literarygenre,narrator,lyricalsubject
…).Theessaywillneedtoconnectthe
interpretationwiththepossibilitiesofthenew
informationtechnologieswithspecialemphasis
onthepossibilityofusingITatworkinthe
teachingͲlearningprocess.
Sodobna literarna teorija. Ur. Aleš Pogaþnik. Ljubljana: Krtina, 1995.
M. Doviü: Sistemske in empiriþne obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.
M. Juvan: Literarne veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literatura, 2006.
M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1983.
J. Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001
T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko-teoretske osnove. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, 1999.
Janko Kos. »Uvod v metodologijo literarne vede.« Primerjalna književnost XI, 1988,št 1.
T. Eagleton: Literary Theory: An Introduction. Oxford: Blackwell, 1983.
Ciljiinkompetence:
Predmet omogoþa študentom in študentkam
Thecourseenablesstudentstodeepenthe
poglobitev literarnoteoretiþnih in
knowledgeofliterarytheoryandliteraryhistory
literarnozgodovinskih vsebin, ki jih bodo
thatwillbeneededforteaching.Theaimisto
potrebovali pri pouþevanju v pedagoškoencouragestudentstoreadanalyticallyandto
izobraževalnem procesu. Cilj je spodbujati
criticallyevaluatetheexistingtheoreticaland
študente in študentke k analitskemu branju in
methodologicalconcepts,andtousethese
kritiþni presoji obstojeþih teoretskih in
conceptsintheinterpretationofliterarytexts.
metodoloških konceptov, prenosu teh
konceptov v interpretacijo literarnega besedila.
Študentiosvojijotemeljeliterarnovednihšolin
teorij.Spoznavajopovezavemedstarejšoin
novejšoliterarnoteorijoinzgodovino.Veēji
poudarekjenanovejšihusmeritvahznotraj
literarnevede.Študentirazvijajokritiškomisel
teranalitiēenpristopkbranjuinrazumevanju
besedil,obenempase,spomoējoseminarskih
nalog(kisonatanēnoanalizirane),
izpopolnjujejotudivakademskempisanjuin
prenosliterarnoteoretiēnihin
literarnozgovinskihvsebinvpedagoškoprakso.
– predavanje,
– delovne skupine,
– skupinsko in individualno uþenje,
Ͳbranjeliterarnihbesedil.
Studentslearnthefoundamentalideasof
literaryschoolsandtheories.Learnaboutthe
linkbetweentheolderandnewerliterary
theoryandhistory.Amajoremphasisisplaced
onrecenttrendswithinliterarystudies.
Studentsdevelopcriticalthoughtandanalytical
approachtoreadingandunderstandingtexts,
while,withthehelpofseminarpapers(which
areanalyzedindetail),theybecomerefinedin
academicwritingandtransmissionof
theoreticalandliteraryͲhistoricalcontentin
pedagogicalpractice.
ͲLectures,
Ͳworkinggroups,
Ͳgroupandindividuallearning,
Ͳreadingofliterarytexts.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
ͲStudentsarerequiredtoactively
participateinlecturesandseminars,
20% ocene
ͲWrittenexam
40% ocene
40% % ocene ͲSeminarwithapresentationinthe
seminar.
– obveznosti: aktivna udeležba na
predavanjih in seminarjih,
- pisni kolokvij
- seminarska naloga s predstavitvijo v
seminarju.
Doc.dr.AlešVaupotiējepredavateljknjiževnostinaFakultetizahumanistikonaUniverzivNovi
Gorici.Ukvarjasezraziskavamiliterarnegarealizma,teorijenovomedijskeumetnostitersteorijo
diskurza.
AssistantProfDrAlešVaupotiēlecturesattheSchoolofhumanities,UniversityofNovaGorica.
Thisresearchfociincludeliteraryrealism,newmediaarttheories,andtheoryofdiscourse.
Izborēlankov/Selectedpublications:
VAUPOTI,Aleš.ThebookandtheWorldWideWeb.Primer.književ.,jun.2012,letn.35,št.1,str.
201Ͳ211,ilustr.[COBISS.SIͲID49282658]
VAUPOTI,Aleš.Peirceovateorijaraziskavekotpoetološkimodel:primerliterarnegarealizma=
Peirce’stheoryofinquiryasapoetologicalmodel:thecaseofliteraryrealism.V:ŠKULJ,Jola(ur.),
HABJAN,Jernej(ur.).Živobranje:literatura,znanostinhumanistika:literature,scienceandthe
humanities,(Primerjalnaknjiževnost,letn.35,št.2).Ljubljana:Slovenskodruštvozaprimerjalno
književnost,2012,avg.2012,letn.35,št.2,str.83Ͳ93,225Ͳ236.[COBISS.SIͲID49711970]
VAUPOTI,Aleš.Kdoizbere,kajbralecbere?Kibertekstualnaperspektiva=Whochooseswhatthe
readerreads?Thecybertextualperspective.V:DOVI,Marijan(ur.),HABJAN,Jernej(ur.),
VAUPOTI,Aleš(ur.).“Kdoizbere?”:Literaturainliterarnoposredništvo:Literatureandliterary
mediation,(Primerjalnaknjiževnost,letn.33,št.2).Ljubljana:Slovenskodruštvozaprimerjalno
književnost,avg.2010,str.151Ͳ161,321Ͳ331.[COBISS.SIͲID43258466]
VAUPOTI,Aleš.Realismrevisited:Dicken’sHardTimesasanarrativizedarchive.V:
MONTANDON,Alain(ur.).Fortunesetinfortunesdesgenreslittéraires,(CaieteleEchinox,vol.16).
ClujͲNapoca:Université“BabeƔͲBolyai”,LeCentredeRecherchessurl’Imaginaire:University
Phantasma,TheCenterforImaginationStudies,2009,str.175Ͳ185.[COBISS.SIͲID2190075]
VAUPOTI,Aleš.LiterarnoͲestetskidoživljajinnovimediji–prihodnostliterature?.Primer.
književ.,2007,letn.30,št.1,str.203Ͳ216.[COBISS.SIͲID34809186].
Predmet:
Coursetitle:
Uēnamotivacija
MotivationforLearning
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
/
Letnik
Academic
year
Semester
Semester
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
15
15
/
/
/
90
4
Nosilka/Lecturer:Doc.dr./AssistantprofessorAnaKozina
Soizvajalki/CoͲlecturers:DrMašaVidmar;DrTinaRutarLeban
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
/
/
Vsebina:
Študentkeinštudentisebodoseznanilizosnovnimi
pojmispodroējamotivacijeinvlogospecifiēnih
dejavnikovzaspodbujanjeuēnemotivacijevšolskem
okolju.
Vsebina:
x
opredelitevmotivacijeinteoretski
pristopikmotivaciji
x
motivacijskidejavniki:
o
individualizacijapouka;
o
povezanost,avtonomijain
kompetentnost;(RyaninDeci,2000);
o
odnosnakompetentnostuēiteljain
odnosnepotrebeuēencev;
o
šolskasamopodobauēenca.
Studentswilllearnaboutthebasicconceptsfromthe
fieldofmotivationandtheroleofspecificfactorsin
fosteringmotivationforlearningintheschool
environment.
Coursecontent:
x
definitionofmotivationandtheoretical
approachestomotivation
x
motivationͲrelatedfactors:
o
individualisedinstruction;
o
relatedness,autonomyand
competence(RyanandDeci,2000);
o
teacher'srelationalcompetenceand
pupils'relationalneeds;
o
pupils'academicselfͲconcept.
Juul,J.(2009).Odnosnakompetenca.VJ.Juul,Odposlušnostidoodgovornosti(159Ͳ173).Radovljica:Didatka.
Košir,K.(2013).Teorijasamodoloēanja.V.K.Košir,Socialniodnosivšoli(13Ͳ25).Maribor:Frontier.
Musek,J.inKobalD.(2009).Uvod.VJ.MusekinD.Kobal,Perspektivemotivacije(11–41).Ljubljana:Znanstvena
založbaFF.
Ryan,R.M.,inDeci,E.L.(2009).PromotingselfͲdeterminedschoolengagement:motivation,learningandwellbeing.V
K.R.WentzelinA.Wigfiled,HandbookofMotivationinSchool(171Ͳ197).NewYork:Routhledge.
Pianta,R.C.,Hamre,B.inStuhlman,M.(2003).Relationshipsbetweenteachersandchildren.VW.R.ReynoldsinG.E.
Miller,HandbookofPsychology,EducationalPsychology,volume7(199Ͳ234).NewJersey:JohnWiley&Sons.
RutarLeban,T.inVidmar,M.(2015).Izbranetemeizpedagoškepsihologije.Uēnogradivo(neobjavljeno).
RutarLeban,T.(2011).Zakajinkakovzgajamo.VT.RutarLeban,Vzgojezanenasilje:priroēnikzastaršeinvzgojitelje.
(51Ͳ61).NovaGorica:Delovniodbor»NovaGoricaͲotrokomprijaznoUnicefovomesto«
Doll,B.,Leclair,C.inKurien,S.(2009).Effectiveclassrooms:classroomlerningenvironmentsthatfosterschool
success,VT.B.GutkininC.R.Reynolds,Thehandbookofschoolpsychology(791Ͳ808).Hoboken:Wiley.
Graham,S.inWilliams,C.(2009).AnAtributionalapproachtomotivationinschool.VK.R.WentzelinA.Wigfiled,
HandbookofMotivationinSchool(11Ͳ35).NewYork:Routhledge.
Juul,J.(2009).Odposlušnostidoodgovornosti.Radovljica:Didatka.
Košir,K.(2013).Odnosizuēitelji.V.K.Košir,Socialniodnosivšoli(103Ͳ138).Maribor:Frontier.
Pintrich,P.R.(2003).MotivationandClassroomLearning.VI.B.Weiner,W.M.Reynolds,&G.E.Miller(ur.),Handbook
ofPsychology,Volume7,EducationalPsychology(103Ͳ122).NewJersey:YohnWileyandsons,inc.
Wentzel,K.(2009).Students'relationshipswithteachersasmotivationalcontexts.VK.R.WentzelinA.Wigfiled,
HandbookofMotivationinSchool(301Ͳ323).NewYork:Routhledge.
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljjeposredovatipoglobljenostrokovnoznanje
omotivacijskihvidikihuēenjainpouēevanja.
Kompetence:
Ͳ poznavanjeinrazumevanjetemeljnih
konceptovmotivacijeinmotivacijskih
dejavnikovzadelovrazredu;
Ͳ aplikacijateoretskihznanjvpraksi:sposobnost
zareševanjekonkretnihpedagoškihproblemov
povezanihzuēnomotivacijo;kritiēnaanaliza
primerov;razvijanjelastnihmotivacijskih
pristopovnapodlagipridobljenihznanj;
Ͳ razvijanjespretnostivzpostavljanja
Themainobjectiveistoprovidestudentswith thorough
knowledgeaboutthemotivationͲrelatedaspectsof
learningandteaching.
Competences:
Ͳ knowledgeandunderstandingofthe
fundamentalconceptsofmotivationand
motivationͲrelatedfactorsforclassroomwork;
Ͳ applyingtheoreticalknowledgeinpractice:the
abilitytosolvespecificteachingissuesrelatedto
motivationforlearning;acriticalcaseanalysis;
developingone'sownmotivationalapproaches
basedontheacquiredknowledge;
Ͳ developingtheskillsnecessaryforbuildinga
Ͳ
Ͳ
Ͳ
kakovostnegaodnosazvsakimuēencem;
kritiēenodnosdoobravnavanihvsebinin
primerovizprakse;
sposobnostrazvijanjelastnemotivacijev
procesupouēevanja;
razvijanjesposobnostisamorefleksije.
Ͳ
Ͳ
Ͳ
goodrelationshipwitheachindividualpupil;
acriticalattitudetothecontentdiscussedinthe
classroomandpracticalexamples;
developingtheabilitytoincreaseselfmotivation
intheprocessofteaching;
developingtheabilityofselfͲreflection.
Pridobljenoznanjeomogoēavpogledvrazumevanje
motivacijeinnjenevlogevuēnemprocesu.
Ͳ spoznajoosnovnekonceptespodroēja
motivacije(teoretiēniinaplikativnividik);
Ͳ prepoznavajoinupoštevajoindividualnerazlike
meduēencivinteresih,vešēinah,sposobnostih
terosebnostnih,ēustvenihinsocialnih
znaēilnostih;
Ͳ razumejopomenpovezanosti,kompetentnosti
inavtonomijeprispodbujanjumotivacije;
Ͳ analizirajoinovrednotijoprvineodnosauēitelj–
uēenec;
Ͳ naērtujejorazvojlastneodnosne
kompetentnosti;
Ͳ zavedajoseuēiteljevevlogeprioblikovanju
šolskesamopodobeuēencev;
Ͳ usvojijovešēinekomunikacijezuēenci,kiso
potrebezarazvijanjepozitivnerealne
samopodobeuēencev.
Theacquiredknowledgeprovidesstudentswithan
insightintounderstandingmotivationanditsrolewithin
thelearningprocess.
Students:
Ͳ learnaboutthebasicconceptsinrelationto
motivation(theoryandapplication);
Ͳ recogniseandtakeintoaccountpupils'individual
differencesininterests,skills,andabilities,as
wellaspersonality,emotionalandsocial
characteristics;
Ͳ understandthesignificanceofrelatedness,
competenceandautonomyinfostering
motivation;
Ͳ analyseandevaluateelementsoftheteacherͲ
studentrelationship;
Ͳ planhowtodeveloptheirownrelational
competence;
Ͳ areawareoftheteacher'sroleinshapingthe
pupils'academicselfͲconcept;
Ͳ learntheskillsofcommunicationwithpupils
neededtodeveloppupils'positive,realselfͲ
concept.
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
predavanja
seminar
diskusija
analizaprimerov
Opomba:Vsebinapredmetasepovezujespredmetom
Razvojnapsihologija.
Naēiniocenjevanja:
lectures
aseminar
discussion
caseanalysis
Note:ThecoursecontentisrelatedtotheDevelopmental
Psychologycourse.
Weight(in%)
Pisniizpit
Pogojzapristopkizpituje:80%prisotnostna
seminarjuinopravljeneobveznostiizseminarja
Pisniizpit=100%
Writtenexam=
100%
Writtenexam
Aprerequisiteforstudentstobeabletotakethe
exam:80%attendanceattheseminarandall
seminarworksuccessfullyperformed.
Doc.dr.AnaKozinajeznanstvenasodelavkainvodjaCentrazaevalvacijskeštudijenaPedagoškeminštitutuv
LjubljaniterpredavateljicaspodroējapsihologijenaUniverzivMariboru.Ukvarjasezrazvojemagresivnostiin
anksioznosti(obdobjeotroštvainmladostništva)ternjuneinterakcijenaravniposameznikainnaravniširšega
družbenegaokolja.Napodroējupedagoškepsihologijeseukvarjasprouēevanjemdejavnikov(šolskaklima,socialno
inēustvenouēenje,motivacija…),kivplivajonauēnedosežkeotrokinmladostnikov.Njenoraziskovalnodelovkljuēuje
vkljuēenostvmednarodneinnacionalneraziskovalneprojekteterevalvacijskeštudije.
AssistantprofessorAnaKozinaisaresearchfellowandHeadoftheCentreforEvaluationStudiesattheEducational
ResearchInstituteinLjubljanaandapsychologylecturerattheUniversityofMaribor.Shedealswiththe
developmentofaggressionandanxiety(duringchildhoodandadolescence)andtheirinteractionatthelevelof
individualsandawidersocialenvironment.Inthefieldofeducationalpsychology,thefocusofherresearchworkare
thefactors(schoolclimate,socialandemotionallearning,motivationetc.)thatinfluencechildren'sandyouths'
learningachievement.Aspartofherresearchworksheparticipatesininternationalandnationalresearchprojects
andevaluationstudies.
Pomembnejšeobjave:/Keypublications:
Kozina,A.inotarKonrad,S.(2013).HighmotivationforlearningmathͲpossiblepredictors:TIMSSandPIRLS2011
secondarydataanalyses.V:EuropeanConfernceonEducationalResearch,Creativityandinnovationin
educationalresearch,Istanbul.
Kozina,A.,Rožman,M.,VršnikPerše,T.inRutarLeban,T.(2012).Napovednavrednostrazliēnihocenšolskeklimeza
dosežkevraziskavahTIMSS.Pedagoškaobzorja,27(1/2),127Ͳ144.
Kozina,A.,VršnikPerše,T.,JavornikKreēiē,M.inIvanušͲGrmek,M.(2012).Ravnateljevavlogaprizagotavljanju
kakovostipedagoškegadela.Revijazaelementarnoizobraževanje,5(2/3),5Ͳ20.
Kozina,A.(2014).DevelopmentalandtimeͲrelatedtrendsofanxietyfromchildhoodtoearlyadolescence:twoͲwave
cohortstudy.TheEuropeanjournalofdevelopmentalpsychology,546Ͳ559.
Kozina,A.(2012).TheLAOMmultidimensionalanxietyscaleformeasuringanxietyinchildrenandadolescents:
addressingthepsychometricpropertiesofthescale.Journalofpsychoeducationalassessment,3,264Ͳ273.
Kozina,A.(2013).TheLAaggressionscaleforelementaryschoolanduppersecondaryschoolstudents:examination
ofpsychometricpropertiesofanewmultidimensionalmeasureofselfͲreportedaggression.Psihologija,46(3),
245Ͳ259.
Predmet:
Coursetitle:
Razliēnostininkluzijavvzgojiinizobraževanju
DiversityandInclusioninEducation
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
/
Letnik
Academic
year
2.
2.
Semester
Semester
1./2.
1./2.
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
15
15
90
Izr.prof.dr./AssistantProfessorDr.TatjanaVonta
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
Nispecifiēnihpogojevzavkljuēitevvdelooz.za
opravljanještudijskihobveznosti.
ECTS
4
Therearenospecificprerequisitesforstudentsto
participateinthecourseandtodotherequired
coursework.
Vsebina:
x
sebodoseznanilizdružbenimi
spremembami,kisovplivalenazahtevepo
vpeljevanjuinkluzivnihpristopovter
spoštovanjurazliēnostivvzgojiin
izobraževanju;
x
bodoprepoznavaliinkritiēno
vrednotilinovevlogeinnalogestrokovnih
delavcev,kisevtemkontekstuodnjih
priēakujejo;
x
bodospoznavalipomen
zagotavljanjainkluzivneprakseininkluzivno
naravnanekulturevzgojnoͲizobraževalnih
institucijinvtemokviruspoznavaliinkluzivnost
kotenoodnaēelsodobnepedagoškeprakse;
x
sebodourilivnaēinihzagotavljanja
multikulturnega,razvojno,individualnoin
kulturnoprimernegaterna
otroka/uēenca/dijakaosredinjenega
pouēevanja,temeljeēegana
otrokovih/ēlovekovihpravicah;
x
sebodoseznanjaliskonceptom
enakihmožnostivvzgojiinizobraževanjuter
raziskovaliinugotavljalimožnosti/mejenjegove
implementacijevpraksi;
x
spoznavalibodovsebine,kise
nanašajonaposameznikovoidentiteto(npr.
kulturnainjezikovna,multiplaidentiteta;
pomenmaternegajezika);
x
raziskovalibodomožnostiza
oblikovanjespodbudnegamultikulturnegain
inkluzivnegaokoljazauēenjetervtemokviru
spoznavalivlogeinnalogeuēitelja,pomen
sodelovanjasstarši/družinami/lokalno
skupnostjo;
x
razvijalibodozavedanjeopomenu
odpravepredsodkovinnizkihpriēakovanjdo
otroksposebnimipotrebami,priseljenihotrok
inotrokdrugihnarodnostiteretniēnihskupin;
x
bodorazvijalikritiēenodnosdo
vprašanjdružbenemoēivpovezavis
problemomsocialnegaizkljuēevanjater
pridobivalipraktiēneizkušnjezaprepoznavanje
inodpravljanjepredsodkovinstereotipovdo
marginaliziranihdružbenihskupinnapodroēju
vzgojeinizobraževanja(priseljenci,socialnoͲ
ekonomskoogroženiotroci,Romi,otrocis
posebnimipotrebami)terzadelovkontekstih
Students:
x
willlearnaboutthesocialchanges
x
x
x
x
x
x
x
x
thathaveaffectedthedemandsforintroducing
inclusiveapproachesandrespectingthe
diversityineducation;
willrecogniseandcriticallyevaluate
thenewrolesandtasksofeducation
practitioners,whichtheyareexpectedtotake
oninthiscontext;
willlearnabouttheimportanceof
ensuringinclusivepracticeandinclusionͲ
orientedcultureofeducationalinstitutionsand
willinthiscontextlearnaboutinclusionasone
oftheprinciplesofmodernteachingpractice;
willbetrainedinthemeansof
providingmulticultural,developmentally,
individuallyandculturallyappropriateandchildͲ
/pupilͲ/studentͲcentredteachingbasedonthe
children's/humanrights;
willlearnabouttheconceptof
equalopportunitiesineducationandexplore
andidentifytheopportunities/boundariesfor
itsimplementationinpractice;
willlearnaboutthecontentsthat
areassociatedwithindividuals'identity(e.g.
culturalandlinguistic,multipleidentity;the
significanceofthemothertongue);
willexplorethepossibilitiesfor
creatingastimulating,multiculturaland
inclusivelearningenvironmentandwillinthis
contextlearnabouttheroleandtasksofthe
teacher,theimportanceofcooperationwith
parents/families/thelocalcommunity;
willdevelopawarenessofthe
importanceoferadicatingprejudiceandlow
expectationstowardschildrenwithspecial
needs,migrantchildrenandchildrenofother
nationalities,aswellasethnicgroups;
willdevelopacriticalattitude
towardsissuesconcerningsocialpowerin
relationtotheissueofsocialexclusionandwill
gainpracticalexperienceforidentifyingand
eliminatingprejudiceandstereotypestowards
marginalisedgroupsinthefieldofeducation
(immigrants,socioͲeconomicallydisadvantaged
children,Romapeople,childrenwithspecial
needs)andforworkwithinthecontextof
diversity.
razliēnosti.
x
Devjak,T.(2005).Razliēnostinenakostvvzgojnemkonceptujavnešole.Vzgojainizobraževanje,36(6),
str.4Ͳ11.
x
Lesar,I.(2013).RazmislekovzpostavljanjuboljpraviēnegašolskegasistemanakonceptutrehRͲjev(3
R).Šolskopolje,XXIV,5Ͳ6,str.89Ͳ113.
x
Lesar,I.,Peēek,M.(2006).Praviēnostslovenskešole:mitalirealnost.Ljubljana:Sophia.
x
Medveš,Z.(2006).Upoštevanjedrugaēnosti–korakkšolienakihmožnosti.Sodobnapedagogika,57,
posebnaizdaja,strͲ10Ͳ24.
x
Medvešek,M.(2006).VlogavzgojnoͲizobraževalnegasistemavprocesudružbenega
vkljuēevanja/izkljuēevanjapotomcevpriseljencevvSloveniji.Sodobnapedagogika,57,posebnaizdaja,
str.124Ͳ147.
x
Peēek,M.,uk,I.,Lesar,I.(2006).Kakoobravnavatirazliēneuēencevosnovnišoli–dilemanaformalni
ravniinzvidikauēiteljev.Sodobnapedagogika,57,posebnaizdaja,str.54Ͳ77.
x
Resman,M.(2006).Oblikovanjeinterkulturnešolskeskupnosti.Sodobnapedagogika,57,posebna
izdaja,str.202Ͳ217.
x
Sardoē,M.(2013).Anatomijaenakihmožnosti.Šolskopolje,XXIV,5Ͳ6,str.143Ͳ157.
x
SkubicErmenc,K.(2006)Slovenskašolazdrugestrani.Sodobnapedagogika,57,posebnaizdaja,str.
150Ͳ167.
Dopolnilnaliteratura/Recommendedreadings:
x
Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003). Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut,
RazvojnoͲraziskovalnicenterpedagoškihiniciativKorakzakorakom.
x
Formosinho, J., Figueiredo, I. (2014). Promoting equity in an early years context: the rome of
participatory educational teams. European Early Childhood Education Research Journal, Vol. 22, št. 3,
str.397Ͳ411.
x
KošakBabuder,M.(2006).Kakopretrgatizaēaranikrogrevšēinevizobraževanju.Sodobnapedagogika,
57,posebnaizdaja,str.94Ͳ106.
x
Loreman,T.,Deppeler,J.,Harvey,D.(2010).Inclusiveeducation:Supportingdiversityintheclassroom.
London,NewYork:Routlege.
x
Osler, Audrey (2005). Changing citizenship: democracy and inclusion in education. Maidenhead, New
York:OpenUniversityPress.
x
Pajnik,M.(2013).Pristopradikalnekritikeenakosti:neenakostmigrantovinizobraževanje.Šolskopolje,
XXIV,5Ͳ6,str.53Ͳ69.
x
Šariē,M.(2006).Uēenciizkulturnomanjspodbudnegaokolja:nekateripsihološkividiki.Sodobna
pedagogika,57,posebnaizdaja,str.2018Ͳ230.
x
x
Vonta, T. (2006). Za uspešno integracijo romskih otrok v šolo je odliēno komaj dovolj dobro. Šolsko
polje,XVII,5/6,str.3Ͳ28.
x
Vonta, T. (ur.) (2013). Zaēnimo na zaēetku: prispevek predšolskih programov k socialni vkljuēenosti
Romov.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x
Vonta, T., Jager, J. (ur). (2013). Uspešnost romskih uēencev v slovenskih osnovnih šolah. Ljubljana:
Pedagoškiinštitut.
x
Walsh,K.B.,Coughlin,P.(2002).Nauēencaosredotoēenametodologijadelavprvemrazreduosnovne
šole.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,RazvojnoͲraziskovalnicenterpedagoškihiniciativKorakzakorakom.
x
Walsh, K. B. in Coughlin, P. (2003). Na uēenca osredotoēena metodologija dela v drugem, tretjem in
ēetrtem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut, RazvojnoͲraziskovalni center pedagoških
iniciativKorakzakorakom.
x
Weiner,G.(2005).Socialinclusionandexclusion,andsocialjusticeineducation.Linz:R.Trauner.
Seznamliteraturesevsakoletoaktualizira.Zliteraturozaizdelavoseminarjevbodoštudentjeseznanjenina
seminarjihvskladuzizbranotemo./Thelistofmandatoryandrecommendedreadingsisrevisedannually.
Studentswillbeinformedaboutthereadingsnecessaryforwritingtheseminarpapersattheseminarin
accordancewiththeselectedtopic.
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljpredmetajerazvijatiznanje,spretnosti
invrednote,kiposameznikuvokviruvsakodnevnih
prakspomagajocenititerspoštovatirazliēnost,
zagotavljatipogojezauresniēevanjeenakih
možnostiterudejanjatinaēelaupoštevanja
razliēnostiininkluzivneprakse.Ciljpredmetaje
tudirazvijatisposobnostkritiēnegaprepoznavanja
diskriminatornihstališē,sporoēilinvedenjterse
nanjeustreznoinargumentiranoodzvati.
The main objective of the course is to develop the
knowledge,skillsandvaluesthathelpindividuals'in
thecontextoftheireverydaypracticestoappreciate
and respect diversity, to provide conditions for
realisationofequalopportunitiesandtoenforcethe
principles of taking into consideration the diversity
and inclusive practice The aim of the course is also
to develop students' ability to take a critical stance
and recognise discriminatory points of view,
messages and behaviours and to respond
appropriatelyandwithreasonedarguments.
Aspartofthiscourse,studentswillacquirethe
x knowledgeandunderstandingofsocialchanges
thatimpactthechangesineducationalpractices
withaviewtotakingaccountofandrespecting
eachindividual;
x flexibilitytoadapttothediversitythatis
presentbothinsocietyandwithineducational
practice;
x familiaritywiththemeansofproviding
multicultural,developmentally,individuallyand
culturallyappropriateandchildͲ/pupilͲ/studentͲ
centredteachingbasedonchildren's/human
rights;
x ameaningfuluseofthestrategiesforcreatinga
stimulating,multiculturalandinclusivelearning
environmentthatischildͲ/pupilͲ/studentͲ
Študentkeinštudentivokvirupredmetapridobijo
sledeēekompetence:
x poznavanjeinrazumevanjedružbenih
sprememb,kivplivajonaspreminjanje
vzgojnoͲizobraževalnepraksesciljem
upoštevanjainspoštovanjavsakega
posameznika;
x prožnostzaprilagajanjenarazliēnost,kije
prisotnatakovdružbikottudivvzgojnoͲ
izobraževalnipraksi;
x poznavanjenaēinovzagotavljanja
multikulturnega,razvojno,individualnoin
kulturnoprimernegaterna
otroka/uēenca/dijakaosredinjenega
pouēevanja,temeljeēegana
otrokovih/ēlovekovihpravicah;
x smiselnauporabastrategijzaoblikovanje
spodbudnegamultikulturnegaininkluzivnega
x
x
x
x
x
x
x
x
x
okoljazauēenje,kijeosredinjenona
otroka/uēenca/dijaka;
smiselnoprilagajanjeposameznikovim
identitetam(npr.kulturnainjezikovna,
multiplaidentiteta)inmaternemujezikuter
njihovoupoštevanjeprinaērtovanjuin
implementacijivzgojnoͲizobraževalnega
procesa;
razvijanjesposobnostiinstrategijza
prepoznavanjediskriminatornihstališē,
sporoēilinvedenjvdružbi/vzgojnoͲ
izobraževalnipraksiterrazvijanjezmožnostiin
strategijzanjihovo
odpravljanje/premagovanje;
oblikovanjezavedanjaopomenuzagotavljanja
enakihmožnostizaaktivnoparticipacijov
vzgojnoͲizobraževalnemprocesuvsakemu
uēencu/dijakuinnjegovidružininegledena
spol,raso,etniēnopripadnost,kulturo,materni
jezik,veroizpoved,tipdružine,socialniin
ekonomskistatus,starostaliposebnepotrebe;
razumevanjeinoblikovanjevrednotcivilne
družbe;
krepitevinuporabavešēin,potrebnihza
sodelovanjevdemokratiēnidružbi;
uporabastrategijzaprepoznavanjein
odpravljanjepredsodkovinstereotipovna
podroējuvzgojeinizobraževanja;
zagovarjanjeuresniēevanja
ēlovekovih/otrokovihpravic,enakihmožnosti
inuniverzalnihēloveškihvrednotkotpogojev
uspešneinkluzivneprakse;
razvijanjenediskriminatornedržedo
pripadnikovmarginaliziranihdružbenihskupin;
razvijanjekritiēnegaodnosadovlogeuēiteljav
procesihzagotavljanjainkluzivnepraksein
spoštovanjarazliēnosti.
x
x
x
x
x
x
x
x
x
centred;
sensibleadaptationtoindividuals'identities
(e.g.culturalandlinguistic,multipleidentity)
andtheirmothertongueandtakingtheminto
considerationinplanningandimplementingthe
educationalprocess;
developingtheskillsandstrategiesfor
identifyingdiscriminatorypointsofview,
messagesandbehavioursinsociety/
educationalpracticesanddevelopingtheskills
andstrategiesforeradicating/overcoming
them;
buildingawarenessoftheimportanceof
providingequalopportunitiesforactive
participationintheeducationalprocessforeach
individualpupil/studentandtheirfamilies,
irrespectiveoftheirgender,race,ethnicity,
culture,mothertongue,religion,familytype,
socioeconomicstatus,ageorspecialneeds;
understandingandconstructingthevaluesof
civilsociety
strengtheninganduseoftheskillsneededto
participateinademocraticsociety;
usestrategiesforrecognisinganderadicating
prejudiceandstereotypesinthefieldof
education;
advocatingtheimplementationofhuman/
children'srights,equalopportunitiesand
universalhumanvaluesasprerequisitesof
successfulinclusivepractice;
developingnonͲdiscriminatoryattitudes
towardsmembersofmarginalisedsocialgroups;
developingacriticalstancetowardstheroleof
teachersintheprocessofensuringinclusive
practicesandrespectingdiversity.
študentovbomouresniēevaliprekointerakcijskega
medpredmetnopovezovanjessorodnimi
Theobjectivesofthecourseandthedevelopment
ofstudents'competencieswillbeaccomplishedby
meansofinteractionͲbasedandteamteaching;the
focuswillalsobeoncrossͲcurricularintegrationwith
relatedcoreandelectivecourses.
x razumejopotrebopozagotavljanjuinkluzivne
prakseincenjenjuterspoštovanjurazliēnosti
zauspehposameznikavvzgojiin
izobraževanju;
x sosenzibiliziranizaprepoznavanjein
odpravljanjepredsodkovinstereotipovdo
marginaliziranihinnajranljivejšihdružbenih
skupin;
x znajosoustvarjatimultikulturnoininkluzivno
uēnookoljespoudarkomnaspecifiēnih
potrebahnajranljivejšihposameznikov;
x razumejoinpridobijoizkušnjeo
individualiziranihindiferenciranihpristopihk
pouēevanjuuēencev/dijakov;
x zagovarjajopedagoškepristopeinnaēela,
temeljeēanaotrokovih/ēlovekovihpravicah,
naēeluenakihmožnosti,socialnivkljuēenosti;
x prepoznavajopomenvkljuēevanja
staršev/družinindrugihposameznikov,
odgovornihzaotrokov/dijakovuspeh,v
vzgojnoͲizobraževalniprocesinznajoznjimi
komuniciratispoštljivoinnediskriminatorno;
x cenijoinpromovirajouresniēevanjevrednot
civilnedružbe;
x kritiēnoreflektirajosvojadejanjatersmiselno
naērtovatispremembevvprocesih
zagotavljanjainkluzivneprakseinspoštovanja
razliēnosti.
Students:
x understandtheneedtoensureinclusive
practiceandtovalueandrespectdiversityfor
individuals'successineducation;
x aresensitizedtoidentifyinganderadicating
prejudiceandstereotypestowardsmarginalised
andmostvulnerablesocialgroups;
x knowhowtocoͲconstructamulticulturaland
inclusivelearningenvironmentwithafocuson
specificneedsofthemostvulnerable
individuals;
x understandandgainexperienceof
individualisedanddifferentiatedapproachesto
teachingpupils/students;
x advocateteachingapproachesandprinciples
basedonchildren's/humanrights,theprinciple
ofequalopportunities,socialinclusion;
x recognisetheimportanceofinvolving
parents/familiesandotherindividuals
accountableforchildren's/students'academic
achievementintheeducationalprocessandare
abletocommunicatewiththeminarespectful
mannerandwithoutdiscrimination;
x appreciateandpromoterealizationofthecivil
societyvalues;
x reflectontheiractionscriticallyandmake
reasonableplansforchangesintheprocessesof
ensuringinclusivepracticesandrespectforthe
diversity.
Predavanjazaktivnoudeležboštudentovvkrajših
diskusijah,aktivnaudeležbavaktivnostih,ki
temeljijonapridobivanjuneposrednihizkušenj,
seminarsspodbujanjemkritiēnerefleksije
študentov.
individualnodelo.
Metodedela:interaktivnemetodedela,kitemeljijo
nanaēelihaktivnegauēenjainpouēevanjazarazvoj
kritiēnegamišljenja(sistemtemeljinaevokaciji,
realizaciji,refleksiji).
Izvajalcipredmetabodometodeinoblikedela
prilagajaliskupiništudentkinštudentov.
Lectureswithstudents'activeparticipationinshort
discussions,activeparticipationinactivitiesthatare
basedongainingfirsthandexperience,aseminar
thatencouragesstudents'criticalreflection.
theprinciplesofactivelearningandteachingwith
Lecturerswilladaptthetypeofinstructionandwork
methodstosuittheneedsoftheparticipatinggroup
ofstudents.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Uspešnoopravljenaseminarskanaloga,ki
jepogojzapripustitevkizpitu,terpisni
(ustni)izpit.
Pisni(ustni)
izpit–70%
Seminarska
naloga–30%/
Written(oral)
exam–70%
Seminarpaper
–30%
Asuccessfullypresentedseminarpaper,
whichisaprerequisiteforstudentstobe
abletotaketheexam,andawritten(oral)
exam.
vzgojeinizobraževanja./AssistantProfessorDoctorTatjanaVontaisaDoctorofEducationalSciencesanda
Senior Scientific Associate at the Educational Research Institute in Ljubljana. She has been in charge of a
number of professional and international projects, she has extensive experience in the field of teacher
professionaldevelopment,researchintothestrategiesandmethodsofchangingtheeducationalpractice
andqualityassuranceineducation.
x
Vonta,T.(ur.)(2013).Zaēnimonazaēetku:prispevekpredšolskihprogramovksocialnivkljuēenosti
Romov.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x
Vonta,T.(ur.),Jager,J.(ur).(2013).Uspešnostromskihuēencevvslovenskihosnovnihšolah.Ljubljana:
Pedagoškiinštitut.
x
x
Vonta,T.,Režek,M.,Rutar,S.,Jager,J.,Zgonec,P.,Baranja,S.,Novak,U.(2013).Predškolskiprogramiu
funkcijipodizanjasocialnogikulturnogkapitalauokolinamasaromskompopulacijom.V:Planiranje,
formativnoprađenjeivannastavneaktivnostiufunkcijirazvojakljuēnihkompetencijakoddjece:5.
regionalnakonferencijaedukatorja,Sarajevo,22Ͳ25.08.2013.Sarajevo:Centarzaobrazovneinicijative
StepbyStep,str.13.
x
Vonta,T.,Jager,J.,RutarLeban,T.,Vidmar,M.,Baranja,S.,Rutar,S.,Mlekuž,A.,JakliēŠimnic,A.,
Vidmar,J.,Baliē,F.(2011).Nacionalnaevalvacijskaštudijauspešnostiromskihuēencevvosnovnišoli:
konēnoporoēilo.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x
Vonta, T. (2009). Building teachers' capacity for quality education: condition for inclusiveness. V: Gil
Jaurena,I.(ur.).Diversity,inclusionandthevaluesofdemocracy:conferenceproceedings.Ljubljana,28Ͳ
30September,2009,INTERNetwork,cop.2010,str.156Ͳ166.
x
Vonta,T.(2009).Buildingteacher'scapacitiesforqualityearlyeducationͲconditionsforinclusiveness.
V: Diversity, inclusion and the values of democracy: building teachers' competences for intercultural
education. Internetwork conference, Ljubljana, September 28th Ͳ 30th, 2009. Ljubljana: Pedagoški
inštitut,str.57.
x
Vonta,T.(2008).Buildingasystemformentoringteachersintheirprofessionaldevelopment.V:Active
citizenship: democratic practices in education: from socially responsive classrooms to socially
responsible societies. Abstract book: 9th Annual ISSA Conference, Budapest, Hungary, 9Ͳ12 October,
2008.Budapest:InternationalStepbyStepAssociation,str.23Ͳ24.
x
Vonta,T.(2006).Changingqualityofteachingasabasisforpromotingdiversitythrougheducation.V:
Promotingdiversitythrougheducation:eliminatingexclusionandchallengingdiscrimination.Bratislava:
InternationalStepbyStepAssociation,str.24.
x
Vonta, T. (2006). Za uspešno integracijo romskih otrok v šolo je odliēno komaj dovolj dobro. Šolsko
polje,XVII,5/6,str.3Ͳ28.
Predmet:
Course title:
Oblikovanje in vodenje souþeþe skupnosti
Establishing and Managing a Collaborative Learning Community
Študijska smer
Study field
Slovenistika (2)
Slovene studies (2)
/
/
Letnik
Academic
year
2.
Semester
Semester
1-2
Izbirni / Elective
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
15
Lab. vaje
Laboratory
work
Teren. vaje
Field work
15
Jeziki /
Languages:
Sem. vaje
Tutorial
Samost. delo
Individ.
work
90
ECTS
4
Dr. Alenka Gril
Predavanja / Slovenski / Slovene
Lectures:
Vaje / Tutorial: Slovenski / Slovene
Prerequisits:
Vpis v tekoþi letnik
Students are enrolled in the current study year.
Vsebina:
Študentkeinštudentjebodospoznavalinaslednje
vsebine:
Studentswilllearnaboutthefollowingtopics:
x
x
x
x
x
x
x
x
x
opredelitevpojmasouēeēeskupnosti;
vlogauēiteljavoddelku;
metode,oblikeintehnikevzpostavljanja
oddelka,vkateremuēeēispoznavajoinživijo
demokratiēnevrednote(možnostizbire,
samostojnost,kritiēnost,aktivnost,
participacija,sodelovanje,skrbzase,zadrugein
zaokolje);
discipliniranjeprotirazvijanjuinsprejemanju
odgovornosti;
participacijaotrokvvzgojnoͲizobraževalnem
procesu;
principispodbudneinterakcijeinoblikovanja
skupnosti;
metodeintehnikevodenjainupravljanja
oddelka;
kriterijioblikovanjaspodbudnegafiziēnegain
socialnegauēnegaokolja;
ustvarjanjepogojevzavseživljenjskouēenjev
vzgojnoͲizobraževalnihinstitucijah(vlogavodje,
cilji,principi,strategijeuresniēevanja
vseživljenjskegauēenja).
x
x
x
x
x
x
x
x
x
definitionoftheconceptofcollaborative
learningcommunities;
theroleofteacherswithintheclassroom;
themethods,formsandtechniquesof
establishingaclassroomwhereinlearnerslearn
aboutandlivethedemocraticvalues(choice,
independence,acriticalstance,activity,
participation,cooperation,careforoneself,for
othersandfortheenvironment);
discipliningtowardsdevelopingandaccepting
responsibility;
children'sparticipationintheeducational
process;
theprinciplesofstimulativeinteractionand
communityformation;
themethodsandtechniquesofclassroom
managementandadministration;
thecriteriaforcreatingastimulativephysical
andsociallearningenvironment;
creatingconditionsforlifelonglearningin
educationalinstitutions(theroleoftheleader,
objectives,principles,thestrategiesof
realizationoflifelonglearning).
x
x
x
x
x
Everard,B.,Morris,J.(1966).Uspešnovodenje.Ljubljana:ZavodrepublikeSlovenijezašolstvo.
Fullan,M.,Hargreaves,A.(2000).Zakajsejevrednoboritivvašihšolah.Ljubljana:ZavodrepublikeSlovenije
zašolstvo.
Koren,A.,Erēulj,J.(2003).OvodenjuvzgojnoͲizobraževalnihorganizacij.Vodenjevvzgojiinizobraževanju1
(1),str.7Ͳ16
Pšunder,M.(2011).Vodenjerazreda.Maribor:MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikein
književnosti,Filozofskafakulteta.
Tankersley,D.,Vonta,T.,Brajkoviē,S.,Handžar,G.ͲS.,Sabaliauskiene,R.,Trikiē,Z.,Rimkiene,R.(2013).Od
teorijekpraksi:vodnikpopedagoškihpodroējihkakovostiISSA.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
x
x
x
x
x
x
x
Bagley,W.C.(2009).Classroommanagement:itsprinciplesandtechnique.Miami:HardPress
Newell,S.,Jeffrey,D.(2011).Transakcionaanalizauuēionici:kakoupravljatiponašanjem.NoviSad:
Psihopolisinstitut,2011
SidaͲNichols,K.(2011).Whatifithappensinmyclassroom?:developingskillsforexpertbehaviour
management.London;NewYork:Routledge
Vonta,T.(1998).Vkljuēevanjedružinvživljenjevrtca.V:Državljanskiforum.DružinaͲšola.Družina,Ljubljana:
Pedagoškiinštitut..
Vonta,T.(2005).Konceptualizacijaprofesionalnegarazvojastrokovnihinvodstvenihdelavcevvrtcevinšol.
V:Vonta,T.(ur).,MedvedUdoviē,V.(ur).Razvijanjepartnerstvamedfakulteto,šolamiinvrtcem.Koper:
UniverzanaPrimorskem,Pedagoškafakulteta,Znanstvenoraziskovalnosredišēe,ZaložbaAnnales,str.57Ͳ81.
Walsh,K.B.,Coughlin,P.(2002).Nauēencaosredotoēenametodologijadelavprvemrazreduosnovnešole.
Ljubljana:Pedagoškiinštitut,RazvojnoͲraziskovalnicenterpedagoškihiniciativKorakzakorakom.
Walsh,K.B.,Coughlin,P.(2003).Nauēencaosredotoēenametodologijadelavdrugem,tretjeminēetrtem
razreduosnovnešole.Ljubljana:Pedagoškiinštitut,RazvojnoͲraziskovalnicenterpedagoškihiniciativKorakza
korakom.
Seznamliteraturesevsakoletoaktualizira.Zliteraturozaizdelavoseminarjevbodoštudentjeseznanjeninaseminarjih
vskladuzizbranotemo./Thelistofmandatoryandrecommendedreadingsisrevisedannually.Studentswillbe
informedaboutthereadingsnecessaryforproducingtheseminarpapersattheseminarinaccordancewiththe
selectedtopic.
Ciljpredmetajeusposobitištudentezarazumevanje
naēelinciljevuspešnegavodenjainupravljanjasouēeēe
skupnosti,poznavanjanaēel,ciljevinstrategijter
organizacijedobroorganiziranegaokolja(fiziēnega,
socialnegainpsihološkega)zauēenjeterpoznavanje
vlogevodjesouēeēeskupnostinanivojuoddelka,na
nivojuinstitucijeinnanivojumreženjazdrugimi
institucijamiinorganizacijami.
Thecourseobjectiveistoprovidestudentswiththe
knowledgeandunderstandingoftheprinciplesandaims
ofsuccessfulmanagementandadministrationofa
collaborativelearningcommunity,knowledgeaboutthe
principles,objectives,strategiesandorganisationofa
wellͲorganisedlearningenvironment(physical,socialand
psychological)andknowledgeabouttheroleofa
collaborativelearningcommunityleaderattheclassroom
level,theinstitutionlevelandatthelevelofnetworking
withotherinstitutionsandorganisations.
Kompetence:
x
x
Študent/Ͳkapoznastrategijepedagoškega
vodenjarazredain/alisouēeēeseskupnosti;
Študent/Ͳkapoznastrategijenudenja
psihološkeinsocialnevarnostiterspodbujanja
samostojnosti,avtonomnostiin
Competencies:
x
studentsarefamiliarwiththestrategiesof
pedagogicalclassroommanagementand/or
collaborativelearningcommunitymanagement;
x
x
x
x
x
participativnostivprocesihoblikovanjasouēeēe
skupnosti;
Študent/Ͳkarazumerazlikomed
discipliniranjemoddelkaterrazvijanjem
odgovornostipriēlanihsouēeēeskupnosti;
Študent/Ͳkarazumeinpozitivnovrednoti
spremenjenovlogouēiteljazaoblikovanje
souēeēeskupnosti;
Študent/Ͳkapozna,kritiēnovrednotiinznav
praksiuporabititeorijeootroštvu,razvojuin
uēenjuuēencevterrazumeinkritiēnovrednoti
potrebopovseživljenjskemuēenjuodraslih;
Študent/Ͳkajevešē/Ͳavorganiziranjuaktivnega
insamostojnegauēenjaterspodbujanjuin
organiziranjuuēencevzauēinkovitouēenje;
Študent/Ͳkapoznainuporabljastrategije
uēinkoviteterfleksibilneorganizacijaprostora
inēasa.
x
x
x
x
x
x
Predvideni študijski rezultati:
x
x
x
x
x
x
x
študent/Ͳkarazumeinznaupravljatiskupino/
razred;
študent/Ͳkarazume,znavzpostavljatiin
vzdrževatidemokratiēneodnosevoddelku;
študent/Ͳkaznaustvarjatipogojezaaktivno
participacijouēeēihvprocesuuēenjain
upravljanjasouēeēeseskupnosti;
študent/Ͳkaznanaērtovati,izvajatiinevalvirati
razliēnestrategije,oblikeintehnike,ki
zagotavljajodemokratiēneodnosev
oddelku/skupnosti;
študent/Ͳkaznakritiēnoreflektiratipraksoz
vidikademokratiēnihprincipovvoddelku
oziromaskupnosti;
Študent/Ͳkarazumenujnostmotivacijeza
vseživljenskouēenje;
Študent/Ͳkacenirazliēnostmeduēenciin
razume,kakoleͲtalahkobogatisouēeēo
skupnost.
studentsarefamiliarwiththestrategiesof
providingpsychologicalandsocialsecurityand
offosteringindependence,autonomyand
participationintheprocessesofformationofa
collaborativelearningcommunity;
studentsunderstandthedifferencebetween
discipliningtheclassroomanddeveloping
responsibilityinmembersofthecollaborative
learningcommunity;
studentsunderstandandpositivelyevaluatethe
changedroleofteachersincreatinga
collaborativelearningcommunity;
studentsarefamiliarwith,criticallyevaluateand
knowhowtousethetheoriesaboutpupils'
childhood,developmentandlearninginpractice,
andunderstandandcriticallyevaluatetheneed
foradultlifelonglearning;
studentsareskilledatorganisingactiveand
independentlearning,aswellasfosteringand
organisingpupilsforeffectivelearning;
studentsarefamiliarwithandusethestrategies
ofeffectiveandflexibleorganisationofspace
andtime.
Intended learning outcomes:
x
x
x
x
x
x
x
studentsunderstandandknowhowtomanagea
group/class;
studentsunderstoodandknowhowtoestablish
andmaintaindemocraticrelationshipswithin
theclassroom;
studentsknowhowtocreateconditionsfor
learners'activeparticipationinthelearning
processandformanagingacollaborative
learningcommunity;
studentsknowshowtoplan,implementand
evaluateavarietyofdifferentstrategies,forms
andtechniquesthatensuredemocratic
relationshipswithintheclassroom/community;
studentscancriticallyreflectonthepracticein
termsofdemocraticprincipleswithinthe
classroomorthecommunity;
studentsunderstandthenecessityfor
motivationforlifelonglearning;
studentsvaluethedifferencesamongpupilsand
understandhowtheycanenhancethe
collaborativelearningcommunity.
Metode pouþevanja in uþenja:
Learning and teaching methods:
Oblikedela:predavanje,delovparu,malihskupinah,
individualnodelo.
Typesofinstruction:lectures,pairwork,workinsmall
groups,individualwork.
Workmethods:interactiveworkmethodsbasedonthe
principlesofactivelearningandteachingforcritical
thinking(RWCT).
Metodedela:interaktivnemetodedela,kitemeljijona
principihaktivnegauēenjainpouēevanjazakritiēno
mišljenje(RWCT).
Naþini ocenjevanja:
pisnaseminarskanalogainnjenauspešna
predstavitev.(pogojzapristopkizpitu)
Delež (v %) / Assessment:
Weight (in %)
awrittenseminarpaperanditspresentation(a
30%
Pisni/ustniizpit
70%
prerequisiteforstudentstobeabletotakethe
exam)
oral/writtenexam
Objave:
GRIL,Alenka,VIDENIK,Asja.Oblikovanjedržavljanskeidentitetemladihvšoli,(Digitalnaknjižnica,Documenta,3).
Ljubljana:Pedagoškiinštitut,2011.1optiēnidisk(CDͲROM),barve.ISBN978Ͳ961Ͳ270Ͳ077Ͳ5.
GRIL,Alenka.Doesschoolsupporttheadolescentparticipationinsociety?.V:ThetwelfthConferenceofthe
Children'sIdentityandCitizenshipinEuropeThematicNetwork.FRETWELL,Nathan(ur.).Lifelonglearningandactive
citizenship:proceedingsofthetwelfthConferenceoftheChildren'sIdentityandCitizenshipinEuropeThematic
Network,Barcelona2010,(ProceedingsofthetwelfthCiCeConference,ISSN1470Ͳ6695).London:Children'sIdentity
andCitizenshipinEurope,CiCe:InstituteforPolicyStudiesinEducation,cop.2010,str.319Ͳ327.
http://cice.londonmet.ac.uk/publications/$ͲsearchͲresults.cfm?orderby=title&conference=2010.[COBISS.SIͲID
2234455]
GRIL,Alenka,KLEMENI,Eva.Participacijavšoli.V:GABER,Slavko(ur.),etal.Zamanjnegotovosti:aktivno
državljanstvo,zdravživljenjskislog,varovanjeokolja.VLjubljani:Pedagoškafakulteta,2009,str.47Ͳ58.[COBISS.SIͲID
1933143]
GRIL,Alenka.Uēneinterakcijeinsociokognitivnidejavnikiuēnegauspehavzadnjitriadiosnovnešole.Šolskopolje,
KLEMENI,Eva,GRIL,Alenka.Schoolcurriculumonsocialparticipation:teachers"views.V:CALVODEMORA
MARTÍNEZ,Javier(ur.).Sharingresponsibilitiesandnetworkingthroughschoolprocess.Granada:Universidadde
Granada,2008,str.[101]Ͳ115.[COBISS.SIͲID1876823]
Retorikavuēilnici:veēkodnostvuēenjuinpouēevanju
RhetoricintheClassroom:MultimodalityinLearningandTeaching
Letnik
Študijskasmer
Semester
Academic
Studyfield
Semester
year
Slovenistika(2)
/
2.
2.
Slovenestudies(2)
/
2
2nd
Predmet:
Coursetitle:
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
15
15
15
75
4
Izr.prof.dr.JanjaŽmavc/Assoc.prof.dr.JanjaŽmavc
Jeziki/
Languages:
Lectures:
Prerequisits:
Preferably,studentshavepriorknowledgeof
Zaželjenoje,dasoštudentkeinštudentiže
thecorelanguageandlinguisticnotions,
seznanjenistemeljnimijezikovnimiin
conceptsandideas.
jezikoslovnimipojmi,konceptiinidejami.
Vsebina:
Pripredmetusebodoštudentkeinštudenti
seznanili:
1.)znekaterimitemeljnimikoncepti
a)semiotiēnihteorij:
x sisteminstruktura
x znak,oznaēevalecinoznaēeno
x arbitrarnostznaka
x pomeninvrednost
x semioza
x paradigmainsintagma
x denotacijainkonotacija
x prvi,drugiintretjiredpomenjanja
x ikona,indeksinsimbol
x kod,vkodiranjeindekodiranje;
b)HallidayevesistemskoͲfunkcijskeslovnice;
c)KressinvanLeeuwenoveteorijeveēkodnosti
invizualneslovnice.
2.)sfenomenomveēkodnostivpedagoškem
diskurzukotretoriēnoͲargumentativne
komunikacijskestrategije,kipomembno
zaznamujepedagoškiprocesnakaterikoli
ravni,šeposebejpaskozirazliēnetipebesedil
(npr.uēbeniškainuēnagradiva,slikanice,eͲ
uēnipripomoēki,strokovna/znanstvenagradiva
itd.),skaterimiseakterjipedagoškegadiskurza
sreēujejonaravnipouēevanjainuēenja.
Throughoutthecourse,studentswilllearn
about:
1.)someofthecoreconceptsof:
a)semiotictheories:
x systemandstructure
x sign,thesignifier,thesignified
x signarbitrariness
x meaningandvalue
x semiotics
x paradigmsandsyntagms
x denotationandconnotation
x first,second,thirdorderof
signification
x icons,indicesandsymbols
x codes,encodinganddecoding;
b)systemicfunctionalgrammarbyMichael
Halliday;
c)KressandvanLeeuwen'stheoryof
multimodalityandvisualgrammar.
2.)thephenomenonofmultimodalitywithin
thepedagogicdiscourseasarhetoricalͲ
argumentativecommunicationstrategythathas
aprofoundimpactonthepedagogicprocessat
anylevel,inparticularthroughvarioustext
types(e.g.textbookandlearningmaterials,
picturebooks,eͲlearningaids,
professional/scientificmaterialsetc.),which
Obenembodovoblikiinterdisciplinarnih
stakeholdersinvolvedinthepedagogic
raziskovanjinspomoējorazliēnihmetodoloških
discoursedealwithatthelevelofteachingand
pristopovpodrobnejespoznaliprincipe
learning.
konstrukcije,branjainanalizeveēkodnih
besedilternjihovouēinkovitoterustreznorabo Bymeansofinterdisciplinaryresearchand
vpedagoškipraksi.
variousmethodologicalapproaches,students
willsimultaneouslygaininͲdepthknowledge
abouttheprinciplesofconstruction,reading
andanalysisofmultimodaltextsandtheir
efficientandsuitableuseinteachingpractice.
Obvezna/Mandatoryreadings:
Barthes,R.(1990):Retorikastarih/Elementisemiologije.(Studiahumanitatis)Ljubljana:ŠKUC:
ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete.
Halliday,M.A.K.([1977]2002):TextasSemanticChoiceinSocialContexts.Webster,Jonathan
(ur.):M.A.K.Halliday:LinguisticStudiesofTextandDiscourse.London,NewYork:Continuum.
Kress,G.;vanLeeuwen,T.(2004):ReadingImages.TheGrammarofVisualDesign.London,New
York:Routledge.
vanLeeuwen,T.(2005):IntroducingSocialSemiotics.London,NewYork:Routledge.
Vintar,J.(ur.)(2009):Razmerjamedslikovnimiinbesednimisporoēili:zbornikBralnegadruštva
Slovenije[ob8.strokovnemposvetovanju],Ljubljana,8.septembra2009.Ljubljana:Zavod
RepublikeSlovenijezašolstvo.(izbranapoglavja)
Dodatna/Recommendedreadings:
Beaugrande,R.A.de,Dressler,W.U.(1992):Uvodvbesediloslovje.Ljubljana:Park.
Halliday,MichaelA.K.;Martin,J.R.([1993],2004):WritingScience:LiteracyandDiscursivePower.
London:Routledge.
Jakobson,R.(1989/1996)Lingvistiēniindrugispisi,Ljubljana:ISH.
Kress,Gunteret.al.(2001):MultimodalTeachingandLearning:TheRhetoricsoftheScience
Classroom.London:Continuum.
Saussure,F.de(1997)Predavanjaizsplošnegajezikoslovja.Ljubljana:ISH.
Verschueren,J.(2001)Razumetipragmatiko,Ljubljana:*cf.
Ciljiinkompetence:
Temeljniciljjeposredovatištudentkamin
študentompoglobljenostrokovnoznanjeo
veēkodnostikotretoriēnoͲargumentativni
komunikacijskistrategijiinjihusposobitiza
samostojnokonstrukcijo,analizoin
interpretacijotovrstnihbesedil,kakortudiza
osmišljenouporabovpedagoškemprocesu.
Študentkeinštudentispoznajo,dapedagoški
procesnetemeljilenajezikukotosrednjemali
dominantnemsredstvuupomenjanja,temveē
dagrezavzajemnodelovanjeveēsemiotskih
kodov,odkaterihjejezik(le)edenodvirovza
tvorjenjapomena.
Themainobjectiveofthecourseistopresent
studentswithinͲdepthknowledgeof
multimodalityasarhetoricalͲargumentative
communicationstrategyandtotrainthemfor
independentconstruction,analysisand
interpretationofrelevanttexts,aswell
meaningfulusewithintheprocessofteaching.
Studentslearnthattheteachingprocessisnot
merelybasedonlanguageasacentralor
dominantmeansofrepresentation,but
constitutesinteractionofseveralsemiotic
codes,ofwhichlanguageis(only)oneofthe
resourcesformeaningͲmaking.
Poslediēnorazumejo,dadrugaēenpogledna
jezikvodivdrugaēennaēinpouēevanjain
uēenja.
Obenemštudentkeinštudentipridobijoin
razvijajosledeēekompetence:
x razumevanjeosnovnihkonceptov,ki
izhajajoizteoretskihpolj(socialne)
semiotikeinveēkodnostiterštudente
inštudentkeusmerjajokanaliziranjuin
reševanjuproblemov;
x razumevanjezakonitostiinznaēilnosti
veēkodnegabesedila;
x poglabljanjezmožnostiinusvajanje
konceptualnihorodijzaosmišljeno
konstrukcijo,kritiēnoanalizoin
interpretacijo(lastnihintujih)
veēkodnihbesedil;
x razvijanjezmožnostizakritiēno
interpretacijouēbeniških,uēnihin
drugihliterarnihinneliterarnihbesedil,
kisopovezanaspedagoškim
procesom;
x razvijanjezmožnostizaosmišljeno
uporaboveēkodnostivpedagoški
praksi:a)naravninaērtovanja,
izvajanja,spremljanjainevalviranja
lastnihtehnikinnaēinov(veēkodnega)
pouēevanja;b)naravninaērtovanja,
izvajanja,spremljanjainevalviranja
uspešnegaozavešēanjauēencevin
uēenkovlogiinpomenuveēkodnosti
pribranju,uēenjuinsporazumevanju;
x razvijanjeinutrjevanjejezikovnein
sporazumevalnezmožnostiza
uspešnejšemedsebojno
sporazumevanjevrazredu.
Opomba:Razvojnavedenihkompetenc
študentovbomouresniēevaliz
medpredmetnimipovezavamistemeljnimi
predmetiinizbirnimipredmetispodroēja
jezikoslovjaindidaktikejezikaterspodroēij
psihologijeinpedagogike.Vsebinapredmeta
sepovezujezizbirnimpredmetomPismenost:
Odteorijdostrategijbranjainpisanja.
Asaresult,studentsunderstandthatadifferent
perspectiveonlanguageleadstoadifferent
wayofteachingandlearning.
Simultaneouslystudentsacquireanddevelop
thefollowingcompetences:
x understandingofthecoreconcepts
originatingfromtheoreticalfieldsof
(social)semioticsandmultimodality,and
steerstudentstowardsanalysingand
solvingproblems;
x understandingoftheprinciplesand
characteristicsofmultimodaltexts;
x improvedcapabilitiesandknowledgeof
conceptualtoolsformeaningful
construction,criticalanalysisand
interpretationof(theirownandothers’)
multimodaltexts;
x developingtheabilityforcritical
interpretationoftextbooks,teaching
andotherliteraryandnonͲliterarytexts,
whicharerelatedtothepedagogic
process;
x developingthecapacityformeaningful
useofmultimodalityineducational
practice:a)intermsofplanning,
implementing,monitoringand
evaluatingtheirowntechniquesand
methodsof(multimodal)teaching;b)in
termsofplanning,implementing,
monitoringandevaluatingeffective
awarenessͲraisingofpupilsaboutthe
roleandimportanceofmultimodalityin
reading,learningandcommunication;
x developingandstrengtheninglinguistic
andcommunicativeskillsformore
effectiveclassroomcommunication.
Note:Thedevelopmentoftheforegoing
students'competencieswillbeaccomplishedby
meansofcrossͲcurricularintegrationwiththe
corecoursesandelectivecoursesfromthefield
oflinguisticsandlinguisticdidacticsandfrom
thefieldofpsychologyandpedagogy.The
coursecontentisrelatedtotheelectivecourse
Literacy:TheoriesandStrategiesofReading
andWriting
Študentkeinštudenti
x razumejo,dapedagoškiprocesnile
pisanjeingovorjenjetemveēdinamiēni
procestransformativnegaustvarjanja
znakov,kivkljuēujeaktivnodelovanje
takouēiteljevkotuēencev;
x skozipoznavanjerazliēnihjezikovnoͲ
semiotiēnoͲpragmatiēnihteoretskih
konceptovpoznajozakonitosti
veēkodnegabesedila;
x spomoējopoznavanjazakonitosti
veēkodnegabesedilaznajo:a)
uēinkovitokonstruirati,analiziratiin
kritiēnointerpretirativeēkodna(lastna
intuja)besedila;b)uēinkovitouporabiti
svojeznanjeoveēkodnostivpedagoški
praksi(npr.zakritiēnointerpretacijo
uēnihmaterialov,tehnikeveēkodnega
pouēevanjainuēenja),kitemeljina
ustreznemnaērtovanju,izpeljaviin
evalvacijiuēneure/enote.
Students:
x understandthatthepedagogicprocess
isnotmerelycomprisedofwritingand
speaking,butisadynamicprocessof
transformativecreationofsigns,which
includesactiveparticipationofboth
teachersandpupils;
x arefamiliarwithvariouslinguisticͲ
semioticandpragmatictheoretical
concepts,andtherebywiththe
principlesofmultimodaltexts;
x students'familiaritywiththeprinciples
ofmultimodaltextsfacilitates:a)
effectiveconstruction,analysisand
criticalinterpretationofmultimodal
texts(theirownandothers');effective
useoftheirknowledgeofmultimodality
inpractice(e.g.forthepurposesof
criticalinterpretationofteaching
materials,techniquesofmultimodal
teachingandlearning),whichisbased
onsuitablelessonplanning,
implementationandevaluation.
Ͳ lectures;
Ͳ predavanja;
Ͳ discussion;
Ͳ razgovor/diskusija/debata;
Ͳ textͲbasedwork(examplesofmultimodal
Ͳ delozbesedilom(primerianalize
textanalysis);
veēkodnegabesedila);
Ͳ iskanje/oblikovanjeustreznegaveēkodnega Ͳ searchfor/creationofasuitablemultimodal
textinaccordancewiththepredefined
besedilagledenaopredeljenevzgojno
educationalobjectives;
izobraževalnecilje;
Ͳ seminar,prikateremštudentkeinštudenti Ͳ aseminar,aspartofwhichstudents
independentlyperformananalysisofthe
samostojnoanalizirajoizbranabesedila,ki
selectedtextsusedinthepedagogicprocess
seuporabljajovpedagoškemprocesu,in
andsubstantiatetheirinterpretationsina
svojeinterpretacijeutemeljijovrazpravi;
discussion;
- vkljuēevanjegostovizprakseinstroke.
Ͳ participationofinvitedexpertsfromthe
relevantfieldofexpertiseandpractice.
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
Uspešnoopravljenaseminarskanaloga
inpisniizpit.
Uspešnoopravljenaseminarskanaloga
jepogojzapripustitevkizpituǤ
1.seminarska
naloga(40%)
2.pisniizpit
(60%)
/
1.seminar
paper(40%)
2.written
exam(60%)
Asuccessfullycompletedseminarpaper
andwrittenexam.
Theseminarpaperisaprerequisitefor
studentstobeabletotaketheexam.
Izr.prof.dr.JanjaŽmavcjevišjaznanstvenasodelavkanaPedagoškeminštitutuvLjubljaniin
JanjaŽmavcisanassociateprofessorinLinguisticsandworksasaseniorresearchfellowatthe
EducationalResearchInstituteinLjubljana.Asalecturerofrhetoricshecollaborateswith
UniversityofNovaGorica,UniversityofMariborandUniversityofPrimorska.
Mainfieldsofherresearchare:historyofclassicalrhetoric,rhetoricaltheoryandpractice,
rhetoricalmeansofpersuasion(ethos,pathos,logos),argumentationandlinguisticpragmatics.
Žmavc,J.(2008).EthosandPathosinAnaximenes'RhetorictoAlexander:AConflationof
RhetoricalandArgumentativeConcepts.V:F.H.vanEemeren,D.C.Williams&I.Ž.Žagar(ur.).
Understandingargumentation:workinprogress.Amsterdam:SicSat,str.165Ͳ179.
AToolofInterculturalCommunicationBetweenAncientGreeksandRomans].Šolskopolje[School
Field],19(3/4),pp.15Ͳ33.
Žmavc,J.(2009).Govorniškezvrstiinsredstvaprepriēevanjavzgodnjirimskiretoriki:
metaretorikavnastajanju[BranchesofOratoryandRhetoricalMeansofPersusasioninEarly
RomanRhetoric:MetaͲRhetoricInProgress].Ann,Ser.hist.sociol.,19(1),pp.1Ͳ14.
Ethos:ClassicalRhetoricandSlovenianPoliticalSpeech].V:P.Krašovec&I.Ž.Žagar(ur.).
Medijskapolitikavpostsocializmu,[MediaPoliticsinPostsocialism](Digitalnaknjižnica,
Dissertationes,5).Ljubljana:Pedagoškiinštitut,str.147Ͳ171.
http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68
Žmavc,J.(2010)."Neizreēeno"vTerencijevemEvnuhu:poskuspragmatiēneanalize.[The‘Unsaid’
inTerence’sEunuch:AnAttemptataPragmaticAnalysis]V:Kavēiē,Jerneja(ur.),Marinēiē,Marko
(ur.).Musisamicus:posebnaštevilkaobosemdesetletniciKajetanaGantarja,(Keria,letn.12,št.
2Ͳ3).Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,str.139Ͳ170.
Žmavc,J.&Žagar,I.Ž.(2011).KakosoEvropejciodkrilineznanedeželeinsespoznaliznovimi
ljudstvi:Evropavslovenskihosnovnošolskihuēbenikih.[HowEuropeansDiscovered
UnknownContinentsandMetNewPeoples.EuropeintheSlovenianPrimary
SchoolsTextbooks].(Digitalnaknjižnica,Dissertationes,14).Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
nujnasestavinaodgovornegadržavljanstva[TheRoleofLanguageintheCitizenshipEducation].
(Digitalnaknjižnica,Documenta,2).Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
Žmavc,J.(2012).TheEthosofClassicalRhetoric:fromEpieikeiatoAuctoritas.V:F.H.van
Eemeren&B.Garssen(ur).TopicalThemesinArgumentationtheory:TwentyExploratoryStudies.
(ArgumentationLibrary,Vol.22).Dordrecht:Springer,str.181Ͳ191.
http://www.springerlink.com/content/p26k3558486t1p1j/
ŽmavcJ.(2013).Govorniškepredvaje:priroēnikzasestavljanjebesedilnaosnoviantiēnih
progymnásmata:univerzitetniuēbenik,(ZbirkaDigitalnaknjižnica,Compendia,3).Ljubljana:
Pedagoškiinštitut.http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=136.
Uēna(ne)uspešnost:pogledi,pristopi,izzivi:[znanstvenamonografija].Ljubljana:Pedagoški
inštitut,2014,str.170Ͳ190.
Predmet:
Coursetitle:
Veējeziēnost
Multilingualism
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Letnik
Academic
year
1Ͳ2
Semester
Semester
1Ͳ2
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
20
20
140
6
prof.dr.PenkaStateva
Jeziki/
Predavanja/ slovenšēina
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: slovenšēina
Prerequisites:
Predmetsepovezujezostalimijezikoslovnimi
Thiscourseisrelatedtothelinguisticscourses
predmetinatemprogramu.
offeredwithintheProgram.
Vsebina:
Milijoniljudiposvetuodrastejovveējeziēnem
okoljuinpridobijoveēkotenmaternijezik.Vendar
paobstajapovezavamedstopnjamiusvajanjain
razlikamivnaēinupridobivanjajezikamed
veējeziēnimigovorci.Sodobneraziskavekažejo,da
kljubtemrazlikamveējeziēniumpridobiizsledljive
kognitivneprednosti.Tapredmetpredstavljauvod
vpsiholingvistiēnoinsociolingvistiēnoraziskovanje
veējeziēnostiinpojasnjujenajpomembnejše
parametredvoͲ/veējeziēnosti.
Millionsofpeoplearoundtheworldgrowupina
multilingualenvironmentandattainmorethanone
nativelanguage.Thereis,however,acontinuumof
degreesofacquisitionanddifferencesinthemanner
oflanguageattainmentamongmultilinguals.
Currentresearchshowsthatirrespectiveofthese
differences,themultilingualmindgetsatrackable
cognitivebenefit.Thiscoursepresentsan
introductionintopsycholinguisticandsociolinguistic
researchonmultilingualismandhighlightsthe
majorlinguisticandcognitiveparametersofbiͲ
/multilingualism.
Ardila, A. (2003). ‘Language representation and working memory with bilinguals’, Journal of
CommunicationDisorders36:233Ͳ240.
Bhatia,T.andW.Ritchie(eds.)2013.TheHandbookofBilingualismandMultilingualism.
Bialystok, E. (2001). Bilingualism in development: Language, literacy, and cognition. New York:
CambridgeUniversityPress.
Bialystok,E.(2009).‘Bilingualism:Thegood,thebad,andtheindifferent’,Bilingualism:Language
andCognition12:3Ͳ11.
Polinsky, M. (2008a). ‘Gender under incomplete acquisition: Heritage speakers’ knowledge of
nouncategorisation’,HeritageLanguageJournal6.1.
Sorace,A.(2011).‘Pinningdowntheconceptof“interface”inbilingualism’,LinguisticApproaches
toBilingualism1:1Ͳ33.
Ciljiinkompetence:
• Študenteseznanitizdosedanjimiin
• Studentsareintroducedtoearlierand
najnovejšimidosežkijezikoslovneteorije
modernachievementsinlinguistic
napodroējuveējeziēnosti;
theoriesregardingmultilingualism;
• Seznanjanjezglavnimitemami,kotso
• Introductiontomajortopicslike
veējeziēnostinusvajanjejezika,
multilingualismandlanguageacquisition,
procesiranjejezikapriveējeziēnih
languageprocessinginmultilinguals,
govorcih,'preklop'medjeziki,
codeshifting,cognitivebenefitsof
kognitivneprednostiveējeziēnosti,
multilingualism,diglossia.
dvojeziēje.
Poznavanjeklasiēnegainsodobnega
razpravljanjanapodroējih.
xdvojeziēnousvajanjeprvegajezika;
Acquaintancewiththeclassicandcurrent
trendsinresearchintherelevantfield.
xbilingualfirstlanguageacquisition;
Ͳzgodnjerazlikovanjemedjeziki;
dominantenjezik;
Ͳzakasnitevusvajanjaaliprednostipri
usvajanju
Ͳrazdaljamedjezikiinvplivvkonēni
usvojitvi
xdvojeziēnoprocesiranje
Ǧ skladenjskoprocesiranje
Ǧ leksikalnapovrnitev
Ǧ 'preklapljanje'medjeziki
xkognitivneprednostiveējeziēnosti
Ǧ razvojotrokovegaizvršilnega
nadzornegasistema
Ͳearlydifferentiationoflanguages;a
dominantlanguage;
Ͳacquistionaldelayoracquisitional
advantage
Ͳlanguagedistanceandinfluencein
ultimateattainment
xbilingualprocessing
Ǧ syntacticprocessing
Ǧ lexicalretrieval
Ǧ codeswitching
xcognitivebenefitsofmultilingualism
Ǧ developmentofchildren’sexecutive
controlsystem
Ǧ odraslostanjeinstaranje
xdvojeziēje
x Predavanja;
x Vajeinsodelovanjepridiskusiji;
x Individualnodelovokvirudomaēih
nalog.
Ǧ adultconditionandaging
xdiglossia
x Lectures;
x Participationindiscussionsattutorials;
x Homework.
Delež(v%)/
Naēiniocenjevanja:
Weight(in%)
x Rednaprisotnostinaktivna;
udeležbanapredavanjihinvajah;
x Petenostranskihpovzetkovēlankov
x Konēnaseminarskanaloga(pregled
10/20/70
temealiizboraizvirnihpodatkovter
razprava)
Assessment:
x Lecture/Tutorialpresenceandactive
classparticipation;
x FiveoneͲpagearticlesummaries;
x Finalpaper(areviewofatopicor
originaldatacollectionand
discussion).
SAUERLAND,Uli,STATEVA,Penka.Twotypesofvagueness.V:ÉGRÉ,Paul(ur.),KLINEDINST,
Nathan(ur.).Vaguenessandlanguageuse,(Palgravestudiesinpragmatics,languageand
cognition).Hampshire;NewYork:PalgraveMacmillan,2011,str.121Ͳ145.
STEPANOV,Arthur,STATEVA,Penka.WhenQRdisobeyssuperiority.Linguist.inq.,2009,vol.40,
no.1,str.176Ͳ185.
STEPANOV,Arthur,STATEVA,Penka.SuccessivecyclicityasresidualwhͲscopemarking.Lingua.
[Printed.],dec.2006,vol.116,no.12,str.2107Ͳ2153.
STATEVA,Penka,Howdifferentaredifferentdegreeexpressions?MITWorkingpapersin
Linguistics,2002.
Predmet:
Pismenost:Odteorijdostrategijbranjainpisanja
Coursetitle:
Literacy:TheoriesandStrategiesofReadingandWriting
Letnik
Študijskasmer
Semester
Academic
Studyfield
Semester
year
Slovenistika(2)
/
2
1.ali2.
Slovenestudies(2)
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
15
15
90
4
Izr.prof.dr.JanjaŽmavc/Associateprof.JanjaŽmavc
Jeziki/
Predavanja/ Slovenski/angleški
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenski/angleški
Prerequisits:
Nispecifiēnihpogojev.
Nospecificprerequisites.
Vsebina:
Študentke in študenti se bodo seznanili z
razliēnimikonceptipismenosti.Sspoznavanjem
dejavnikov, ki vplivajo na razvoj branja in
pisanja, bodo osmišljali pismenost in razvijali
razumevanje za odgovornost izobraževalnega
sistema pri opismenjevanju vsakega uēenca in
uēenke. V okviru seminarja bodo študentke in
študenti spoznavali ter se urili v konkretnem
izvajanjustrategijrazvijanjakritiēnegamišljenja
zbranjeminpisanjem.Spoznavalibodo:
• osnovneznaēilnostiprogramaBranjein
pisanjezakritiēnomišljenje;
• vlogo uēitelja pri razvijanju kritiēnega
mišljenja;
• teoretskiokvirprograma;
• metode
spodbujanja
kritiēnega
mišljenjazbranjeminpisanjem.
Studentswillbeintroducedtovariousconcepts
of literacy. By learning about the factors that
influence the development of reading and
writing they will substantiate literacy and
developunderstandingfortheaccountabilityof
the education system regarding the literacy of
each individual student. During the course of
theseminarwork,studentswilllearnaboutand
practice implementation of the strategies of
developingcriticalthinkingthroughreadingand
writing.Theywilllearnabout:
• basic features of the Reading and
WritingforCriticalThinkingProgramme;
• the teachers' role in developing critical
thinking;
• the theoretical framework of the
programme;
• methods of fostering critical thinking
throughreadingandwriting.
Obvezna:/Mandatory:
Ǧ Byrnes, J.P., B.A. Wasik (2008). Language and Literacy Development: What Educators Need to
Know.NewYork:GuilfordPublications.(Izbranapoglavja)
Ǧ Doupona, M. H. (2012). Bralna pismenost ēetrtošolcev v Sloveniji in po svetu : izsledki
MednarodneraziskavebralnepismenostiPIRLS2011.Ljubljana:Pedagoškiinštitut.
Ǧ Ruddell,R.B.,N.J.Unraua(ur.)(2004):TheoreticalModelsandProcessesofReading,Newark:
InternationalReadingAssociation.(Izbranapoglavja)
Priporoēena:/Recommended:
Ǧ Chall, J. S. et al (1991). Should Textbooks Challenge Students?: The Case for Easier or Harder
Books.NewYork:TeachersCollegePress.
Ǧ Manguel,A.(2007).Zgodovinabranja.Ljubljana:Cankarjevazaložba.
Ǧ Peējak, S., A. gradišar (2012). Bralne uēne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Ǧ Vonta,T.(2001).Specialprojects,Transitiontomiddleschool:Stepbystepandthereadingand
writingforcriticalthinkingprogram.V:Educatingyoungchildrenfordemocracy:ourfuture,our
challenge.Riga:InternationalStepbyStepAssociation,str.9.
Ciljiinkompetence:
Ciljipredmetaso:
Ͳ študentke in študente seznaniti s pogoji, v
katerihuēencinapredujejovpismenostiterjim
s pomoējo analize dejavnikov omogoēiti, da
bodosposobniēimboljuēinkovitosamostojno
naērtovatipoukbranjainpisanja,intotako,da
bodovsakokratizhajaliizkonkretnihokolišēin,
kijihvnaprejnebodomoglipredvideti;
Ͳštudentkaminštudentompredstavitirazliēne
metode in tehnike pripovednega izražanja,
branja in pisanja kot orodja za razvijanje
kritiēnegamišljenja.
Vokvirupredmetabodoštudentkeinštudenti
razvijalinaslednjekompetence:
- razumevanjesinergijedejavnikov, kivplivajo
narazvojpismenosti;
- razumevanje teoretskega okvira programa
Branje in pisanje za kritiēno mišljenje in
njegova smiselna uporaba v razliēnih uēnih
Theobjectivesofthecourseare:
Ͳtomakestudentsfamiliarwiththeconditions
thatfacilitatepupils'progressinliteracyandto
makeitpossibleforstudentsͲthroughan
analysisoffactorsͲtoplantheirreadingand
writinglessonsasindependentlyandeffectively
aspossible,specificallybyalwaysfocusingon
specificcircumstances,whichtheywillnotbe
abletopredictinadvance;
Ͳ to make students familiar with a variety of
methods and techniques of narrative
expression, reading and writing as a tool for
developingcriticalthinking.
Aspartofthecourse,studentswilldevelopthe
followingcompetencies:
- understanding of the synergy of factors that
impactthedevelopmentofliteracy;
- understanding of the theoretical framework
situacijah;
of the Reading and Writing for Critical
- poznavanje metod in tehnik pripovednega
Thinkingprogrammeanditsmeaningfulusein
avarietyoflearningsituations;
izražanja, branja in pisanja kot orodja za
razvijanje kritiēnega mišljenja in njihova - knowledge about the methods and
uporabavpraksi;
techniques of narrative expression, reading
and writing as a tool for developing critical
- zagovarjanje uporabe strategij in tehnik
thinkingandtheiruseinpractice;
pripovednega izražanja, branja in pisanja, ki
uēencem pomagajo razvijati kritiēno - advocacy of the use of strategies and
techniques of narrative expression and
mišljenje.
reading and writing that aid pupils in
developingcriticalthinking.
Študentke in študenti razumejo in poznajo Students understand and are familiar with the
temeljne koncepte pismenosti, znajo razložiti fundamental concepts of literacy and are able
vplivrazliēnihdejavnikovpismenostiinnjihovo toexplaintheimpactofvariousliteracyfactors
vlogoprinaērtovanjupouka.
andtheirroleinplanninglessons.
Studentsknowandunderstandthetheoretical
Študentkeinštudentipoznajoinrazumejo
frameworkoftheReadingandWritingfor
teoretiēniokvirprogramaBranjeinpisanjeza
CriticalThinkingProgrammeandknowhowto
kritiēnomišljenjeinznajovpraksismiselno
uporabitiaktivnemetodeuēenjainpouēevanja applyactivemethodsoflearningandteaching
inpracticeinameaningfulwayandtoreflecton
terjihreflektirati.
them.
- predavanja;
- lectures;
- diskusija;
- discussion;
- seminar,vokvirukateregabodouporabljene
- aseminarworkaspartofwhichinteractivework
interaktivnemetodedela,kitemeljijonaprincipih
aktivnegauēenjainpouēevanjazakritiēnomišljenje.
Spoznanemetodeintehnikebodoštudentkein
študentiapliciralivpraksi,ēemurbosledilarefleksija.
methodswillbeusedbasedontheprinciplesofactive
learningandteachingforthepurposesofcritical
thinking.Studentswillapplythemethodsand
techniquesthattheyhavelearntaboutinpractice,
followedbyreflectionabouttheacquiredknowledge.
Delež(v%)/ Naēiniocenjevanja:
Weight(in%) Assessment:
Uspešno opravljena seminar in ustni
Successful participation in the seminar
Seminar50%,
izpit.
andtheoralexam.
ustniizpit
Vokviruseminarjabomoral/Ͳa
Aspartoftheseminar,eachstudentwill
50%./
študent/Ͳkavpraksipreizkusitivsajšest
havetoimplementinpracticea
Seminar50%,
prikazanihstrategijrazvijanjakritiēnega
minimumofsixofthepresented
oralexam
mišljenjateroddatiporoēilo.
strategiesfordevelopingcriticalthinking
50%.
andsubmitareport.
Izr. prof. dr. Janja Žmavc je višja znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in
JanjaŽmavcisanassociateprofessorinLinguisticsandworksasaseniorresearchfellowatthe
Educational Research Institute in Ljubljana. As a lecturer of rhetoric she collaborates with
UniversityofNovaGorica,UniversityofMariborandUniversityofPrimorska.
Main fields of her research are: history of classical rhetoric, rhetorical theory and practice,
rhetoricalmeansofpersuasion(ethos,pathos,logos),argumentationandlinguisticpragmatics.
Žmavc, J. (2008). Ethos and Pathos in Anaximenes' Rhetoric to Alexander: A Conflation of
RhetoricalandArgumentativeConcepts.V:F.H.vanEemeren,D.C.Williams&I.Ž.Žagar(ur.).
Understandingargumentation:workinprogress.Amsterdam:SicSat,str.165Ͳ179.
AToolofInterculturalCommunicationBetweenAncientGreeksandRomans].Šolskopolje[School
Field],19(3/4),pp.15Ͳ33.
Žmavc, J. (2009). Govorniške zvrsti in sredstva prepriēevanja v zgodnji rimski retoriki :
metaretorika v nastajanju [Branches of Oratory and Rhetorical Means of Persusasion in Early
RomanRhetoric:MetaͲRhetoricInProgress].Ann,Ser.hist.sociol.,19(1),pp.1Ͳ14.
Ethos: Classical Rhetoric and Slovenian Political Speech ]. V: P. Krašovec & I. Ž. Žagar (ur.).
Medijska politika v postsocializmu, [Media Politics in Postsocialism] (Digitalna knjižnica,
Dissertationes,
5).
Ljubljana:
Pedagoški
inštitut,
str.
147Ͳ171.
http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=68
Žmavc,J.(2010)."Neizreēeno"vTerencijevemEvnuhu:poskuspragmatiēneanalize.[The‘Unsaid’
inTerence’sEunuch:AnAttemptataPragmaticAnalysis]V:Kavēiē,Jerneja(ur.),Marinēiē,Marko
(ur.).Musisamicus:posebnaštevilkaobosemdesetletniciKajetanaGantarja,(Keria,letn.12,št.
2Ͳ3).Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,str.139Ͳ170.
Žmavc, J. & Žagar, I. Ž. (2011). Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi
ljudstvi: Evropa v slovenskih osnovnošolskih uēbenikih. [How Europeans Discovered
Unknown Continents and Met New Peoples. Europe in the Slovenian Primary
Schools Textbooks]. (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 14). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Žmavc, J. (2011). Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji: komunikacijska kompetenca kot
nujna sestavina odgovornega državljanstva [The Role of Language in the Citizenship Education].
(Digitalna
knjižnica,
Documenta,
2).
Ljubljana:
Pedagoški
inštitut.
Žmavc, J. (2012). The Ethos of Classical Rhetoric: from Epieikeia to Auctoritas. V: F. H. van
Eemeren&B.Garssen(ur).TopicalThemesinArgumentationtheory:TwentyExploratoryStudies.
(Argumentation
Library,
Vol.
22).
Dordrecht:
Springer,
str.
181Ͳ191.
http://www.springerlink.com/content/p26k3558486t1p1j/
Žmavc J. (2013). Govorniške predvaje : priroēnik za sestavljanje besedil na osnovi antiēnih
progymnásmata : univerzitetni uēbenik, (Zbirka Digitalna knjižnica, Compendia, 3). Ljubljana:
Pedagoškiinštitut.http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=136.
Uēna(ne)uspešnost:pogledi,pristopi,izzivi:[znanstvenamonografija].Ljubljana:Pedagoški
inštitut,2014,str.170Ͳ190.
Predmet:
Coursetitle:
Sociolingvistika
Sociolinguistics
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SlovenianStudies(2)
Letnik
Academic
year
1/2
1/2
Semester
Semester
1/2
1/2
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
20
20
140
6
Doc.dr.CarmenKendaͲJež
Jeziki/
Predavanja/ Slovenski/Slovenian
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenski/Slovenian
Prerequisits:
The course builds on the basic knowledge and
Predmet je oprt na temeljno predznanje,
skills gained from the Sociolinguistics course at
pridobljeno pri predmetu Sociolingvistika na
the first study level. Due to its interdisciplinary
prvi stopnji študija. Horizontalno se zaradi
nature, the course is linked horizontally with all
interdisciplinarnosti povezuje z vsemi
razpisanimi jezikoslovnimi predmeti, zlasti pa z applied linguistic courses, in particular with
Anthropological linguistics, Dialectology,
antropolingvistiko, dialektologijo, pragmatiko,
Pragmatics, Psycholinguistics and
psiholingvistiko in teorijo komunikacije.
Communication theory.
Vsebina:
Izbirnipredmetvskladuspotrebamiininteresi
študentovnadgrajujepridobljenotemeljno
znanjeosociolingvistikispoglobitvijoin
specializacijovtrehpotencialnihsmereh:(1)
jezikivstiku(opazovanjejezikovnihsprememb,
nastalihzaradistikazdrugimjezikomali
jezikovnimrazliēkom;diglosija,interferenca,
kodnipreklop,veējeziēnostinveējezikovnost,
etnolekti;poudareknajezikovnihstikihob
zahodnislovenskimejiinjezikovnostiēnih
pojavihzaradinovejšihmigracij);(2)raziskave
jezikovnevariabilnosti(opazovanje
spremenljivostigovoraenoͲaliveējeziēnega
posameznika;jezikovnaspremenljivka);(3)
sociologijajezika,zlastijezikovnonaērtovanje
injezikovnapolitika(vprašanjastandardizacije,
zamenjave,pešanjainizgubejezika);analiza
diskurza;jezikinspol.
In line with the student’s own needs and
interests, this optional course builds on the basic
knowledge of sociolinguistics acquired. It does
so by deepening this knowledge and offering
specialisation in three potential directions: (1)
languages in contact (observation of language
changes resulting from contact with other
languages or language varieties, diglossia,
interference, code-switching, plurilingualism
and multilingualism, ethnolects, with focus
being on language contact on the Western
Slovenian border and related phenomena
resulting from recent migration); (2) research on
language variability (observation of the language
variability of a mono-/plurilingual individual;
linguistic variables); (3) the sociology of
language and, in particular, language planning
and language policy (issues of standardisation,
language shift, language decline, language
death); discourse analysis; language and gender
studies.
x
x
x
RalphFasold,1984.Thesociolinguisticsofsociety.Oxford–Cambridge:Blackwell.
RalphFasold,1996.Thesociolinguisticsoflanguage.Oxford–Cambridge:Blackwell.
IzbranapoglavjaizpriroēnikaSociolingustics/SelectedchaptersfromSociolinguistics:Aninternational
HandbookoftheScienceofLanguageandSociety=Soziolinguistik:EinInternationalesHandbuchzur
WissenschaftvonSpracheundGesellschaft,HSK3.1–3.3.Berlin–NewYork:WalterdeGruyter,22004–2006.
(1) Jezikivstiku/Languagesincontact:
UrielWeinreich,LanguagesinContact:FindingsandProblems,TheHague–Paris:Mouton,1963
(reprintizdajeiz1953).
CarolMyersͲScotton,MultipleVoices:AnIntroductiontoBilingualism,Malden–Oxford–Victoria:
Blackwell,2008.
NatašaGlihaKomac,SlovenšēinamedjezikiKanalskedoline,Ljubljana:Fakultetazadružbenevede,
Ukve:SKSPlanikaKanalskadolina,Trst:SLORI,2009.
VesnaMikoliē,Jezikvzrcalukultur:Jezikovnasporazumevalnazmožnostin(med)etniēna
ozavešēenostvslovenskiIstri,Koper:Annales,2004.
ElizabetaBernjak,Slovenšēinainmadžaršēinavstiku:Sociolingvistiēneinkontrastivneštudije,
Maribor:Slavistiēnodruštvo,2004.
NadaŠabec,Halfpapu:TheLanguageofSloveneAmericans,Ljubljana:ŠKUC,1995.
SaškaŠtumberger,SlovenšēinapriSlovencihvNemēiji,Ljubljana:Znanstvenoraziskovalniinštitut
Filozofskefakultete,2007.
(2) Jezikovnavariabilnost/Linguisticvariation:
J.K.Chambers,SociolinguisticTheory:LinguisticVariationanditsSocialSignificance,Malden–
Oxford–Chichester:WileyͲBlackwell,2009.
SaliTagliamonte,Analysingsociolinguisticvariation,Cambridge–NewYork:CambridgeUniversity
Press,2006.
SaliTagliamonte,VariationistSociolinguistics:Change,Observation,Interpretation,Malden–Oxford
–Chichester:WileyͲBlackwell,2011.
(3) Sociologijajezika/Sociologyoflanguage:
JoshuaFishman,Sociologijajezika:interdisciplinarnidruštvenonauēnipristupjezikaudruštvu,
Sarajevo:Svjetlost,1978.
JoshuaFishman–OfeliaGarcia(ur./eds.),HandbookofLanguageandEthnicIdentity1–2,NewYork:
OxfordUniversityPress,2010–2011.
SueWright,Languagepolicyandlanguageplanning:fromnationalismtoglobalisation,NewYork:
PalgraveMacmillan,2004.
DavidCrystal,Languagedeath,Cambridge[etc.]:CambridgeUniversityPress,2000.
JožeToporišiē,Družbenostslovenskegajezika:Sociolingvistiēnarazpravljanja,Ljubljana:Državna
založbaSlovenije,1991.
MarkoStabej,Vdružbizjezikom,Ljubljana:Trojina,zavodzauporabnoslovenistiko,2010.
RuthWodak,MichaelMeyer,MethodsofCriticalDiscourseAnalysis,LosAngeles–London–New
Delhi–Singapore–WashingtonDC:SAGE,22009
DeborahTannen,GenderandDiscourse,NewYork:OxfordUniversityPress,1994.
PenelopeEckert–SallyMcConellͲGinet,LanguageandGender,Cambridge:CambridgeUniversity
Press,2003
Izbranogradivo(dokumentacija,znanstveniprispevki)izslovenskegajezikoslovja./Selected
materials(documentation,scientificcontributions)fromSlovenianlinguistics.
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljpredmetaještudenteuvestiv
znanstvenoraziskovalnodelonaizbranempodroēju
sociolingvistike,insicerskritiēnopredstavitvijo
teoretiēnegainmetodološkegarazvojategapodroēja,
osnovnegaterminološkegaaparatainpomena
dosedanjihizsledkov.Študentjenajbiseseznaniliz
razvitostjopodroējavslovenskemprostoruin
možnostmizanadaljnjeraziskave.
Theprimarygoalofthecourseistointroducestudentsto
scientificworkinthechosenareaofsociolinguistics,and
toprovideacriticalpresentationofthetheoreticaland
methodologicaldevelopmentsinthisfield,thebasic
terminology,andtheimportanceofthefindingsmadeso
far.Studentswillbeacquaintedwiththedevelopmentof
theareainSloveniaandwiththepossibilitiesforfurther
research.
Študentiosvojijoteoretiēnaizhodišēazaempiriēne
raziskavesposameznihpodroēij.Sposobnisokritiēno
uporabljatižerazvitaraziskovalnaorodjaintehnike(jih
prilagoditislovenskimjezikovnimrazmeram),
samostojnozasnovatiinopravitiraziskavoterizsledke
primerjatispodobnimiraziskavaminagradivudrugih
jezikov.
Studentsacquireatheoreticalbasisforempirical
researchintospecificareas.Theywillbecapableofusing
theresearchtoolsandtechniquesalreadydevelopedina
criticalmanner(beabletoadjustthemtoSlovenian
languageconditions),independentlydeviseandcarryout
asurvey,andcomparefindingswithsimilarresearchon
otherlanguages.
x
x
x
x
Predavanja
Seminar
Individualnekonzultacije
Predstavitevinzagovorseminarskenaloge
x
x
x
x
Lectures
Seminar
OneͲtoͲonetutorials
Presentationanddefenceofaresearchpaper
Naēiniocenjevanja:
Predstavitevseminarskenaloge.
Uspešenzagovornalogejepogojza
pripustitevkizpitu.
Delež(v%)/
Weight(in%)
60%
seminarska
naloga,
40%ustni
izpit/
60%research
Assessment:
Presentationofaresearchpaper.
Successfuldefenceoftheresearchpaper
isapreͲconditionforadmissiontothe
examination.
paper,
40%oral
examination
Doc.dr.CarmenKendaͲJežjeznanstvenasodelavkaInštitutazaslovenskijezikFranaRamovša
ZRCSAZUinpredavateljicasociolingvistikenaFakultetizahumanistikonaUniverzivNoviGorici.
Njenaraziskovalnapodroējasodialektologija,jezikovnageografijaingeolingvistika,kontaktno
jezikoslovje,nareēnoslovaropisje.JeēlanicamednarodnekomisijeOLApriMednarodnem
slavistiēnemkomiteju.
/
AssistantProfessorCarmenKendaͲJežisaresearchfellowattheFranRamovšInstituteforthe
SlovenianLanguage(ZRCSAZU)andLecturerinSociolinguisticsattheUniversityofNovaGorica
(FacultyofHumanities).Herresearchareasincludedialectology,linguisticgeographyand
geolinguistics,contactlinguisticsanddialectlexicography.SheisamemberoftheInternational
CommissionoftheSlavicLinguisticAtlas(OLA)attheInternationalSlavicCommittee.
Izborizbibliografije/Selectionfrombibliography:
KENDAͲJEŽ,Karmen.SlovenskanareējavSlovanskemlingvistiēnematlasu(OLA).SlavisticaVilnensis57,št.2,2012,
str.57–75.
KENDAͲJEŽ,Karmen.Soglasniškisklopivcerkljanskemnareēju.Jezikoslovnizapiski15(2009),št.1–2,str.141–172.
KENDAͲJEŽ,Karmen.Shranlismojihvbanēah:slovarskiprispevekkpoznavanjuoblaēilnekulturevKanalskidolini=
contributolessicaleallaconoscenzadell’abbigliamentoinValCanale.Ukve:S.K.S.PlanikaKanalskadolina–Slori–
ATSodmeͲje;Ljubljana:InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,2007,73str.
KENDAͲJEŽ,Karmen.FonološkiopisgovoraOvējevasi.V:Ovējavasinnjenaslovenskagovorica:raziskovalnitabor
Kanalskadolina2003=Valbrunaelasuaparlataslovena:stagediricercaValCanale2003,ur.NatašaKomac–Vera
Smole,Ukve:SlovenskokulturnosredišēePlanikaKanalskadolina;Ljubljana:InštitutzaslovenskijezikFranaRamovša
ZRCSAZU,2005,str.85–128.
KENDAͲJEŽ,Karmen.Strukturalizemvslovenskidialektologiji.V:Slovenskojezikoslovjedanes,ur.AdaVidoviēMuha=
Slavistiēnarevija54(2006),posebnaštevilka,str.115–124.
KENDAͲJEŽ,Karmen.Nareējekotjezikovnozvrstnakategorijavsodobnemjezikoslovju.V:Aktualizacija
jezikovnozvrstneteorijenaSlovenskem:ēlenitevjezikovneresniēnosti,ur.ErikaKržišnik,Ljubljana:Centerza
slovenšēinokotdrugi/tujijezikpriOddelkuzaslovenistikoFilozofskefakultete,2004,str.263–276(Obdobja22:
Metodeinzvrsti).
Predmet:
Course title:
Izbrana poglavja iz mladinske književnosti
Selected Topics in Youth Literature
Letnik
Academic
year
1 ali 2
1/2
Študijska smer
Study field
Slovenistika (2)
Slovenestudies(2)
Semester
Semester
1 ali 2
1/2
Izbirni / Elective
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
20
20
Jeziki /
Languages:
Sem. vaje
Tutorial
Lab. vaje
Laboratory
work
Teren. vaje
Field work
Samost. delo
Individ.
work
140
ECTS
6
Doc. dr. Barbara Pregelj / Assist. Prof. Dr. Barbara Pregelj
Predavanja / Slovenski
Lectures:
Vaje / Tutorial: Slovenski
Predmet se na vertikalni ravni povezuje z vsemi
literarnovednimi predmeti. Na horizontalni se
povezuje z ostalimi literarnovednimi predmeti,
prav tako s psihologijo in didaktiko, pri
obravnavanju slikanice tudi z likovno
umetnostjo.
Prerequisits:
Vsebina:
Pregled mladinske književnosti
1. Književnost za mladega bralca v
starejših obdobjih slovenske
književnosti (Krelj, Bohoriþ; Dev,
Vodnik) in njena funkcija.
2. Razvoj mladinske književnosti do
druge svetovne vojne (Levstik, Kette,
Gradnik, Kosovel), odmevi tuje
književnosti za mladino pri nas v tem
obdobju.
3. Razvoj mladinske književnosti po
drugi svetovni vojni:
povojna socialna proza in pojav
A survey on children's literature:
1. Literature for young readers in ancient
periods of Slovenian literature (Krelj,
Bohoriþ; Dev, Vodnik) and it's function.
2. Development of the children's
literature until the Second Wold War
(Levstik, Kette, Gradnik, Kosovel), the
reception of foreign children's literature
in Slovenia.
3. Development of children's literature
after the Second Wold War :
the social fiction and the appearance of
detective novel (Jurca; Dolinar, Suhodolþan);
In the vertical level, the course refers to all
literary courses. In the horizontal one, it refers to
other literary courses, and also to psychology
and didactic. When the course treats the picturebook, it also refers to art.
mladinske kriminalke (Jurca; Dolinar,
Suhodolþan);
razvoj poezije;
Pika Nogaviþka Astrid Lindgren;
delo Ele Peroci;
delo Svetlane Makaroviþ;
delo Nika Grafenauerja;
obravnavanje drugih avtorjev (Zupan,
Zupanþiþ, Kovaþiþ, Snoj, Zajc, Košuta,
Dekleva, B. A. Novak, Štampe-Žmavc,
Rozman, Muck, Vidmar itn.);
pregled periodike za otroke in mladino;
pregled lutkovne igre, radijske igre in
dramatika;
pregled stripa (Muster, Manþek);
pregled mladinske literature po žanrih
(pustolovka, kriminalka, dekliška zgodba
itn.);
pregled prevodne mladinske
književnosti (avtorji, teme).
Specialne teme:
avtorska in ljudska pravljica (Magajna,
Lainšþek, Štefan);
slikanica: besedilo in ilustracija (Zajc,
Osojnik, Praprotnik-Zupanþiþ);
zvoþnost in ritem v otroški poeziji (Snoj,
Dekleva);
mladinske književne uspešnice
(znaþilnosti);
tema strahu v mladinski literaturi (Orlev,
Haugen, Zupanþiþ, Suhodolþan),
podoba otroka v mladinski književnosti
od zaþetka do sodobnih avtorjev (slovenske
ljudske pesmi, B.A. Novak, A. Rozman –
Roza),
vloga prevajalca in prevoda pri
mednarodnem znaþaju mladinske
književnosti,
položaj mladinske književnosti v
literarnem polju.
development of the poetry;
Astrid Lindgren's Pipi Longstockings;
Ela Peroci's work;
Svetlana Makaroviþ's work;
Niko Grafenauer's work;
Other authors (Zupan, Zupanþiþ,
Kovaþiþ, Snoj, Zajc, Košuta, Dekleva, B. A.
Novak, Štampe-Žmavc, Rozman, Muck,
Vidmar etc.);
Survey of magazines for children;
Survey of puppet theatre, radio drama
and drama;
Survey of comics (Muster, Manþek);
Survey of genres of children's literature
(adventure, detective stories, girls fiction
etc.);
Survey of translations of children’s
literature (authors, main themes).
Special themes of the course:
Contemporary and traditional Fairy tales
(Magajna, Lainšþek, Štefan);
Picture-books: text and illustration (Zajc,
Osojnik, Praprotnik-Zupanþiþ);
Sonority and rhythm in children's poetry
(Snoj, Dekleva);
Best-sellers (characteristics);
Fear in the children's literature (Orlev,
Haugen, Zupanþiþ, Suhodolþan),
Image of the child in the children's
literature from its beginnings to
contemporary authors (traditional Slovenian
poetry, B.A. Novak, A. Rozman – Roza),
Role of translator and translation in the
international character of children's
literature,
Position of children's literature in literary
field.
x Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: MK, 2005.
x Bruno BETTELHEIM, 1999: Rabe þudežnega: o pomenu pravljic. Ljubljana : Studia
humanitatis.
x Milena BLAŽIý, 2007: Podoba otroka in otroštva v slovenski (mladinski) književnosti.
Irena Novak Popov (ur.): Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 43. seminar
slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenšþino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 86–93.
x Polona HANŽEK NOVAK, 2004: V srcu mladi: bibliografija sodobnih mladinskih
pisateljev. Ljubljana: Genija.
x Marjana KOBE, 1987: Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: MK.
x – –, 2004: Vedež in zaþetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem: 1778–1850.
Maribor: Mariborska knjižnica – Revija Otrok in knjiga.
x – – (ur.), 1996: Bisernica: slovenske kratke pripovedi za otroke 1945–1995. Ljubljana: MK.
x Toril MOI, 1999: Politika spola/teksta. Ljubljana: LUD Literatura.
x Clarissa PINKOLA ESTÉS, 2003: Ženske, ki teþejo z volkovi: miti in zgodbe o arhetipu
Divje ženske. Nova Gorica: Eno.
x Igor SAKSIDA, 1994: Mladinska književnost med literaturo in didaktiko. Maribor:
Obzorja.
x – –, 2001: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS. (Poglavje o mladinski književnosti.)
x – –, 1998: Petdeset zlatnikov. Tržiþ: Uþila, 1998.
x
x
x
x
x
Zohar SHAVIT, 1986. The Poetics of Children's Literature. Athens, Georgia: University of
Georgia Press.
Maria TATAR, 2003: The Hard Facts of the Grimm’s Fairy Tales. Princeton – Oxford:
Princeton University Press.
Jack ZIPES, 2002: Breaking the Magic Spell: Radical Theories of Folk & Fairy Tales.
Lexington: University Press of Kentucky.
Izbrani þlanki in izbrano þtivo. /Selected readings and articles.
Pri predmetu mladinska književnost se študenti
seznanijo s pojavom književnosti za mladega
bralca, s pomenom poznavanja tovrstne
literature, njenim razvojem in znaþilnostmi.
Študenti se na predavanjih seznanijo s
pregledom, na seminarju obravnavajo specialne
teme. Obenem študentje spoznajo in se nauþijo
rabe sodobnih, multidisciplinarnih teorij pri
obravnavi slovenske in tuje mladinske
književnosti.
x
During the course, the students will get
acquainted with the appearance of the
phenomenon of the literature for young readers,
with the importance of knowing this kind of
literature, its development and characteristics.
Lectures will proffer the survey, and the tutorial
with special themes of the course. At the same
time, students will get acquainted and will learn
to use contemporary, multidisciplinary theories
which can reflect the Slovenian and foreign
children’s literature.
Študenti se seznanijo z mladinsko književnostjo
kot literaturo, ki jo doloþa specifiþni
sprejemnik in naþin, na katerega ga razumejo
odrasli. Dobijo uvid v temeljne pojme,
povezane z mladinsko književnostjo, v njen
zgodovinski razvoj in naþine njenega obstajanja
ter vlogo, ki jo le-ta ima v literarnem polju in
pri kulturni socializaciji. Spoznajo in so
sposobni samostojno vrednotiti temeljne
avtorje, njihova besedila ter poglavitne kritiške
obravnave le teh. Spoznajo specifiko
posameznih literarnih žanrov, znaþilnih za
mladinsko književnost (ljudske in sodobne
pravljice, slikanice, poezija, radijska igra) in so
sposobni samostojne refleksije o tej. Sposobni
so samostojnega razpravljanja, iskanja
relevantne literature in samostojnega
raziskovalnega dela. Vse to dokažejo s
seminarsko nalogo in razpravljanjem na izpitu.
Students get acquainted with the children’s
literature as a literature defined by its specific
receptor and by the way the adults understand it.
They understand fundamental concepts related
with the children’s literature, its historic
development and different ways of its existence,
and also the role of children's literature in the
literary field and in the culture socialization.
They get acquainted and are capable of
independent evaluation of principal authors,
their works and principal critical reflection of
their work. They also get acquainted with the
specific characteristic of literary genres of
children’s literature (traditional and
contemporary fairy tales, picture-books, poetry,
radio drama) and are capable reflect them
independently. They are capable of autonomous
discussion, search of literature and investigation
work. They prove it by writing an essay and the
final exam of the course.
Predavanja, seminarji, samostojno delo
študenta
Lectures, tutorial, independent student's
work.
Delež (v %) /
Weight (in %)
Pisni izpit esejskega tipa. Uspešno 80%
opravljena seminarska naloga in 20%
sodelovanje v seminarju so pogoji
za pripustitev k izpitu.
Assessment:
Written exam. Positively evaluated essay
in participation in tutorial are requested
to be admitted to the exam.
Barbara Pregelj je docentka za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Raziskuje predvsem razliþne
vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko
književnost in literarno interpretacijo, trenutno sodeluje v mednarodnem raziskovalnem projektu o
priredbah Don Kihota za mladino.
Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini,
tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev.
Deluje tudi kot prevajalka.
Barbara Pregelj is assistant professor at the University of Nova Gorica. Her research is related to
the literary canon, and also to different aspects of the reception of Spanish literature in Slovenian
literature, Slovenian literature in Spanish speaking countries, traductological problems as well as
literary interpretation. Currently she participates in the international research project on Literary
and audiovisual translations/adaptations of Don Quixote for children and youth in the linguisticcultural European systems.
Many of the scientific articles she published in these areas are preliminary researches of the
proposed project. She presents the results of her research work at symposia, lectures and round
table discussions, both in her home country and abroad (Ljubljana, Maribor, Jablje, Koper, Idrija,
Sežana, Pamplona, Puebla, Vigo, Lisbon, Pecs, Weimar etc.). She works also a s translator.
PREGELJ, Barbara. Besedna gošþava v stoletni hosti : medved Pu in Winny de Puh. V: OŽBOT,
Martina (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), SMOLEJ, Tone (ur.). Odprta okna : komparativistika in
prevajalstvo : Majdi Stanovnik ob 75. rojstnem dnevu. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih
prevajalcev: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 183-195.
PREGELJ, Barbara. Podoba mladinske književnosti španskega govornega podroþja skozi njihove
prevode v slovenšþino. Hieronymus, ISSN 1855-4857, 2011, letn. 5, št. 1/2, str. 65-81, ilustr.
PREGELJ, Barbara. Slikanica kot preplet besede in podobe : primer Lile Prap. V: KRANJC,
Simona (ur.). Meddisciplinarnost v slovenistiki, (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 30). 1. natis.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, str. 391-396.
http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp30/Zbornik/Pregelj.pdf.
PREGELJ, Barbara. El cronotopo de la literatura infantil vasca actual : cruce de miradas sobre el
hogar. V: KUZMANOVIû JOVANOVIû, Ana (ur.). Estudios hispánicos en el siglo XXI :
monografía en conmemoración del 40o aniversario de la creación del Departamento de Lengua
Española y Literaturas Hispánicas de la Universidad de Belgrado. Belgrado: Universidad,
Facultad de filosofía, 2013, str. 1-13.PREGELJ, Barbara. Sodobna pravljica v kontekstu sodobne
baskovske mladinske književnosti. Otrok knj., 2012, letn. 39, št. 83, str. 34-45.
PREGELJ, Barbara. La imagen de la literatura infantil y juvenil española a través de las
traducciones eslovenas. V: RAMOS, Ana Margarida (ur.), MOCIÑO GONZÁLEZ, Isabel (ur.).
Crítica e investigación en literatura infantil y juvenil = Crítica e investigação em literatura infantil
e juvenil. Vigo: ANILIJ; Braga: Universidade do Minho, 2011, str. 37-55.
PREGELJ, Barbara. Zgodba o Maider, mami, babici --- in maþki. V: LANDA, Mariasun. Ko so
maþke tako same. 1. natis. Medvode: Malinc, 2013, str. 115-123.
Predmet:
Course title:
Izbrana poglavja iz svetovne književnosti
Selected Topics in World Literature
Študijska smer
Study field
Slovenistika (2)
Slovenian Studies (2)
/
Letnik
Academic
year
1. ali 2.
1/2
Semester
Semester
1. ali 2.
1/2
Izbirni/ Elective
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
Sem. vaje
Tutorial
20
20
/
Jeziki /
Languages:
Lab. vaje
Laboratory
work
/
Teren. vaje
Field work
/
Samost. delo
Individ.
work
140
ECTS
6
Doc. dr. Leonora Flis/ Assistant Professor
Predavanja / Slovenski Slovene
Lectures:
Vaje / Tutorial: Slovenski Slovene
predmetu Izbrana poglavja iz svetovne
književnosti je redni obisk predavanj (80%
navzoþnost) in sodelovanje pri predavanjih –
vkljuþevanje v razprave, sprotno branje izbrane
literature, priprava dveh seminarskih nalog na
izbrano temo iz svetovne književnosti in
predstavitev seminarjev. Nujno je poznavanje
temeljnih idej in pojmov literarne teorije in
zgodovine in tudi obþe svetovne zgodovine, saj
se izbrana literarna dela vedno postavljajo v
specifiþen družbeno-historiþni in obþe kulturni
kontekst.
Za nemoteno delo je treba zagotoviti dostopnost
izbrane literature v knjižnici in/ali v elektronski
obliki. Zaželeno je znanje vsaj še enega
svetovnega jezika poleg angleškega –
francošþina / italijanšþina / nemšþina.
Prerequisits:
In order to be able to take the final exam in
Selected Topics in World Literature, it is
essential to attend the lectures (80% attendance)
and actively contribute to the lectures – taking
part in debates, covering all the selected
readings, writing 2 seminar papers on selected
topics in world literature and presenting the
papers in front of the class. It is essential that the
students are familiar with the main ideas and
notions of literary theory and literary history, as
well as world history, as the selected literary
works will always be discussed within a specific
socio-historical and cultural context.
For the course to proceed normally, there needs
to be a sufficient supply of prescribed literature
in the library and/ or in the electronic form
available to the students.
The students need to have an advanced
knowledge of English, as certain theoretical
works and articles, accompanying the primary
Vsebina:
Predmet bo izpostavil osrednja dela (pa tudi
tista manj izpostavljena, a vredna analize)
svetovne književnosti od književnosti Orienta
(egipþanske, babilonsko-asirske, starojudovske,
arabske, perzijske, indijske, kitajske in japonske
literature) do sodobnih literarni del iz razliþnih
koncev sveta, vkljuþno s predstavitvijo
nekaterih sodobnih slovenskih avtorjev. ýe
natanþneje zarišemo potek dela, poleg Orienta
omenimo še poglavja iz antiþne književnosti
(grška in rimska), predstavitev literature
srednjega veka, sledi književnost renesanse,
baroka, pa klasicizem, razsvetljenstvo, spoznali
bomo tudi predstavnike predromantike in
romantike, literature realizma in naturalizma,
zanimala nas bo tudi nova romantika (vkljuþno
z dekadenco, simbolizmom in
impresionizmom), pa literarni trendi
modernizma (zlasti v anglo-ameriškem okolju)
in literarne smeri druge polovice 20. stoletja
(vkljuþno s postmodernizmom) in sodobne
usmeritve v svetovni literature. Zanimale nas bo
tako lirika, kot tudi epika in dramatika.
Literarna besedila pa bomo podkrepili tudi s
teoretiþnimi besedili, ki nudijo dodatna
pojasnila k posameznim literarnim smerem in
avtorjem.
literature will be read in English. It is advisable
to have a reading knowledge of at least one more
language – French/ Italian/German.
The course will focus on the main works of
world literature, those that have entered into the
literary canon and also those a bit less familiar
(but surely works that certainly deserve
attention). The selection will feature literary
works that will span from the old Egyptian
literature, to Babylonian literature, old Jewish
literature, Arab literary works, Persian literature,
old Indian texts, to ancient Chinese and ancient
Japanese literature, further on, we will explore
the Medieval literature, the Renaissance
literature, Baroque literature, this is then
followed by Classicism, the Enlightenment
period, we will also get to know the
representatives of the Early Romantic Period
and after that, Romanticism. Realism and
Naturalism will follow, we will also engage in
the discussion of Decadence, Symbolism and
Impressionism, Modernism will certainly be
discussed, as well as the literary trends of the
second half of the 20th century. Lastly, we will
introduce current trends in literature (also
Slovenian). The course will expose poetry,
prose, and drama works. The primary literature
will be supplemented with theoretical texts that
offer additional information on selected literary
movements and the depicted authors.
Temeljna literatura in viri / Primary Readings:
Temeljna Literatura/ Primary Readings:
Izbor književnosti Orient: Egipþanska književnost – pregled temeljnih del (Pesem nosaþev žita,
Himna sonþnemu božanstvu,…); Babilonska – Ep o Gilgamešu; Starojudovska – Visoka pesem,
odlomki iz Stare zaveze (Jobova knjiga); Arabska – Klasiþna arapska poezija (srbski prevod) (prev.
Vojislav Simiü, 1979); Perzijska – Hafez (Hafis): Zapleši z menoj: 108 divje sladkih pesmi
sufijskega mojstra (2005); Indijska – Kalidasa: Šakuntala (prev Vlasta Pachainer, 1966); Kitajska –
Kitajska lirika (Prev. Alojz Gradnik, 1972); Japonska – Anthology of Japanese Literature: from the
earliest era to the mid-nineteenth century ( ur. Donald Keene, 1955).
Homer: Ilijada; Ajshil: Oresteia; Aristofan: Žabe
Vergil – odlomki iz Eneide; Horac – Izbor poezije; Petronij – Satirikon;
Beowulf (odlomki) (prev. Marjan Strojan, 1992)
Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika (prev. Boris A. Novak, 2003)
Dante Alighieri: Božanska komedija (odlomki) (prev. Andrej Capuder, 1994)
Francesco Petrarca: izbor poezije (prev. Andrej Capuder, 1987)
Giovanni Boccaccio: Dekameron (odlomki) (prev. Niko Košir, 2004)
John Milton: Izgubljeni raj (odlomki) (prev. Marjan Strojan, 2003)
William Shakespeare: soneti in odlomki iz izbrane drame (na primer Romeo in Julija)
Johann Wolfgang Goether: Faust (odlomki) (prev. Janko Moder, 2005)
George Gordon Lord Byron: Pesmi in pesnitve (izbor) (prev Janez Menart, 1983)
Aleksander Sergejeviþ Puškin: Jevgenij Onjegin (izbor) (prev. Mile Klopþiþ, 1994)
Edgar Allan Poe: poezija (izbor) (prev. Andrej Arko, 2000)
Gustave Flaubert: Gospa Bovary (odlomki) (prev. Suzana Koncut, 2005)
Charles Dickens: Oliver Twist (odlomki) (prev Oton Županþiþ, 1976)
Fjodor Mihajloviþ Dostojevski: Bratje Karamazovi (odlomki) (prev. Vladimir Levstik, 1989)
Anton Pavloviþ ýehov: ýešnjev vrt (odlomki) (prev. Milan Jesih, 2007)
Charles Baudelaire: Rože zla (izbor poezije) (prev. Marija Javoršek, 2005)
Oscar Wilde: Slika Doriana Graya (prev. Rapa Šuklje, 1996)
James Joyce: Ulikses (odlomki) (prev. Janez Gradišnik, 1993)
Virginia Woolf: Gospa Dalloway (prev. Jože Udoviþ, 1987)
Bertolt Brecht: odlomki iz dram
Samuel Beckett: ýakajoþ Godota (prev. Aleš Berger, 1997)
Albert Camus: Tujec (prev. Jože Javoršek, 1997)
Thomas Stearns Eliot: Pusta dežela (odlomki) (prev. Veno Taufer, 1977)
John Steinbeck: Grozdi jeze (odlomki) (prev. Janko Moder, 1983)
Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika (odlomki) (prev. Janko Moder, 1964)
James Baldwin: Pesem þrnske ulice (prev. Gitica Jakopin, 1977)
Jorge Luis Borges: Alef (prev. Aleš Berger, 1997)
Marjane Satrapi: Persepolis
Neil Gaiman: Zvezdni prah (odlomki) (prev. Tadej Zupanþiþ, 2012)
Art Spiegelman: Maus (prev. Oto Luthar)
[Poglavja iz sodobne slovenske poezije, proze in dramatike – krajša predstavitev]
STROKOVNA LITERATURA: Izbor (Selection)
Janko Kos. Pregled svetovne književnosti, 2005.
---. Svetovni roman, 2009
---. Lirika (Literarni leksikon), 1993
---. Literatura (Literarni leksikon), 1978
Debeljak: Postmoderna sfinga: kontinuiteta modernosti in Postmodernosti, 1989
---. Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike, 1999.
Tomo Virk: Strah pred naivnostjo: poetika postmodernistiþne proze, 2000.
--- . Postmoderna in mlada slovenska proza, 1991.
David Damrosch. What is World Literature, 2003.
Debating World Literature (zbornik), ur. Christopher Prendergast, 2004.
Študenti bodo seznanjeni s pestrim naborom
del iz svetovne književnosti, obenem pa bodo
obnavljali tudi znanje literarne teorije in obþe
zgodovine. Znanje bodo lahko uporabljali pri
nadaljevanju študija (doktorski program
Slovenistike) ali pa ga prenesli na pouþevanje.
Predavanja in seminarsko delo je praktiþno
orientirano – poudarek je na branju konkretnih
besedil, sledi natanþna analiza in umestitev v
ustrezen družbeni in zgodovinski kontekst.
Študenti bodo tako izboljšali svoje teoretskoanalitiþne sposobnosti in s pomoþjo
spoznavanja del iz razliþnih koncev sveta dobili
bolj jasno predstavo o medkulturnih stikih na
podroþju literature in kulture nasploh.
The students will get to know a wide selection of
literary works from around the globe, at the
same time, they will improve their knowledge of
literary theory and history as such. This
knowledge is useful for their further studies
(doctoral level) as well as in their teaching
endeavors, should they choose this path. The
lectures and the seminar are practice oriented,
namely, the reading of selected texts,
accompanied with detailed analysis which places
literary texts in a social and historical context
proper. The students will improve their
theoretical reasoning and analytical skills and
also get a better view of the intercultural
connections in the field of literature and culture.
Študenti bodo razširili poznavanje del svetovne
književnosti, oblikovali in utrdili svoje
teoretiþno znanje, ki ga bodo uporabili pri
samostojnem raziskovalnem delu in pisanju
seminarskih nalog in raziskovalnih projektov.
Predmet bo utrdil in nadgradil znanje, ki ga
študenti že imajo in odprl možnosti za nadaljne
raziskave s podroþja svetovne književnsoti.
The students will broaden their knowledge of
world literature and become more familiar with
the important concepts of literary theory. This
will be used with their individual research work
and in their writing of seminar papers and
(future) research papers. The course in World
Literature will consolidate the students’
knowledge and upgrade it. This will open up
many possibilities for future rearch in the area of
world literature.
Predavanja in seminar bodo vkljuþevali
predvsem sledeþe metode in pristope:
razlaga/predavanje, diskusija (bodisi
skupinska ali v parih), delo na konkretnih
besedilih, analiza, interpretacija,
samostojno delo – pisanje sprotnih odzivov
na izbrana besedila, raziskovanje in
predstavitev seminarskih nalog.
The lectures and the seminar will incorporate the
following methods: lectures, discussion (group
or in pairs), the study of concrete texts, analysis,
interpretation, individual work – the writing of
responses to selected texts discussed in classes,
individual research and presenting of individual
seminar papers.
Delež (v %) / Assessment:
Weight (in %)
20%
- 80% attendance at lectures and the
- obvezna (80 %) navzoþnost na
seminar and active participation in
predavanjih in seminarju in
discussions
sodelovanje v diskusijah –
10%
- completing all the obligations for
- opravljene vse obveznosti pri
lectures (reading and writing)
predavanjih (branje in pisni izdelki)
- seminarsko delo (2x) in
predstavitev, sodelovanje v
- seminar work (2x) and presentation,
taking part in discussions and written
diskusijah ter sprotni pisni odzivi na
brana besedila -
20%
reports on selected texts
- final exam at the end of the semester
- pisni izpit ob koncu semestra
50%
doc.
dr.
Leonora
Flis
Rojena sem 31. 5. 1974 v Ljubljani. L. 2002 sem zakljuþila študij anglešþine in primerjalne
književnosti z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V akademskem letu 2005/2006, v
þasu pisanja doktorske disertacije, sem prejela mednarodno štipendijo Rotary International, ki mi je
omogoþila enoletno študijsko bivanje v New Yorku; bila sem raziskovalka na Univerzi Fordham.
Doktorski študij na anglistiki na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sem zakljuþila 1. 6. 2009; takrat
sem zagovarjala disertacijo »Contemporary American Documentary Novel« (v prevodu »Sodobni
ameriški dokumentarni roman«). V doktorski tezi sem se, kot razkriva naslov, ukvarjala z
dokumentarnim romanom in tudi z literarni novinarstvom v þasu postmoderne. Novembra 2010,
sem izdala prvo znanstveno monografijo z naslovom Factual Fictions: Narrative Truth and the
Contemporary American Documentary Novel (Cambridge Scholars), ki je osnovana na doktorskem
delu, vendar doktorsko tezo dopolnjuje z novimi analizami in razširja na prej neobravnavana
podroþja (vkljuþno s stripi). S prispevki sodelujem na mednarodnih simpozijih – npr. IALJS:
International Association for Literary Journalism Studies; ASEEES: Association for Slavic, Eastern
European and Eurasian Studies; ASA: American Studies Association.Organizirala sem tudi panelne
razprave in okrogle mize (IALJS Tampere, Finska maj 2013, CEC Organization New York City,
maj 2012 – okrogla miza s piscem New Yorkerja Tedom Conovrom, predsedovala sem veþim
panelni razpravam, na primer ASA – American Studies Association v Baltimorju, november 2011).
Trenutno na Univerzi v Novi Gorici predavam predmet Sodobne literarne teorije (podiplomski
študij), Metodologijo medkulturnih študij (podiplomski), izbirni predmet Literatura in druge
umetnostne zvrsti in predmet Izbrana poglavja iz svetovne književnosti - ameriška in angleška
književnost. V slovenskih in tujih literarnih revijah (Contemporary Review, Primerjalna
književnost, Slovene Studies, Dialogi, Bricolage, Literatura, Acta Neophilologica, Literary
Journalism Newsletter) sem objavila številne znanstvene þlanke, ki se dotikajo dokumentarne
pripovedi kot tudi drugih tem, na primer del Louisa Adamiþa. Junija 2011 sem dobila podoktorsko
Fulbright raziskovalno štipendijo. Omogoþila mi je šestmeseþno raziskovalno delo na univerzi
Columbia v New Yorku. Posveþala sem se predvsem stripovski pripovedi, ki je osnovana na
dejstvih in filmu. Obiskovala sem predavanja – na anglistiki na Columbii – Ameriška kulturna
kritika in na novinarstvu na Columbii – Družbeni vpliv medijev. Sodelovala pa sem tudi na
predavanjih in seminarju na New York University – Arthur L. Carter Journalism Institute –
Literarna reportaža - Prof. Robert Boynton - in Fikcija v nefikcijskih besedilih – Prof. Lawrence
Weschler). Trenutno sem gostujoþa urednica ameriške znanstvene revije Literary Journalism
Studies, kjer pripravljamo številno o ženskih literarnih novinarkah. Revijo sponzorira IALJS
(International Association for Literary Journalism Studies) (Podatki o reviji:
http://www.ialjs.org/?page_id=34).
Delujem še kot prevajalka, pišem tudi filmske in knjižne recenzije ter novinarske prispevke za
razliþne
slovenske
in
tuje
medije.
Izbrana bibilografija:
Monografija:
Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel. Cambri
Scholars, November 2010.
Recenzirani prispevki:
“Joe Sacco in literarno novinarstvo v podobi stripa—preplet literature, stripa, novinarstva in
zgodovine” (“Joe Sacco and Graphic Literary Journalism – The Blending of Literature, Comics,
Journalism and History”). Primerjalna knjizevnost (Comparative Literature journal), Vol. 37,
number 2, August 2014, 195-215.
Gostujoþa urednica (tudi Spremna beseda), posebna izdaja Literary Journalism Studies revije, fokus
female literary journalists (forthcoming). Fall 2014 or Spring 2015.
Collection of essays Literature and Multimedia in Late 20th and 21st Century Europe. John
Benjamins Press (2014), esej: “Nonfiction Comics as a Medium of Remembrance and Mourning
and a Cosmopolitan Genre of Social and Political Engagement” (Fall 2014).
“Louis Adamic: Slovene-American Literary Journalism Avant la Lettre.” Slovene Studies 33.2
(2011): 115–32.
“The Blending of Fact and Fiction in Three American Documentary (Crime) Narratives.” Acta
Neophilologica, Vol. 43, No. 1/2 (2010): 69-82, University of Ljubljana, Slovenia.
“Documentary Narratives in Postmodern Times: The United States and Slovenia.” Slovene Studies
31.1 (2009): 31-50.
“Vznik ameriškega dokumentarnega romana in njegove postmoderne razsežnosti” (“The
Emergence of the American Documentary Novel and Its Postmodern Extension”). Primerjalna
književnost (Comparative Literature) 30. 1. Posebna številka (Special Issue), Ljubljana 2007: 151164.
“Eugene O’Neill and the Ancient Greek Drama.” Dialogi 8, October 2004: 36-44.
“Contemporary Slovene Literature.” Contemporary Review 1659, Vol. 284, April 2004: 225-232.
Drugi eseji (izbor):
“Literary Journalism in Slovenia.” Literary Journalism Newsletter. Evanston: International
Association for Literary Journalism Studies, Winter 2012.
“Joan Didion: “ýarobnost literarne imaginacije – Portret.” (“Joan Didion: The Magic of
Literary Imagination – Portrait.”) Locutio 34, April 2007
<http://www.locutio.si/index.php?no=34&clanek=760>.
“Duality of Being: Kieslowski’s Double Life of Veronique and Paul Auster’s City of Glass.”
Locutio 31, July 2006 <http://www.locutio.si/index.php?no=31&clanek=688>.
“Slovenia’s Contemporary Poetic Endeavors.” Fordham University’s journal Bricolage 1,
May 2006: 29-39.
Interview: “Impartiality Has Nothing to Do with Neutrality: A Conversation with Ervin Hlad
Milharþiþ.” World Literature Today, University of Oklahoma, Vol. 86, No. 2, March –April 2012.
Spremna beseda: “Megalomanija v arhitekturi in ljubezni” (“Megalomania in Architecture and
Love”). V: Tom Coraghessan Boyle: Ženske (The Women). Ljubljana: Modrijan, 2011.
Spremna beseda: “Per aspera ad astra ali kako zares spoznati sebe in napisati knjižni prvenec”
(“Per aspera ad astra or How to Really Get to Know Yourself and Write Your Debut Book”).
Foreword in George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu (Down and Out in Paris and
London, Leonora Flis, trans.). Ljubljana: Študentska založba Beletrina, 2010.
SHORT BIO:
Leonora Flis holds a B.A. in English and another one in Comparative Literature. Her PhD was in
American Literature and Culture. She is an Assistant Professor at the School of Humanities at the
University of Nova Gorica, Slovenia. She teaches Literary Theory, Methodology of Intercultural
Studies, Literature & Film, British and American Literature, and EFS courses. She is the author of
Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel (2010).
Flis also works as a book and film critic and a translator. In 2011, she received a Fulbright
Postdoctoral Research fellowship and worked at Columbia University in New York. She is
currently the guest editor of the special edition of Literary Journalism Studies, dedicated to female
literary journalists. She is a regular member of ASEEES, MLA, IALJS, and Slovenian Association
of Literary Translators. Flis authored several scholarly essays, published in domestic and foreign
peer-reviewed literary journals. Apart from her academic endeavors, Flis is actively involved in
several volunteer projects (involving teaching English, working with immigrants, and hosting book
clubs in the English language).
Select Bibliography:
BOOKS
Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel. Cambri
Scholars, November 2010.
PEER-REVIEWED JOURNAL PUBLICATIONS AND CHAPTERS IN BOOKS
“Joe Sacco in literarno novinarstvo v podobi stripa—preplet literature, stripa, novinarstva in
zgodovine” (“Joe Sacco and Graphic Literary Journalism – The Blending of Literature, Comics,
Journalism and History”). Primerjalna knjizevnost (Comparative Literature journal), Vol. 37,
number 2, August 2014, 195-215.
Guest editor (and contributor of the Introduction) of a special issue of the Literary Journalism Stud
journal, focusing on female literary journalists (forthcoming). Fall 2014 or Spring 2015.
Collection of essays Literature and Multimedia in Late 20th and 21st Century Europe. John
Benjamins Press (2014), essay: “Nonfiction Comics as a Medium of Remembrance and Mourning
and a Cosmopolitan Genre of Social and Political Engagement” (Fall 2014).
“Louis Adamic: Slovene-American Literary Journalism Avant la Lettre.” Slovene Studies 33.2
(2011): 115–32.
“The Blending of Fact and Fiction in Three American Documentary (Crime) Narratives.” Acta
Neophilologica, Vol. 43, No. 1/2 (2010): 69-82, University of Ljubljana, Slovenia.
“Documentary Narratives in Postmodern Times: The United States and Slovenia.” Slovene Studies
31.1 (2009): 31-50.
“Vznik ameriškega dokumentarnega romana in njegove postmoderne razsežnosti” (“The
Emergence of the American Documentary Novel and Its Postmodern Extension”). Primerjalna
književnost (Comparative Literature) 30. 1. Posebna številka (Special Issue), Ljubljana 2007: 151164.
“Eugene O’Neill and the Ancient Greek Drama.” Dialogi 8, October 2004: 36-44.
“Contemporary Slovene Literature.” Contemporary Review 1659, Vol. 284, April 2004: 225-232.
OTHER SCHOLARLY ESSAYS
“Literary Journalism in Slovenia.” Literary Journalism Newsletter. Evanston: International
Association for Literary Journalism Studies, Winter 2012.
“Joan Didion: “ýarobnost literarne imaginacije – Portret.” (“Joan Didion: The Magic of
Literary Imagination – Portrait.”) Locutio 34, April 2007
<http://www.locutio.si/index.php?no=34&clanek=760>.
“Duality of Being: Kieslowski’s Double Life of Veronique and Paul Auster’s City of Glass.”
Locutio 31, July 2006 <http://www.locutio.si/index.php?no=31&clanek=688>.
“Slovenia’s Contemporary Poetic Endeavors.” Fordham University’s journal Bricolage 1,
May 2006: 29-39.
FOREWORDS AND INTERVIEWS in books and scholarly journals (selection)
Interview: “Impartiality Has Nothing to Do with Neutrality: A Conversation with Ervin Hlad
Milharþiþ.” World Literature Today, University of Oklahoma, Vol. 86, No. 2, March –April 2012.
Foreword: “Megalomanija v arhitekturi in ljubezni” (“Megalomania in Architecture and in Lov
Foreword in Tom Coraghessan Boyle: Ženske (The Women). Ljubljana: Modrijan, 2011.
Foreword: “Per aspera ad astra ali kako zares spoznati sebe in napisati knjižni prvenec” (“Per
aspera ad astra or How to Really Get to Know Yourself and Write Your Debut Book”). Foreword
in George Orwell: Na robu in na dnu v Parizu in Londonu (Down and Out in Paris and London,
Leonora Flis, trans.). Ljubljana: Študentska založba Beletrina, 2010.
Predmet:
Coursetitle:
Slovenskaknjiževnostmedtradicijoinsodobnostjo
Sloveneliteraturebetweentraditionandmodernity
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
Slovenestudies(2)
/
Letnik
Academic
year
1ali2
Semester
Semester
1.ali2.
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
20
20
140
6
Izr.prof.dr.KatjaMihurkoPoniž
Jeziki/
Predavanja/ Slovenski/angleški
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenski/angleški
Prerequisits:
Poznavanjerazvojaslovenskeknjiževnosti.
Theknowledgeofthedevelopmentof
Slovenianliterature.
Vsebina:
Predmetjevsebinskooblikovantako,da
študentjepoglobijoznanjeorazvojuslovenske
književnostiv20.In21.stoletjuvnjenem
razmerjudoslovenskeliterarnetradicije.
Predmetobsegapredavanjainseminarjeo
delihizbranihavtorjevinavtoric,predavatelj
jihlahkopovežezdoloēenimobdobjem,
tematskoͲmotivnimisklopi,stilistiēnimi
posebnostmi.
Predmetsepovezujezvsemipredmetis
podroējaliterarnihved.
x
Thecourseisstructuredinthewaythat
studentscanacquireinͲdepth
knowledgeaboutthedevelopmentof
Slovenianliteratureinthe20thand21st
centuryinitsrelationtotheSlovenian
literarytradition.Thecourseconsistsof
lecturesandseminarsabouttheworks
ofselectedauthors,whichcanberelated
tothecertainliteraryperiod,themesor
motivesorstilisticalcharecteristics.The
coursecorrelateswithallthecourses
concerningthefieldofliterarysciences.
SilvijaBorovnik:Slovenskadramatikavdrugipolovici20.stoletja.Ljubljana:Slovenska
matica2005.
HelgaGlušiē:Slovenskapripovednaprozavdrugipolovici20.stoletja.Ljubljana:SM,2002.
MatevžKos,2004a:ZadnjiodcepnaParnasu.MatevžKos(ur.):Misevrnemozveēer:
antologijamladeslovenskepoezije1990–2003.Ljubljana:Študentskazaložba(Knjižnazbirka
Beletrina).189–222.
LindaHutceheoninMarioJ.Valdés:RethinkingLiteraryHistory.ADialogueonTheory.
Oxford,NewYork:UniversityPress,2002.
KarenR.Lawrence(ed.):DecolonizingTradition:NewViewsofTwentiethͲCentury\"British\"
LiteraryCanons.Urbana:UniversityofIllinoisPress,1993.
IrenaNovakPopov,1999/2000:Slovenskapoezijavdevetdesetihletih.Jezikinslovstvo.115–
120.
IrenaNovakPopov,2003:Sprehodiposlovenskipoeziji.Maribor:ŠtudentskazaložbaLitera.
IrenaNovakPopov,2010:Mladaslovenskapoezijazadnjegadesetletja.AlojzijaZupanSosiē
(ur.):Sodobnaslovenskaknjiževnost:(1980Ͳ2010).Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekza
slovenistiko,Centerzaslovenšēinokotdrugi/tujijezik.179–185.
BorisPaternu,2011:KocbekmedPentagramominGrozo.EdvardKocbek:Mesecs
kolobarjem.Ur.BorisPaternuidr.Ljubljana:MK.57–74.
DenisPoniž:Slovenskalirika1950–2000.Ljubljana:SM,2001.
JanezVreēko,SreēkoKosovel,slovenskazgodovinskaavantgardainzenitizem,1986.
FrancZadravec:Slovenskiroman20.stoletja.MurskaSobota:Pomurskazaložba–Ljubljana:
ZIFF,1997.
Obdobjavslovenskemjeziku,književnostiinkulturi–izbranapoglavja.
Ciljiinkompetence:
Osnovniciljpredmetaještudentompredstaviti
avtorjeinavtorice,kijihnaprvistopnjištudiji
nespoznajodovoljinpoglobitinjihovoznanje
insposobnostkritiēnegabranja,analizein
interpretacijedelterpostavitevtehvsebinv
komparativistiēnikontekst.
Themainobjectiveistogetthestudents
familiarwiththewriterswhicharenot
introducedintheBAstudyandtolimprove
theirskillsofcriticalreading,analysesand
interpretationoftheliterarytexts.Furthermore
thestudentswillbeabletocontextualisethis
topicsanddrawparallelsbetweenthem.
Študentinadgradijoznanjeoavtorjihin
avtoricah,njhovihdelihin
literarnozgodovinskihkonceptih,povezanihs
slovenskoinsvetovnoknjiževnostjo.Sposobni
soproblemskoobravnavatiknjiževnaobdobja,
smeri,tokove,literarnevrsteindruge
književnepojave.
x predavanja,
x diskusije,
x seminarskanaloga,vkaterištudentke
inštudentjesamostojnoanalizirajo
izbranabesedila,svojeinterpretacijein
evalvacijepautemeljijovrazpravi.
Thestudentswillalsobroadentheirknowledge
abouttheSlovenianauthors,theirworksand
conceptsconnectedtoSlovenianandworld
literature.Theywillbeabletoanalyseliterary
workswithintheliteraryperiods,currents,
genresetc.
Ͳ lectures,
Ͳ discussions,
aseminarpaperinwhichstudents
independentlyanalysethepreviouslyselected
textsandsubstantiatetheirinterpretationsand
evaluationsintheaccompanyingdiscussion.
Uspešnoopravljenipisniizpit,referat,
40%pisni
Ͳ asuccessfullypresentedseminar
predstavljenvseminarju.Uspešno
izpit/written
paper(whichisaprerequisitefor
opravljenakolokvijainseminarska
exam
studentstobeabletotakethe
nalogasopogojizapripustitevkizpitu.
60%
writtenexam),
seminarska writtenexam.
naloga/
seminarpaper
Izr.prof.dr.KatjaMihurkoPonižjepredavateljicaknjiževnostiindekanjanaFakultetiza
humanistikonaUnvierzivNoviGorici.Njenaraziskovalnapodroējasonovipristopivliterarnivedi
(predvsemštudijispolov),medkulturnistiki,literarnageografija,slovenskadramatika.Na
podroējuraziskavslovenskeknjiževnostijenjenapozornostusmerjenavdelapisateljicin
reprezentaciježenskostiinmoškostivliterarnihbesedilih.
Dr.KatjaMihurkoPonižisanAssociateProfessorinLiteratureandadeanoftheSchoolof
HumanitisoftheUniversityofNovaGorica.Herresearchinterestsinclude:newapproachesin
literarysciences(predominantlygenderstudies),interculturalcontacts,literarygeography,
Sloveniandrama.InthefieldofSlovenianliteratureresearch,herattentionisdevotedtothe
worksofwomenwriters.
MIHURKOPONIŽ,Katja.LabirintiljubeznivslovenskiknjiževnostiodromantikedoII.svetovne
vojne,(ZbirkaSodobnadružba,2008,20).Ljubljana:Sophia,2008.V,254str.ISBN978Ͳ961Ͳ6294Ͳ
93Ͳ5.[COBISS.SIͲID238032384]
MIHURKOPONIŽ,Katja.NationandgenderinthewritingsofSlovenewomenwriters:1848Ͳ1918.
Aspasia,2008,vol.2,str.28Ͳ43.[COBISS.SIͲID931323]
MIHURKOPONIŽ,Katja.Tujciintujevromanih:PrišlekiinFrancoskitestament.Dvedomov..
[Tiskanaizd.],2010,[Št.]31,str.153Ͳ167.[COBISS.SIͲID31567405]
MIHURKOPONIŽ,Katja.DieMachtdermännlichenliterarischenElitenundihrEinflussaufder
KreativitätderslowenischenAutorinnen.V:GIERZINGER,Georg(ur.),HÖLZL,Sylvia(ur.),RONEN,
Christine(ur.).SpielformenderMacht:InterdisziplinärePerspektivenderMachtimRahmen
jungerslawistischerForschung,(ConferenceSeries).1.Auf.Innsbruck:InnsbruckUniversityPress,
2011,str.377Ͳ393.
MIHURKOPONIŽ,Katja.ElprimeroalSolreina,alotrolaoscuridad:ladialogicidadcomoprincipio
fundamentaldelacreaciónenScheherezadedeIvoSvetina.V:SVETINA,Ivo.Scheherezade:una
óperaoccidentalͲoriental,1988,(LitteraeSlovenicae,2009,5).Ljubljana:SloveneWriters'
Association:=Društvoslovenskihpisateljev:=AsociacióndeEscritoresEslovenos,2009,str.59Ͳ
Predmet:
Coursetitle:
Skladnja
Syntax
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SloveneStudies(2)
Letnik
Academic
year
1ali2
1/2
Semester
Semester
1ali2
1/2
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
30
10
140
6
Izr.prof.FrancMarušiē
Jeziki/
Predavanja/ Slovenski
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: Slovenski
Prerequisits:
Predmetsepovezujezvsemijezikoslovnimi
Thiscourseisrelatedtootherlinguisticcourses
predmetivprogramu.
intheprogram.
Vsebina:
Predmetseboposveēalrazliēnimtemam,ki
predstavljajoosnovetvorbeneslovnice.
Poudarekbonaštudijipremikov,grajenju
skladenjskezgradbeinnapovezovanjuskladnje
ssemantiēniminfonološkimvmesnikom.Kar
setiēeskladenjskihpremikovjeosrednje
vprašanjenaravaponavljajoēegacikliēnega
premikaoziromaboljnasplošnovprašanje
lokalnostnihomejitevpremikov,motivacijaza
AͲpremikeinA'Ͳpremike.Obravnavalibomo
podatkeizrazliēnihjezikovterpregledovali
njihovdoprinoskizgradnjijezikoslovneteorije.
Thiscoursewillcovervarioustopicsthat
representthecoreofgenerativegrammar.The
focusofthiscoursewillbeonthestudyof
movement,agreementandonthequestions
relatedtohowsyntaxinteractswiththetwo
interfaces.Withrespecttomovement,thecore
questionsaddressedwillrelatetothenatureof
cyclicmovements,localityandtriggersofAvs.
A'Ͳmovements.Wewilldiscussdatafrom
variouslanguagesandseehowtheycontribute
tothedevelopmentoflinguistictheory.
Ͳ Adger,David.2003.CoreSyntax.OxfordUniversityPress.
Ͳ Chomsky,Noam.1995.TheMinimalistProgram.MITPress.
Ͳ Hornstein,Norbert,JairoNunes,andKleanthesGrohmann.2005.Understanding
Minimalism.Cambridge:CambridgeUniversityPress
Ͳ Kayne,Richard.1994.Theantisymmetryofsyntax.Cambridge,MA:MITPress.
Ͳ lankiizrazliēnihrevij,predvsemizLinguisticInquiry,NaturalLanguageand
LinguisticTheory,Syntax,Linguaetc.
Ͳ Izroēkiizdanipripredavanjih
Ciljiinkompetence:
ͲPoglobljenopoznavanjeanalitiēnegaaparata ͲProfoundunderstandingofthemethodology
ͲPoznavanjesodobneskladenjsketeorijein
ͲUpͲtoͲdateknowledgeofcontemporary
obehvmesnikov–logiēneinfonetiēneoblike
syntactictheoryandthetwointerfaces
ͲMedjezikovnaraznolikostposamiēnih
ͲCrosslinguisticdiversitywithrespecttovarious
skladenjskihpojavov.
syntacticphenomena
ͲMedjezikvonaenotnostfunkcionalnih
ͲUniversalaspectoftheavailablefunctional
projekcij.
projections
ͲSeznanjanjezosnovnoliteraturo
ͲFamilirizingwiththecoreliterature
ͲNavajanještudentovkprepoznavanju
ͲTeachingthestudentshowtorecognize
zanimivihraziskovalnihtem.
interestingresearchtopics
Studentswilldeepentheirknowledgeof
Študentipoglobijosvojepoznavanje
syntacticphenomena.Theywillfamiliarize
skladenjskihpojavov.Seznanijoseznekaj
themselveswithseveralseminalsyntaxpapers,
osnovnimisodobnimijezikoslovnimdelis
booksetc.Theyarecapableofindependent
podroējaskladnje.Sposobnisosamostojnega
syntacticresearch.Theycanindependently
prepoznavanjazanimivihjezikoslovnihtem,
recognizeinterestingsyntactictopics.Theycan
samostojnegaiskanjarelevantneliterature,
independentlyfindrelevantliteratureonthe
samostojnegaraziskovalnegadela.Vseto
chosentopic.Theyproovethiswithaterm
dokažejosseminarskonalogo.
paper.
x Predavanja,
x Lectures,
x Vodenadiskusija
x Guideddiscussion
x Readingtheselectedresearchpapers.
x Branjeizbranegajezikoslovnegagradiva
Naēiniocenjevanja:
1.Sodelovanjepripredavanjih
2.Seminarskanaloga
20%sodel.
1.InͲclassparticipation
80%sem.nal. 2.Termpaper
FrancMarušiējeizredniprofessorzajezikoslovjenaFakultetizahumanistikonaUniverzivNovi
Gorici.Njegovoosrednjeraziskovalnopodroējejeskladnja,priēemerjeveēinosvojega
raziskovalnegadelaopravilnaslovenskiskladnji.
/
FrancMarušiēisanassociateprofessoroflinguisticsattheUniversityofNovaGorica.Hismain
areaofresearchissyntax.MostofhisworkisdoneonSloveniansyntax.
Izborēlankov/selectedbibliography:
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.Odoloēnemtavpogovornislovenšēini(znavezavonadoloēno
oblikopridevnika).Slavistiēnarevija.[Tiskanaizd.],jan.Ͳjun.2007,letn.55,št.1/2,str.223Ͳ247.
http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1Ͳ2_15.pdf.[COBISS.SIͲID700923]
MARUŠI,Franc.Somethoughtsonphaseextensiontoasingleinterface.Theor.linguist.,2007,
vol.33,no.1,str.83Ͳ91.[COBISS.SIͲID637947]
MARUŠI,Franc,ŽAUCER,Rok.OntheintensionalfeelͲlikeconstructioninSlovenian:acaseofa
phonologicallynullverb.Nat.lang.linguist.theory,vol.24,no.4,str.1093Ͳ1159.[COBISS.SIͲID
589563]
LARSON,RichardK.,MARUŠI,Franc.OnindefinitepronounstructureswithAPs:replyto
Kishimoto.Linguist.inq.,2004,vol.35,no.2,str.268Ͳ287.[COBISS.SIͲID472315]
Predmet:
Course title:
Kreativno pisanje poezije
Creative Poetry Writing
Študijska smer
Study field
Slovenistika (2)
/
Slovene Studies (2)
/
Letnik
Semester
Academic
Semester
year
Prvi ali drugi Prvi ali drugi
First or
First or
second
second
Izbirni/Elective
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
20
20
Jeziki /
Languages:
Sem. vaje
Tutorial
Lab. vaje
Laboratory
work
/
/
Samost. delo
Individ.
work
140
ECTS
6
doc. dr. Ana Toroš/Assist. Prof. Dr. Ana Toroš
Predavanja / slovenski/Slovene
Lectures:
Vaje / Tutorial: slovenski/Slovene
Pogoj za vkljuþitev v delo in opravljanje
študijskih obveznosti so kompetence na
podroþju literarnozgodovinskih in
literarnoteoretiþnih predmetov o slovenski in
svetovni književnosti, ki jih študentje pridobijo
na prvi stopnji študijskega programa
Slovenistika oziroma na sorodnih študijskih
programih.
Predmet se povezuje z vsemi predmeti s
podroþja literarnih ved.
Vsebina:
Teren. vaje
Field work
Prerequisits:
Adequate competences in the fields of the
literary history and literary theory of the Slovene
and world literatures, acquired either during
relevant courses at the students' first-level
studies or during their studies at similar study
programmes, are a prerequisite for successfully
participating in the course and meeting its
requirements.
The course correlates with all the courses
concerning the field of literary sciences.
Študentje se pri predmetu kot prvo seznanijo s
tehnikami kreativnega pisanja poezije. Vsi
študentje v seminarju bodo ne glede na lastno
pesniško ustvarjanje uporabili in v praksi
preizkusili predhodno pridobljeno
literarnoteoretiþno in literarnozgodovinsko
znanje o slovenski poeziji in na tej osnovi pisali
pesmi, upoštevajoþ vsebinske, formalne in
idejne znaþilnosti doloþenega literarnega
obdobja oziroma literarne smeri, denimo
romantike, realizma, dekadence, simbolizma,
futurizma, ekspresionizma, socialnega realizma,
modernizma, postmodernizma.
Na ta naþin bodo utrdili znanje o slovenski
poeziji in jo obenem spoznali z drugaþnega
zornega kota, v samem procesu nastajanja, tako
da bo njihovo razumevanje celovitejše.
Pridobljeno znanje bodo lahko uporabili tudi
kot uþitelji in profesorji pri pouku književnosti.
Študentje, ki že pišejo poezijo, bodo s tem
znanjem poskusili izboljšati lastno tehniko
pisanja poezije.
First, the students shall be acquainted with the
techniques of creative poetry writing. The
students shall, regardless of their own individual
experience in poetry writing, be able to use and
test is practice their previously acquired
knowledge of the literary theory and literary
history of the Slovene poetry. This knowledge
shall serve as a basis for composing poems,
taking into account the content as well as the
formal characteristics and key ideas typical of a
certain literary period, e.g. Romanticism,
Realism, the Decadent movement, Symbolism,
Futurism, Expressionism, Social Realism,
Modernism, Postmodernism.
The students shall thus strengthen their
knowledge about the Slovene poetry and study
the latter from a different perspective, through
the process of its creation. In this manner, they
shall gain a more comprehensive understanding
of the topic and use this knowledge in their
professional careers as teachers, while teaching
literature. The students who have already been
engaged in poetry writing shall be able to use the
newly acquired knowledge to improve their own
poetry writing techniques.
David Bedraþ, 2011: Brez uteži: priroþnik o pesnjenju. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti.
Andrej Blatnik (ed.), 1990: Šola kreativnega pisanja. Ljubljana: Aleph.
Michelle Boisseau et al., 2004: Writing poems. New York et al.: Pearson Longman.
Graeme Harper, 2006: Teaching creative writing /Selected chapters/ London -New York :
Continuum
Dejan Koban (ed.), 2011: Mlade rime. Celje – Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba – Društvo
Mohorjeva družba.
Lado Kralj, 1986: Ekspresionizem. Ljubljana: DZS.
Boris A. Novak, 1995: Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik. Maribor :
Obzorja.
– – , 1997: Oblike srca, pesmarica pesniških oblik. Ljubljana: Modrijan.
– –, 1997: Simbolistiþna lirika. Ljubljana: DZS.
Boris Paternu, 1999: Od ekspresionizma do postmoderne: študije o slovenskem pesništvu in
jeziku. Ljubljana: Slovenska matica.
Pat Pattison, 2011: Song-writing without boundaries: lyric writing exercises for finding your
voice. Cincinnati : Writer's Digest Books.
Zoran Pevec, 2006: Kako narediti pesem. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti - revija Mentor.
Anthony Storr, 1991: The dynamics of creation. Harmondsworth (Middlesex): Penguin Books.
Vera Troha, 1993: Futurizem. Ljubljana: DZS.
Lewis Turco, 2004: The book of dialogue: how to write effective conversation in fiction,
screenplays, drama, and poetry. /Selected chapters/ Hanover (USA) - London : University
Press of New England.
Cilj predmeta je razvijanje študentovih
kompetenc za strokoven, kritiþen in
argumentiran pristop do literarnih besedil in do
literarnih obdobij. Predmet obenem razvija
študentovo kompetenco za umetniško
ustvarjanje.
The aim of the course is to develop the students'
competences which are necessary for them to be
able to adopt a professional, critical and
argumentative approach to literary texts and
literary periods. In addition, the course is also
designed to develop the students' artistic skills in
terms of poetry writing.
Študentje poznajo tehnike pisanja poezije in jih
znajo uporabiti pri pisanju lastne poezije;
- študentje poznajo vsebinske, formalne in
idejne znaþilnosti slovenske poezije preteklih
obdobij in jih znajo poustvariti v procesu
pisanja poezije.
The students learn poetry writing techniques and
are able to use them while writing poetry
themselves;
- the students learn the characteristics of the
Slovene poetry of the past literary periods in
terms of its content, formal characteristics and
key ideas. They are able to incorporate them into
the process of poetry writing.
x
x
x
Seminar
Vaje: kreativno pisanje poezije
Vodena diskusija
x
x
x
Delež (v %) /
Weight (in %)
Pesniški izdelki
50 %
Kolokvij 50 %
Seminar
Practice sessions: creative poetry writing
Guided discussion
Uspešno opravljen kolokvij (teoretiþni
del) in sprotno pisanje pesmi, aktivno
sodelovanje v seminarju. Pesmi se
ocenjuje glede na vsebinsko, formalno
in idejno skladnost z izbranim literarnim
Submitted
obdobjem oziroma literarno smerjo.
poems produced
by each student
50 %
Assessment:
Successfully passing the written test
(theoretical part) and continuous
contributions of the poems composed,
taking an active part in the seminar.
The poems are assessed in terms of
their content, formal characteristics and
key ideas, which are to match those of
the selected literary period or literary
movement.
Written test 50
%
Doc. dr. Ana Toroš je predavateljica za podroþje književnosti na Fakulteti za humanistiko Univerze
v Novi Gorici. Njeno raziskovalno podroþje obsega slovensko poezijo v kontekstu romanskih in
germanskih literatur. Še posebej se posveþa raziskovanju pesniškega in prevajalskega opusa Alojza
Gradnika ter slovenski in italijanski poeziji o Trstu. Z znanstvenimi prispevki redno sodeluje v
mednarodno priznanih revijah (Slavistiþna revija, Annales, Slovene studies, Europa Orientalis).
Kot prejemnica enoletne mednarodne raziskovalne štipendije CSIUT (Consorzio per lo Sviluppo
Internazionale dell’Universita degli Studi di Trieste) je v študijskem letu 2009/2010 na Univerzi v
Trstu opravila znanstvenoraziskovalno delo o podobi Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski
poeziji prve polovice 20. stoletja. Za to delo je leta 2011 prejela nagrado Urada Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Doc. dr. Ana Toroš se je v preteklih letih udeležila literarnih nateþajev in delavnic kreativnega
pisanja poezije (Beletrina, DSP). Aktivno je sodelovala z organizatorji Mladih rim, v tem okviru je
organizirala tudi pesniške veþere v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, na katere je povabila
študente novogoriške univerze, ki so pisali poezijo. Bila je tudi mentorica nekaterim študentom z
Univerze v Novi Gorici, pišoþim poezijo, in þlanica komisije na pesniškem nateþaju (2014). Svojo
poezijo je brala na razliþnih pesniških veþerih, med drugim na Festivalu Sanje v Ljubljani. Leta
2009 je prejela mednarodno nagrado za poezijo Devinski grad. Kot pesnica je bila povabljena na
mednarodni festival v Trstu Literature and Poetry Festival (2014).
Assist. Prof. Dr. Ana Toroš works as a lecturer in the field of literature at the School of Humanities
of the University of Nova Gorica. Her research field comprises the Slovene poetry in the context of
the Romance and Germanic literatures, devoting special attention to the research of Alojz Gradnik's
poetry and translation opus, as well as to the Slovene and Italian poetry about Trieste. She has
made regular contributions to internationally renowned journals in form of her scientific articles.
In recent years, Assist. Prof. Dr. Ana Toroš has been participating in literary contests and
workshops on creative poetry writing (Beletrina, DSP). She was cooperating with the organisers of
Mlade rime and in this respect she, in cooperation with the University of Nova Gorica, organised
several poetry evenings. The students of the University of Nova Gorica who wrote poetry were
invited to present their poems at these events. She has also acted as mentor to individual students of
the University of Nova Gorica who were engaged in poetry writing. In addition, she was a member
of the potry writing contest committee (2014). She has been reading her poetry at various poetry
evemts, including the Sanje Festival in Ljubljana. In 2009, Assist. Prof. Dr. Ana Toroš has received
the Castle of Duino International Poetry Prize. As a poet, she was invited to the international
Literature and Poetry Festival, having taken place in Trieste in 2014.
1. TOROŠ, Ana. O zemlja sladka: kamen, zrno, sok : Alojz Gradnik ter romanski in germanski
svet, (Razprave in eseji, 65). Ljubljana: Slovenska matica, 2013. 186 pp., illustr. ISBN 978-961213-239-2. [COBISS.SI-ID 271853056]
2. TOROŠ, Ana. Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20.
stoletja, (Humanistika). V Novi Gorici: Univerza, 2011. 131 pp., illustr. ISBN 978-961-6311-67-0.
[COBISS.SI-ID 255205888]
3. TOROŠ, Ana. Al poeta ed amico Alois Gradnik per le sue spighe di grano questi fili d'erba Alojz
Gradnik in Ada Negri. Slavistiþna revija. [Printed ed.], Jul.-Sep. 2010, vol. 58, no. 3, pp. 361-372.
4. TOROŠ, Ana. The role of language in constructing the other in Slovenian and Italian poetry of
the first half of the twentieth century : images of Trieste. Slov. stud., 2011, vol. 33, no. 1, pp. 41-59.
[COBISS.SI-ID2110715]
5. TOROŠ, Ana. Processi di poetizzazione dell'altro a Trieste nella poesia slovena e italiana della
prima metà del XX secolo. Eur. orient., 2012, vol. 31, pp. 235-246. [COBISS.SI-ID 2761723]
1. TOROŠ, Ana. Poezija : branje na mednarodnem pesniškem veþeru Dialoghi con la poesia.
Duino: Castello, 21st Mar. 2014. [COBISS.SI-ID 3276795]
2. TOROŠ, Ana. Poezija : predstavitev na pesniškem veþeru Mlade rime v okviru Festivala Sanje
2006. Ljubljana: Festival Sanje, 30th Aug. 2006. [COBISS.SI-ID 1673211]
3. TOROŠ, Ana. Predstavitev druge pesniške zbirke Davida Bandellija "Razprti svetovi". Gorica:
Kulturni center Lojze Bratuž, 16th Jun. 2006. [COBISS.SI-ID 1672955]
4. BANDELJ, David (interviewee). Predstavitev pesniške zbirke David Bandelli: Razprti svetovi :
Literarna branja. Nova Gorica: Zveza kulturnih društev, 28.11.2006. [COBISS.SI-ID 792059]
5. TOROŠ, Ana (interviewee). Pogovor z nagrajenko na mednarodnem pesniškem nateþaju
Devinski grad 2009 Ano Toroš : oddaja Iz kulturnega sveta. Koper: Radio Koper, 21st Apr. 2009.
6. TOROŠ, Ana (interviewee). Pogovor z nagrajenko na mednarodnem pesniškem nateþaju
Devinski grad 2009 Ano Toroš : oddaja Mladi val. Trst: Radio Trst A, 15th Apr. 2009.
7. TOROŠ, Ana. Incontri all'incrocio. V: GRUBER, Gabriella Valera (ed.). Strade = Roads :
antologia, (Verbena). Empoli: Ibiskos Editrice Risolo, 2009, p. 122. [COBISS.SI-ID 1245435]
8. TOROŠ, Ana. Meeting at the crossroad. V: GRUBER, Gabriella Valera (ed.). Strade = Roads :
antologia, (Verbena). Empoli: Ibiskos Editrice Risolo, 2009, p. 123. [COBISS.SI-ID 1245691]
9. TOROŠ, Ana. Iskalci križišþ. V: GRUBER, Gabriella Valera (ed.). Strade = Roads : poesia e
solidarietà linguaggio dei popoli. [Empoli]: Ibiskos Editrice Risolo, 2009, CD 2, poem 21 (1 min,
20 sec). [COBISS.SI-ID 1293563]
Predmet:
Coursetitle:
Psiholingvistika
Psycholinguistics
Študijskasmer
Studyfield
Slovenistika(2)
SlovenianStudies(2ndcycle)
/
/
Letnik
Academic
year
1.ali2.
1or2
Semester
Semester
1.ali2.
1or2
Izbirni/Elective
Samost.delo
Predavanja
Seminar
Sem.vaje
Teren.vaje
Laboratory
Individ.
ECTS
Lectures
Seminar
Tutorial
Fieldwork
work
work
20
20
140
6
prof.dr.ArturStepanov
Jeziki/
Predavanja/ slovenšēina/anglešēina/Slovenian/English
Languages:
Lectures:
Vaje/Tutorial: slovenšēina/anglešēina/Slovenian/English
Prerequisits:
Uvodnijezikoslovnipredmeti.Predmetse
Introductorylinguisticcourses.Thiscourseis
povezujezostalimijezikoslovnimipredmetina relatedtootherlinguisticcoursesofthis
temprogramu.
program.
Vsebina:
Predmetjeuvodnipregledtrenutnegastanja
raziskovanjavpsiholingvistiki(raziskovanje
psihološkihinnevrološkihvidikovnaravnega
ēloveškegajezika).Preuēevalibomopsihološke
modelejezika,sestavljenenapodlagi
preuēevanjevolucijejezika,jezikovnega
usvajanjaterprocesiranjajezika.
Študentisebodospoznalitudis
pomembnejšimieksperimentalnimimetodami,
kiseuporabljajovpsiholingvistiki.
Thecourseoffersanintroductoryoverviewof
thecurrentstateofartinpsycholinguistic
research(researchonthepsychologicaland
neurologicalaspectsofhumanlanguage).
Studentswillexplorethemainpsychological
modelsoflanguageconstructedonthebasisof
thestudyoflanguageevolution,language
acquisition,andlanguageprocessing.Students
willalsolearnaboutthemajorexperimental
techniquesusedinpsycholinguistics.
•Gernsbacher,M.A.(ur.),HandbookofPsycholinguistics.SanDiego,CA:AcademicPress,
Inc.
•Carroll,DavidW.2007.Psychologyoflanguage.Belmont,CA:ThomsonWadsworth.
•Fernandez,EvaM.,andCairns,HelenSmith.2010.Fundamentalsofpsycholinguistics.
Malden,MA:WileyͲBlackwell.
•Golden,Marija.1996.Ojezikuinjezikoslovju.Ljubljana:U.vLjubljani,Filozofskafakulteta.
•Pinker,Steven.2010.Jezikovninagon:kakoumustvarjajezik.Ljubljana:Modrijan.
•F ield,J.(2004).Psycholinguistics:TheKeyConcepts.NewYork:Routledge.
•TeržanKopecky,Karmen(2001):Psihološkedimenzijejezikovnihravnanj.Maribor:
Pedagoškafakulteta.
•Marjanoviē–Umek,Ljubica(1990):Mišljenjeingovorpredšolskegaotroka.Ljubljana:
DržavnazaložbaSlovenije.
Ciljiinkompetence:
Ciljpredmetaještudentomzagotovitipregled
raziskovalnegapodroējapsiholingvistike,
poznavanjeglavnihsmerirazvoja
psiholingvistike,poznavanjetemeljnihvprašanj
ternaēinadelavpsiholingvistiki.Študentibodo
usposobljenizasamostojnobranjestrokovne
literaturespodroējapsiholingvistike,za
kritiēnovrednotenjeraziskovalnegadelas
podroējapsiholingvistikeinzaprepoznavanja
zanimivihvprašanjspodroējapsiholingvistike.
•Poznavanjeosnovpsiholingvistikeinvrojenih
vidikovnaravnegaēloveškegajezika
•Poznavanjeosnovsprejemanja,tvorjenja,
razumevanjajezika
•Poznavanjeosnovusvajanjajezika
Thecourseaimstoprovidestudentswithan
overviewofthefieldofpsycholinguistics,its
aims,scope,mainquestions,anditsresearch
methods.Studentswillobtaintheskillsfor
independentstudyofpsycholinguistic
literature,forcriticalevaluationofreseachin
psycholinguisticsandforidentifyinginteresting
researchtopics.
x Knowledgeofthefoundationsof
psycholinguisticsandtheinnateaspectsof
naturallanguage
x Knowledgeofthefoundationsoflanguage
comprehensionandproduction
x Knowledgeofthefoundationsoflanguage
acquisition
•predavanja
•individualnodelovokvirudomaēihnalog
x Lectures
x Homeworkassignments
•rednaprisotnostinaktivnaudeležba
x Classattendance,active
napredavanjihinvajah
participationininͲclass
•1ali2domaēinalogi
discussions
10/20/70
•konēniizpitizcelotnesnovipredmeta
x 1or2homeworkassignments
x finalexam
STEPANOV,Arthur,STATEVA,Penka.WhenQRdisobeyssuperiority.Linguist.inq.,2009,vol.40,
no.1,str.176Ͳ185.
STEPANOV,Arthur,TSAI,WeiͲTienDylan.CartographyandlicensingofwhͲadjuncts:acrossͲ
linguisticperspective.Nat.lang.linguist.theory,avg.2008,vol.26,no.3,str.589Ͳ638.
STEPANOV,Arthur.TheendofCED?:minimalismandextractiondomains.Syntax(Oxford),apr.
2007,vol.10,no.1,str.80Ͳ126.
STEPANOV,Arthur.Morphologicalcaseandtheinversecasefilter.Linguist.Ber.,2007,hft.211,
str.255Ͳ276.
STEPANOV,Arthur.OntheabsenceoflongͲdistanceAͲmovementinRussian.J.Slav.linguist.,
2007,vol.15,no.1,str.81Ͳ108.
ǣ
ǣ
,,Ȁ
ǣæǡā
ǣǡ
e

e
ϐ
ȋʹȌ
ȋʹȌ
Ȁ
Ȁ
Ȁ

ʹǤ
ʹǤ

͵ǤͶǤ
͵ǤͶǤ
Ȁ
Ȁ
ǣ

ͳͷ
ͳͷ
Ǥ

Ǥ
Ǥ

Ǥ

ͻͲ
Ͷ
Ȁǣ ǤǤȀǤǤǤ

Ȁ
ǣ
Ȁ Ȁ
ǣ
Ȁǣ Ȁ
«Ǥ
æǣ
ʹǤƼ Ǥ
ǣ
ʹ
Ǥ
ǣ
ƽ Ƽ ǣ
Ͳ ǌǀůŽŐŽŵĞĚŽƐĞďŶŝŚŽĚŶŽƐŽǀǀƌĂǌƌĞĚƵ
ŝŶŶĂƓŽůŝ;ŵĞĚƵēĞŶĐŝǀƌĂǌƌĞĚƵŝŶŵĞĚ
ƵēŝƚĞůũŝŝŶƵēĞŶĐŝͿƉƌŝĚŽƐĞŐĂŶũƵƵēŶŝŚŝŶ
ǀǌŐŽũŶŝŚĐŝůũĞǀƓŽůĞ͖ƉŽĚƌŽďŶĞũĞƐĞďŽĚŽ
ƐĞǌŶĂŶŝůŝǌƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞŵ͕ƐƚĂůŝƓēŝŝŶ
ǀĞĚĞŶũĞŵƌĂǌůŝēŶŽƐƚĂƌŝŚŽƚƌŽŬŝŶ
ŵůĂĚŽƐƚŶŝŬŽǀǀŵĞĚŽƐĞďŶŝŚŝŶ
ŵĞĚƐŬƵƉŝŶƐŬŝŚŽĚŶŽƐŝŚ͕ŶĂēŝŶŝ
ŽďůŝŬŽǀĂŶũĂŝŶŬůƵǌŝǀŶĞƌĂǌƌĞĚŶĞŝŶ
ƓŽůƐŬĞŬůŝŵĞ͕ŶĂēŝŶŝĂŬƟǀŶĞŐĂ
ǀŬůũƵēĞǀĂŶũĂƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀƉƌŝƉŽƵŬƵ
ŝŶŽďƓŽůƐŬŝŚĚĞũĂǀŶŽƐƟŚƚĞƌƵēŝŶŬŝ
ƐŽĐŝĂůŶĞĚŝŶĂŵŝŬĞǀƌĂǌƌĞĚƵŝŶŶĂƓŽůŝŶĂ
ƵēŶŽŝŶƐŽĐŝĂůŶŝǀĞĚĞŶũĞ
ƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀƚĞƌŶũŝŚŽǀŽƐĞďŶŽƐƚŶŝ
ƌĂǌǀŽũ͖
Ͳ ƐƉŽŵĞŶŽŵǀǌƉŽƐƚĂǀůũĂŶũĂƵƐƚƌĞǌŶŝŚ
ŽĚŶŽƐŽǀŵĞĚƓŽůŽŝŶƐƚĂƌƓŝǀƉƌŽĐĞƐƵ
ƉŽƵēĞǀĂŶũĂ͖ƉŽĚƌŽďŶĞũĞďŽĚŽ
ŽďƌĂǀŶĂǀĂŶĞŶĂƐůĞĚŶũĞǀƐĞďŝŶĞ͗
ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĂƐƐƚĂƌƓŝ͖ǀǌŐŽũŶŝƐůŽŐ
ƐƚĂƌƓĞǀ͖
Ͳ ƐƚĞŵĞůũŶŝŵŝŶĂēĞůŝǌĂŐŽƚĂǀůũĂŶũĂ
ƵēŝŶŬŽǀŝƚĞŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞŝŶŝŶƚĞƌĂŬĐŝũ
ŵĞĚƓŽůŽ͕ĚƌƵǎŝŶĂŵŝŝŶƐŬƵƉŶŽƐƚũŽ͘s
ŽŬǀŝƌƵƉƌĞĚŵĞƚĂƐĞďŽĚŽǌǀŝĚŝŬĂ
ŽĚŶŽƐŽǀŵĞĚƓŽůŽŝŶƐŬƵƉŶŽƐƚũŽ
ŽďƌĂǀŶĂǀĂůĞŶĂƐůĞĚŶũĞƚĞŵĞ͗
ŝĚĞŶƟĮŬĂĐŝũĂǌŶĂēŝůŶŽƐƟƐŬƵƉŶŽƐƟ͖
ƉŽǀĞǌŽǀĂŶũĞǌĚƌƵŐŝŵŝǀǌŐŽũŶŽͲ
ŝǌŽďƌĂǎĞǀĂůŶŝŵŝŝŶƐƟƚƵĐŝũĂŵŝŝŶ
ƉŽƐĂŵĞǌŶŝŬŝ͖ƉŽǀĞǌŽǀĂŶũĞǌĚƌƵŐŝŵŝ
ŝŶƐƟƚƵĐŝũĂŵŝǀƐŬƵƉŶŽƐƟ͖ƵƐƚǀĂƌũĂŶũĞ
ƉŽŐŽũĞǀǌĂǀǌĂũĞŵŶŽƐŽĚĞůŽǀĂŶũĞ͕
ƵēĞŶũĞŝŶƉŽĚƉŽƌŽŵĞĚƓŽůŽŝŶ
ƐŬƵƉŶŽƐƚũŽ͖ƵǀĞůũĂǀůũĂŶũĞĚĞůĂ
ƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀǀƐŬƵƉŶŽƐƟ͖
ŝĚĞŶƟĮŬĂĐŝũĂƚĞŚŽĚŶŽƐŽǀǌǀŝĚŝŬĂǌŶĂŶũ͕
ƉƌĂŬƐŝŶǀƌĞĚŶŽƚ͘
ȋȌǣ
ǣ
Ͳ ƚŚĞƌŽůĞŽĨŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂůƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐŝŶ
ƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚĂƚƐĐŚŽŽů;ĂŵŽŶŐ
ƉƵƉŝůƐǁŝƚŚŝŶĂĐůĂƐƐĂŶĚďĞƚǁĞĞŶ
ƚĞĂĐŚĞƌƐĂŶĚƉƵƉŝůƐͿŝŶĂĐŚŝĞǀŝŶŐ
ůĞĂƌŶŝŶŐĂŶĚĞĚƵĐĂƟŽŶĂůŐŽĂůƐŽĨƚŚĞ
ƐĐŚŽŽů͖ƚŚĞǇǁŝůůŐĂŝŶŝŶͲĚĞƉƚŚ
ŬŶŽǁůĞĚŐĞĂďŽƵƚƚŚĞƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐ͕
ĂƫƚƵĚĞƐĂŶĚďĞŚĂǀŝŽƵƌŽĨĐŚŝůĚƌĞŶĂŶĚ
ĂĚŽůĞƐĐĞŶƚƐŽĨĚŝīĞƌĞŶƚĂŐĞƐŝŶ
ŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂůĂŶĚŝŶƚĞƌŐƌŽƵƉƌĞůĂƟŽŶƐ͕
ƚŚĞŵĞĂŶƐŽĨĐƌĞĂƟŶŐĂŶŝŶĐůƵƐŝǀĞ
ĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚƐĐŚŽŽůĐůŝŵĂƚĞ͕ƚŚĞ
ŵĞĂŶƐŽĨƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖĂĐƟǀĞ
ƉĂƌƟĐŝƉĂƟŽŶŝŶƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚĞǆƚƌĂͲ
ĐƵƌƌŝĐƵůĂƌĂĐƟǀŝƟĞƐĂŶĚƚŚĞŝŵƉĂĐƚƐŽĨ
ƐŽĐŝĂůĚǇŶĂŵŝĐƐŝŶƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚĂƚ
ƐĐŚŽŽůŽŶƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖůĞĂƌŶŝŶŐĂŶĚ
ƐŽĐŝĂůďĞŚĂǀŝŽƵƌĂŶĚƚŚĞŝƌƉĞƌƐŽŶĂůŝƚǇ
ĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚ͖
Ͳ ƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞŽĨĞƐƚĂďůŝƐŚŝŶŐ
ĂƉƉƌŽƉƌŝĂƚĞƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐďĞƚǁĞĞŶƚŚĞ
ƐĐŚŽŽůĂŶĚƉĂƌĞŶƚƐŝŶƚŚĞƉƌŽĐĞƐƐŽĨ
ƚĞĂĐŚŝŶŐ͖ƚŚĞĨŽůůŽǁŝŶŐƚŽƉŝĐƐǁŝůůďĞ
ĚŝƐĐƵƐƐĞĚŝŶŵŽƌĞĚĞƚĂŝů͗ĐŽŵŵƵŶŝĐĂƟŽŶ
ǁŝƚŚƉĂƌĞŶƚƐ͕ƉĂƌĞŶƟŶŐƐƚǇůĞƐ͖
Ͳ ƚŚĞĐŽƌĞƉƌŝŶĐŝƉůĞƐŽĨĨĂĐŝůŝƚĂƟŶŐ
ĞīĞĐƟǀĞĐŽŵŵƵŶŝĐĂƟŽŶĂŶĚ
ŝŶƚĞƌĂĐƟŽŶƐďĞƚǁĞĞŶƚŚĞƐĐŚŽŽů͕
ĨĂŵŝůŝĞƐĂŶĚƚŚĞĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͘dŚĞ
ĨŽůůŽǁŝŶŐƚŽƉŝĐƐǁŝůůĂůƐŽďĞĂĚĚƌĞƐƐĞĚŝŶ
ƚĞƌŵƐŽĨƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐďĞƚǁĞĞŶƚŚĞ
ƐĐŚŽŽůĂŶĚƚŚĞĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͗ŝĚĞŶƟĮĐĂƟŽŶ
ŽĨĐŽŵŵƵŶŝƚǇĐŚĂƌĂĐƚĞƌŝƐƟĐƐ͖ŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶ
ǁŝƚŚŽƚŚĞƌĞĚƵĐĂƟŽŶĂůŝŶƐƟƚƵƟŽŶƐĂŶĚ
ŝŶĚŝǀŝĚƵĂůƐ͖ŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶǁŝƚŚŽƚŚĞƌ
ŝŶƐƟƚƵƟŽŶƐǁŝƚŚŝŶƚŚĞĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͖
ĐƌĞĂƟŶŐĐŽŶĚŝƟŽŶƐĨŽƌŵƵƚƵĂů
ĐŽŽƉĞƌĂƟŽŶ͕ůĞĂƌŶŝŶŐĂŶĚƐƵƉƉŽƌƚ
ďĞƚǁĞĞŶƚŚĞƐĐŚŽŽůĂŶĚƚŚĞĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͖
ŐĂŝŶŝŶŐƌĞĐŽŐŶŝƟŽŶĨŽƌƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖ
ǁŽƌŬǁŝƚŚŝŶƚŚĞĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͖
ŝĚĞŶƟĮĐĂƟŽŶŽĨƚŚĞƐĞƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐŝŶ
ƚĞƌŵƐŽĨŬŶŽǁůĞĚŐĞ͕ƉƌĂĐƟĐĞƐĂŶĚ
ǀĂůƵĞƐ͘
Ȁǣ
Ȁǣ
Ƽ ǡǤȋʹͲͳ͵ȌǤƼ ǢȋǢͲ͹͸ȌǤǣƼ
ǡƼ Ƽ Ƽ Ǥ
ƴ ǡǤǡǡǤǡǡǤǡǡǤǡǤȋʹͲͲͶȌǤ
æǤ«ǤǣƼ Ǥ
ǡǤǡǤȋʹͲͲͻȌǤƽ Ƽ Ƽ ƼǣƼ ǡƼ
Ƽ ǤǣƼ Ǥ
ǡǤǡǤȋʹͲͲͺȌǤǡǡǣ
Ǥ͵ǤǡǤǣǤ
ǡǤȋʹͲͲ͸ȌǤǡǡǤǣǤǤ
ǤǤȋǤȌǡȋȌȋǤ͸ͷͷȂ͸͹ͶȌǤ
ǡǡǣǤ
ǡǤǡǡǤǡǡǤǤǡǤȋʹͲͳͲȌǤǤǣǤǤ
ǡǤǦǤǤȋǤȌǡ
ȋǤ͵Ͳ͹Ȃ͵͵ͲȌǤǡǣƬǡǤ
ǡǤǡǤǤȋʹͲͲͺȌǤ
ǤǣǡǤ
«Ȁǣ
ǡǤȋʹͲͳ͵ȌǤǡͽ
Ǥǡǣǡ
Ǥ
Ƽ Ƽ ǡ Ǥǡ ǡ Ǥ Ƽ Ƽ ǡ Ǥ ȋʹͲͲͶȌǤ Ǧ
̵ ǣ ǡ æ
ǡͳ͵ǡ͵ǡ͹Ȃʹ͸Ǥ
̵ǡǤǤȋʹͲͲ͸ȌǤǤǣǤǤǤǤ
ȋǤȌǡȋȌȋǤ͹ͺͳȂͺͲʹȌǤǡ
ǡǣǤ
ǡǤǤǡǡǤǤǡǤǤȋʹͲͲ͸ȌǤǤ
ǣǤǤǤǤȋǤȌǡȋȌ
ȋǤ͵ʹ͹Ȃ͵ͶͺȌǤǡǡǣǤ
ǡǡƽ ƽ ǡǡǡǤāǤǣ
Ƽ Ƽ ǡʹͲͲͻǤͳͷʹǤǡǤǤͻ͹ͺǦͻ͸ͳǦʹ͹ͲǦͲͳͷǦ͹ǤȏǤǦ
ʹͶͺʹͶͳͳͷʹȐ
ǡǤǤǡǤǤȋǤȌȋʹͲͲͺȌǤϔ
Ǥǣ
Ǥ
ǡǤȋʹͲͳͲȌǤǤǣǤ
ǣ
ǣ
ǣƼ Ƽ ǣ
ǦƼ Ƽ
Ƽ

Ƽ Ǣ
ǦƼ
Ƽ Ǣ
ǦƼ
ǡǦ
Ƽ
ǦƼ
ǡ
Ƽ Ƽ ȀƼ
Ƽ Ǥ
ǣ
x ƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞƐŽĐŝĂůŶĞĚŝŶĂŵŝŬĞǀ
ƌĂǌƌĞĚƵŝŶŶĂƓŽůŝ͖
x ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞŝŶǀƌĞĚŶŽƚĞŶũĞǀůŽŐĞ
ŵĞĚŽƐĞďŶŝŚŝŶŵĞĚƐŬƵƉŝŶƐŬŝŚŽĚŶŽƐŽǀ
ŵĞĚƵēĞŶĐŝͬĚŝũĂŬŝŶĂŶũŝŚŽǀŽƵēŶŽŝŶ
ƐŽĐŝĂůŶŽǀĞĚĞŶũĞ͖
x ǌŵŽǎŶŽƐƚŶĂēƌƚŽǀĂŶũĂŝŶŝǌǀĂũĂŶũĂ
ƐƉƌĞŵĞŵďǀƐŽĐŝĂůŶŝĚŝŶĂŵŝŬŝƌĂǌƌĞĚĂƐ
ĐŝůũĞŵŽďůŝŬŽǀĂŶũĂƐƉŽĚďƵĚŶŝŚ
ŵĞĚŽƐĞďŶŝŚŽĚŶŽƐŽǀǌĂŝŶĚŝǀŝĚƵĂůŶŝ
ƌĂǌǀŽũǀƐĞŚƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀ͖
x ƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞŽƐŶŽǀŶŝŚŵŽĚĞůŽǀ
ǀǌŐŽũŶŝŚƐůŽŐŽǀƐƚĂƌƓĞǀ͖
x ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞŝŶǀƌĞĚŶŽƚĞŶũĞƉŽŵĞŶĂ
ǀǌŐŽũŶŝŚƐůŽŐŽǀǌĂŽƚƌŽŬŽǀŽǀĞĚĞŶũĞ
ĚŽŵĂŝŶǀƓŽůŝ͖
x ĂƉůŝŬĂĐŝũĂƚĞŽƌĞƚƐŬŝŚǌŶĂŶũǀƉƌĂŬƐŝ͗
ƐƉŽƐŽďŶŽƐƚǌĂƌĞƓĞǀĂŶũĞŬŽŶŬƌĞƚŶŝŚ
ƉĞĚĂŐŽƓŬŝŚƉƌŽďůĞŵŽǀƉŽǀĞǌĂŶŝŚǌ
ƵēĞŶēĞǀŝŵǀĞĚĞŶũĞŵǀƓŽůŝ͖
x ƌĂǌǀŝũĂŶũĞƐƉŽƐŽďŶŽƐƟǌĂŬƌĞƉŝƚĞǀƵēĞŶũĂŝŶ
ƐŽĐŝĂůŝǌĂĐŝũĞƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀƉƌĞŬŽ
ǀŬůũƵēĞǀĂŶũĞůĞͲƚĞŚǀǎŝǀůũĞŶũĞƐŬƵƉŶŽƐƟŝŶ
ēůĂŶĞƐŬƵƉŶŽƐƟǀǎŝǀůũĞŶũĞŝŶƐƟƚƵĐŝũĞ͖
x ƌĂǌǀŝũĂŶũĞǌŵŽǎŶŽƐƟǌĂƵƉŽƌĂďŽǀĞĚĞŶũĂŽ
ƐŬƵƉŶŽƐƟŚŝŶĚƌƵǎŝŶĂŚƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀŬŽƚ
ƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůŬƵƌŝŬƵůƵŵĂŝŶŶũŝŚŽǀŝŚƵēŶŝŚ
ŝǌŬƵƓĞŶũ͘
ǣ
ǣǣ
ͲĐŚĂƌĂĐƚĞƌŝƐƟĐƐĂŶĚĞīĞĐƚƐŽĨŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂůĂŶĚ
ŝŶƚĞƌŐƌŽƵƉďĞŚĂǀŝŽƵƌĂƚƐĐŚŽŽůŽŶƚŚĞŝŶĚŝǀŝĚƵĂů
ĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚŽĨĐŚŝůĚƌĞŶĂŶĚĂĚŽůĞƐĐĞŶƚƐĂŶĚƚŽ
ƚƌĂŝŶƚŚĞŵƚŽĨŽƐƚĞƌƉŽƐŝƟǀĞŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂů
ƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐŝŶƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚĂƚƐĐŚŽŽů͖
Ǧ
̵Ǣ
ͲĐŽŶƚĞŶƚƐŝŶƌĞůĂƟŽŶƚŽŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶŽĨ
ĐŽŵŵƵŶŝƚǇƐĞƌǀŝĐĞƐĂŶĚƌĞƐŽƵƌĐĞƐǁŝƚŚƚŚŽƐĞ
ƉƌŽǀŝĚĞĚďǇĞĚƵĐĂƟŽŶĂůŝŶƐƟƚƵƟŽŶƐǁŝƚŚƚŚĞ
ĂŝŵŽĨĞŶƌŝĐŚŝŶŐƚŚĞĐƵƌƌŝĐƵůƵŵŽĨĞĚƵĐĂƟŽŶĂů
ŝŶƐƟƚƵƟŽŶƐ͕ĨŽƐƚĞƌŝŶŐƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖ
ĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚĂŶĚůĞĂƌŶŝŶŐ͕ĂŶĚƐƚƌĞŶŐƚŚĞŶŝŶŐ
ĨĂŵŝůŝĞƐ͘
ǣ
x ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐŽĨƚŚĞƐŽĐŝĂůĚǇŶĂŵŝĐƐŝŶ
ƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚĂƚƐĐŚŽŽů͖
x ƌĞĐŽŐŶŝƐŝŶŐĂŶĚǀĂůƵŝŶŐƚŚĞƌŽůĞƚŚĂƚ
ŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂůĂŶĚŝŶƚĞƌŐƌŽƵƉ
ƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐĂŵŽŶŐƉƵƉŝůƐͬƐƚƵĚĞŶƚƐƉůĂǇ
ŝŶƚŚĞŝƌůĞĂƌŶŝŶŐĂŶĚƐŽĐŝĂůďĞŚĂǀŝŽƵƌ͖
x ƚŚĞĂďŝůŝƚǇƚŽƉůĂŶĂŶĚŝŵƉůĞŵĞŶƚ
ĐŚĂŶŐĞƐŝŶƚŚĞƐŽĐŝĂůĚǇŶĂŵŝĐƐŽĨĂĐůĂƐƐ
ǁŝƚŚƚŚĞĂŝŵŽĨĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƐƟŵƵůĂƟǀĞ
ŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂůƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐĨŽƌŝŶĚŝǀŝĚƵĂů
ĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚŽĨĂůůƉƵƉŝůƐͬƐƚƵĚĞŶƚƐ͖
x ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐŽĨƚŚĞĐŽƌĞƉĂƌĞŶƟŶŐ
ƐƚǇůĞŵŽĚĞůƐ͖
x ƌĞĐŽŐŶŝƐŝŶŐĂŶĚǀĂůƵŝŶŐƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞ
ŽĨƉĂƌĞŶƟŶŐͬƚĞĂĐŚŝŶŐƐƚǇůĞƐĨŽƌ
ĐŚŝůĚƌĞŶΖƐďĞŚĂǀŝŽƵƌĂƚŚŽŵĞĂŶĚĂƚ
ƐĐŚŽŽů͖
x ĂƉƉůŝĐĂƟŽŶŽĨƚŚĞƚŚĞŽƌĞƟĐĂůŬŶŽǁůĞĚŐĞ
ŝŶƉƌĂĐƟĐĞ͗ƚŚĞĂďŝůŝƚǇƚŽƐŽůǀĞƐƉĞĐŝĮĐ
ƉĞĚĂŐŽŐŝĐĂůŝƐƐƵĞƐĂƐƐŽĐŝĂƚĞĚǁŝƚŚ
ƉƵƉŝůƐΖďĞŚĂǀŝŽƵƌĂƚƐĐŚŽŽů͖
x ĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƚŚĞĂďŝůŝƚǇƚŽƐƚƌĞŶŐƚŚĞŶ
ƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖůĞĂƌŶŝŶŐĂŶĚƐŽĐŝĂůŝƐĂƟŽŶ
ƚŚƌŽƵŐŚƚŚĞŝƌŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶŝŶƚŽĐŽŵŵƵŶŝƚǇ
ůŝĨĞĂŶĚŽĨĐŽŵŵƵŶŝƚǇŵĞŵďĞƌƐŝŶƚŽƚŚĞůŝĨĞ
ŽĨƚŚĞŝŶƐƟƚƵƟŽŶ͖
x ĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƚŚĞĂďŝůŝƚǇƚŽƵƐĞƚŚĞŬŶŽǁůĞĚŐĞ
ĂďŽƵƚƉƵƉŝůƐΖͬƐƚƵĚĞŶƚƐΖĐŽŵŵƵŶŝƟĞƐĂŶĚ
ĨĂŵŝůŝĞƐĂƐĂŶŝŶƚĞŐƌĂůƉĂƌƚŽĨƚŚĞĐƵƌƌŝĐƵůƵŵ
ĂŶĚƚŚĞŝƌůĞĂƌŶŝŶŐĞǆƉĞƌŝĞŶĐĞ͘
Ƽ Ƽ

Ƽ
Ǥ

ȋͳǤȌ
«ǡǡ
«
«««
«Ǥ
æǣ
ƽ Ƽ ǣ
x
x
x
x
x
x
x
x
ƉŽǌŶĂũŽǌŶĂēŝůŶŽƐƟŵĞĚŽƐĞďŶŝŚŝŶ
ŵĞĚƐŬƵƉŝŶƐŬŝŚŽĚŶŽƐŽǀŵĞĚǀƌƐƚŶŝŬŝŝŶ
ƌĂǌƵŵĞũŽŶũŝŚŽǀƉŽŵĞŶǌĂŝŶĚŝǀŝĚƵĂůŶŝ
ƌĂǌǀŽũŽƚƌŽŬŝŶŵůĂĚŽƐƚŶŝŬŽǀ͖
ĂŶĂůŝǌŝƌĂũŽŝŶǀƌĞĚŶŽƟũŽƌĂǌůŝēŶĞĚĞũĂǀŶŝŬĞ͕
ŬŝǀƉůŝǀĂũŽŶĂƐŽĐŝĂůŶŽǀĞĚĞŶũĞ͕ƌĂǌƌĞĚŶŽŝŶ
ƓŽůƐŬŽŬůŝŵŽ͖
ŶĂēƌƚƵũĞũŽǀŽĚĞŶũĞŝŶƵƐŵĞƌũĂŶũĞƐŽĐŝĂůŶŝŚ
ŽĚŶŽƐŽǀǀƌĂǌƌĞĚƵŝŶŶĂƓŽůŝƐĐŝůũĞŵ
ƐƉŽĚďƵũĂŶũĂƵŐŽĚŶŝŚŝǌŝĚŽǀǌĂƉŽƐĂŵĞǌŶŝŬĂ
ŝŶƐŬƵƉŝŶŽ͖
ƉŽǌŶĂũŽŝŶƌĂǌƵŵĞũŽŽƐŶŽǀŶĞŵŽĚĞůĞ
ǀǌŐŽũŶŝŚƐůŽŐŽǀ͖
ĂŶĂůŝǌŝƌĂũŽŝŶǀƌĞĚŶŽƟũŽƉŽŵĞŶǀǌŐŽũŶĞŐĂ
ƐůŽŐĂƐƚĂƌƓĞǀŝŶƵēŝƚĞůũĂǌĂŽƚƌŽŬŽǀŽ
ǀĞĚĞŶũĞ͖
ŶĂēƌƚƵũĞũŽůĂƐƚĞŶƌĂǌǀŽũŶĂƉŽĚƌŽēũƵ
ƐŽĚĞůŽǀĂŶũĂƐƐƚĂƌƓŝ͖
ƉƌĞƉŽǌŶĂũŽŝŶǀƌĞĚŶŽƟũŽƌĂǌůŝēŶĞŶĂēŝŶĞ
ƉŽǀĞǌŽǀĂŶũĂƓŽůĞǌůŽŬĂůŶŽƐŬƵƉŶŽƐƚũŽ͖
ŶĂēƌƚƵũĞũŽŵŽǎŶŽƐƟǌĂǀŬůũƵēĞǀĂŶũĞ
ƵēĞŶĐĞǀͬĚŝũĂŬŽǀǀůŽŬĂůŶŽƐŬƵƉŶŽƐƚŝŶ
ǀŬůũƵēĞǀĂŶũĞůŽŬĂůŶĞƐŬƵƉŶŽƐƟǀǎŝǀůũĞŶũĞ
ƓŽůĞ͘
««ǣ
EŽƚĞ͗dŚĞĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚŽĨƚŚĞĨŽƌĞŐŽŝŶŐ
ƐƚƵĚĞŶƚƐΖĐŽŵƉĞƚĞŶĐŝĞƐǁŝůůďĞĂĐĐŽŵƉůŝƐŚĞĚďǇ
ŵĞĂŶƐŽĨĐƌŽƐƐͲĐƵƌƌŝĐƵůĂƌŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶǁŝƚŚƚŚĞ
ĐŽƌĞĐŽƵƌƐĞƐĂŶĚĞůĞĐƟǀĞĐŽƵƌƐĞƐĨƌŽŵƚŚĞĮĞůĚ
ŽĨƉƐǇĐŚŽůŽŐǇĂŶĚƉĞĚĂŐŽŐǇ͘

ȋͳȌ
ǡǡ

Ǥ
ǣ
ǣ
x
x
x
x
x
x
x
x
ŬŶŽǁƚŚĞĐŚĂƌĂĐƚĞƌŝƐƟĐƐŽĨŝŶƚĞƌƉĞƌƐŽŶĂů
ĂŶĚŝŶƚĞƌŐƌŽƵƉƌĞůĂƟŽŶƐŚŝƉƐĂŵŽŶŐƉĞĞƌƐ
ĂŶĚƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚƚŚĞŝƌƐŝŐŶŝĮĐĂŶĐĞĨŽƌ
ĐŚŝůĚƌĞŶΖƐĂŶĚĂĚŽůĞƐĐĞŶƚƐΖŝŶĚŝǀŝĚƵĂů
ĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚ͖
ĂŶĂůǇƐĞĂŶĚĞǀĂůƵĂƚĞǀĂƌŝŽƵƐĨĂĐƚŽƌƐƚŚĂƚ
ŝŵƉĂĐƚƐŽĐŝĂůďĞŚĂǀŝŽƵƌ͕ƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚ
ƐĐŚŽŽůĐůŝŵĂƚĞ͖
ƉůĂŶŚŽǁƚŽŵĂŶĂŐĞĂŶĚƐƚĞĞƌƐŽĐŝĂů
ƌĞůĂƟŽŶƐǁŝƚŚŝŶƚŚĞĐůĂƐƐŽƌĂƚƐĐŚŽŽůǁŝƚŚ
ƚŚĞĂŝŵŽĨƉƌŽŵŽƟŶŐĨĂǀŽƵƌĂďůĞŽƵƚĐŽŵĞƐ
ĨŽƌŝŶĚŝǀŝĚƵĂůƐĂŶĚƚŚĞŐƌŽƵƉ͖
ĂƌĞĨĂŵŝůŝĂƌǁŝƚŚĂŶĚƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚƚŚĞĐŽƌĞ
ƉĂƌĞŶƟŶŐͬƚĞĂĐŚŝŶŐƐƚǇůĞŵŽĚĞůƐ͖
ĂŶĂůǇƐĞĂŶĚĞǀĂůƵĂƚĞƚŚĞƐŝŐŶŝĮĐĂŶĐĞŽĨ
ƉĂƌĞŶƟŶŐĂŶĚƚĞĂĐŚŝŶŐƐƚǇůĞƐĨŽƌĐŚŝůĚƌĞŶΖƐ
ďĞŚĂǀŝŽƵƌ͖
ƉůĂŶƚŚĞŝƌŽǁŶĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚŝŶƚĞƌŵƐŽĨ
ǁŽƌŬŝŶŐǁŝƚŚƉĂƌĞŶƚƐ͖
ŝĚĞŶƟĨǇĂŶĚĞǀĂůƵĂƚĞǀĂƌŝŽƵƐŵĞĂŶƐŽĨ
ŝŶƚĞŐƌĂƟŽŶďĞƚǁĞĞŶƐĐŚŽŽůƐĂŶĚƚŚĞůŽĐĂů
ĐŽŵŵƵŶŝƚǇ͖
ƉůĂŶƚŚĞŽƉƉŽƌƚƵŶŝƟĞƐĨŽƌƉƵƉŝůƐͬƐƚƵĚĞŶƚƐƚŽ
ƉĂƌƟĐŝƉĂƚĞŝŶƚŚĞůŽĐĂůĐŽŵŵƵŶŝƚǇĂŶĚĨŽƌ
ƚŚĞůŽĐĂůĐŽŵŵƵŶŝƚǇƚŽďĞŝŶǀŽůǀĞĚŝŶƐĐŚŽŽů
ůŝĨĞ͘
ǣ
Ͳ ƉƌĞĚĂǀĂŶũĂ
Ͳ ĚŝƐŬƵƐŝũĂ
Ͳ ĂŶĂůŝǌĂƉƌŝŵĞƌŽǀ
Ͳ ŝŶĚŝǀŝĚƵĂůŶŽĚĞůŽ
ǡ
ȀǦǡ
Ƽ Ƽ Ǥ
«ǣ

Ͳ ůĞĐƚƵƌĞƐ
Ͳ ĚŝƐĐƵƐƐŝŽŶ
Ͳ ĐĂƐĞĂŶĂůǇƐŝƐ
Ͳ ŝŶĚŝǀŝĚƵĂůǁŽƌŬ

Ǥ
Ƽ ȋΨȌȀ ǣ
ȋΨȌ
ͶͲΨ
͸ͲΨ
Ȁ
ͶͲΨ
͸ͲΨ
Ȁ̵ǣ
ǤǤ
Ƽ Ƽ Ƽ ǡ
Ƽ Ƽ ǤǦƼ
Ƽ
ǦƼ
Ƽ Ǥ
Ƽ ǣ
Ƽ ǡƼ Ƽ ǡƼ
ǡƼ ǡƼ Ǧ
Ƽ ǤȀ
ϐ
ǡ
ǤǦ

Ǧ

Ǥϐǣ
̵̵ǡ
ǡǡ
ǡ̵Ǧ
Ǥ
Ȁǣ
ǡǡƽ ǡǤāæǡȋ
Ƽ ǡǡ͵ȌǤǣƼ Ƽ ǡʹͲͳͳǤͳƼ ȋǦȌǡ
Ǥͻ͹ͺǦͻ͸ͳǦʹ͹ͲǦͲ͹͹ǦͷǤǣȀȀǤǤȀȀǤǫαͳͲ͸Ǥ
ȏǤǦʹͷ͹͵ͺͶ͹ͲͶȐ
ǡǤǫǤǣ
̵Ǥ
ǡȋǤȌǤǣ
̹ǡ
͸ͶͷͶǡȋǡͳͶ͹ͲǦ͸͸ͻͷȌǤǣ
̵ǡǣ
ǡǤʹͲͳͲǡǤ͵ͳͻǦ͵ʹ͹ǤǣȀȀǤǤǤȀȀ̈́ǦǦ
ǤǫαƬαʹͲͳͲǤȏǤǦʹʹ͵ͶͶͷͷȐ
ǡǤǣƼ Ǥǣǡ
ȋǤȌǡǡƽ ȋǤȌǤǣ
ϔǡȋƼ ǡͻȌǤǣƼ ǡʹͲͳͳǡǤʹͳͺǦ
ʹ͵ͷǤȏǤǦʹʹ͵ͶͳͻͻȐ
ǡǡƽ ƽ ǡǤƼ Ǥǣ
ǡȋǤȌǡǤ
ǣāǡāǡǤǣ
Ƽ ǡʹͲͲͻǡǤͶ͹ǦͷͺǤȏǤǦͳͻ͵͵ͳͶ͵Ȑ
ǡǡƽ ƽ ǡǡǡǤāǤǣ
Ƽ Ƽ ǡʹͲͲͻǤͳͷʹǤǡǤǤͻ͹ͺǦͻ͸ͳǦʹ͹ͲǦͲͳͷǦ͹ǤȏǤǦ
ʹͶͺʹͶͳͳͷʹȐ
ǡǤƼ Ƽ Ǥe
ǡͳͷͺͳǦ͸Ͳ͵͸ǤȏǤȐǡʹͲͲͷǡǤͳ͸ǡƼ ǤͷȀ͸ǡǤͷ͹Ǧ͹͸ǤȏǤǦ
ͳͶͳͶʹ͵ͳȐ
3UHGPHW
&RXUVHWLWOH
8ý1,1$ý5735('0(7$&2856(6<//$%86
6LVWHPLLQRURGMD]DJRWDYOMDQMDNDNRYRVWLSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMD
6\VWHPVDQG7RROVRI4XDOLW\$VVXUDQFHLQ3URIHVVLRQDO'HYHORSPHQW
âWXGLMVNLSURJUDPLQVWRSQMD
6WXG\SURJUDPPHDQGOHYHO
âWXGLMVNDVPHU
6WXG\ILHOG
6ORYHQLVWLND
6ORYHQHVWXGLHV
9UVWDSUHGPHWD&RXUVHW\SH
/HWQLN
$FDGHPLF
\HDU
6HPHVWHU
6HPHVWHU
DOL
DOL
,]ELUQL(OHFWLYH
8QLYHU]LWHWQDNRGDSUHGPHWD8QLYHUVLW\FRXUVHFRGH
3UHGDYDQMD
/HFWXUHV
6HPLQDU
6HPLQDU
1RVLOHFSUHGPHWD/HFWXUHU
-H]LNL
/DQJXDJHV
6HPYDMH
7XWRULDO
/DEYDMH
/DERUDWRU\
ZRUN
7HUHQYDMH
)LHOGZRUN
6DPRVWGHOR
,QGLYLG
ZRUN
(&76
'U7DWMDQD9RQWD
3UHGDYDQMD 6ORYHQVNL6ORYHQH
/HFWXUHV
9DMH7XWRULDO 6ORYHQVNL6ORYHQH
3RJRML]DYNOMXþLWHYYGHORR]]DRSUDYOMDQMH
ãWXGLMVNLKREYH]QRVWL
9SLVYWHNRþLOHWQLN
3UHUHTXLVLWV
6WXGHQWVDUHHQUROOHGLQWKHFXUUHQWVWXG\\HDU
9VHELQD
9VHELQD SUHGPHWD ER REGHODQD Y GYHK
YVHELQVNLKVNORSLK VNUE]DNDNRYRVWY]JRMHLQ
L]REUDåHYDQMD WHU SURIHVLRQDOQL UD]YRM
XþLWHOMDLFH
3UHGVWDYLOL ERPR NDNRYRVW Y Y]JRML LQ
L]REUDåHYDQMXNRW VSUHPLQMDMRþRNDWHJRULMRNL
MHRGYLVQDRGVRFLRNXOWXUQLKLQSURIHVLRQDOQLK
GHMDYQLNRY LQ UD]ORJH NL SRJRMXMHMR VNUE ]D
NDNRYRVW âWXGHQWHWNH ERPR VH]QDQLOL ]
RVQRYQLPL QDþHOL NDNRYRVWQH 9,= SUDNVH
LQWHUDNFLMH XþQR RNROMH VWUDWHJLMH XþHQMD
SDUWQHUVWYR]GUXåLQDPLLQRNROMHP«
3R]RUQRVWERPRQDPHQLOLUD]OLþQLPRURGMHP]D
RFHQMHYDQMH ]XQDQMD HYDOYDFLMD IRUPDWLYQD
HYDOYDFLMDVDPRHYDOYDFLMDLQVSUHPLQMDQMHWHU
]DJRWDYOMDQMH NDNRYRVWL Y XþQRY]JRMQHP
SURFHVX
2VYHWOLOL ERPR SRWUHER XþLWHOMDLFH SR
YVHåLYOMHQVNHPXþHQMXVWRSQMHSURIHVLRQDOQHJD
UD]YRMD LQ ]QDþLOQRVWL XþHQMD RGUDVOLK
PRWLYDFLMHRGUDVOLK]DXþHQMHWHUGHMDYQLNHNL
YSOLYDMRQDSURIHVLRQDOQLUD]YRMXþLWHOMDLFH
3UL WHP ERPR SRVHEQR SR]RUQRVW QDPHQLOL
NULWLþQLUHIOHNVLMLNRWSRJRMX]DVWURNRYQLUD]YRM
XþLWHOMDLFHWHUVWUDWHJLMDPNDNRRSD]RYDWLXþQR
Y]JRMQL SURFHV LQ JD VSUHPLQMDWL 3UHGVWDYLOL
ERPR UD]OLþQH REOLNH SRGSLUDQMD
SURIHVLRQDOQHJD UD]YRMD GHODYQLFH VHPLQDUML
PHQWRULUDQMH NROHJLDOQR PHQWRULUDQMH
VNXSQRVWL XþHþLK WLPVNR GHOR VXSHUYL]LMD
SURIHVLRQDOQD ]GUXåHQMD LQ SRYH]RYDQMD
SURIHVLRQDOQLSRUWIROLMR
9 QDGDOMHYDQMX ERPR SR]RUQRVW QDPHQLOL ãH
QDþUWRYDQMX SURIHVLRQDOQHJD UD]YRMD LQ NDNR
YSHWL SURIHVLRQDOQL UD]YRM SRVDPH]QHJD
XþLWHOMDLFHYRNYLUYL]LMHLQSRVODQVWYDãROH
&RQWHQW6\OODEXVRXWOLQH
7KHFRXUVHFRQWHQWZLOOEHGLYLGHGLQWRWZR
SDUWVFDUHIRUWKHTXDOLW\RIHGXFDWLRQDQG
WHDFKHUSURIHVVLRQDOGHYHORSPHQW
6WXGHQWVZLOOOHDUQDERXWWKHTXDOLW\LQWKHILHOG
RIHGXFDWLRQDQGFDUH DVDFKDQJLQJFDWHJRU\
WKDW GHSHQGV RQ WKH VRFLRFXOWXUDO DQG
SURIHVVLRQDOIDFWRUVDQGDOVRDERXWWKHUHDVRQV
WKDWGHWHUPLQHWKHTXDOLW\RIHGXFDWLRQDQGFDUH
7KH\ ZLOO EH PDGH IDPLOLDU ZLWK WKH EDVLF
SULQFLSOHV RI TXDOLW\ RI HGXFDWLRQDO SUDFWLFHV
LQWHUDFWLRQ OHDUQLQJ HQYLURQPHQW OHDUQLQJ
VWUDWHJLHV SDUWQHUVKLS ZLWK IDPLOLHV DQG WKH
HQYLURQPHQW
$WWHQWLRQ ZLOO EH GHYRWHG WR YDULRXV WRROV IRU
HYDOXDWLQJ H[WHUQDO HYDOXDWLRQ IRUPDWLYH
HYDOXDWLRQ VHOIHYDOXDWLRQ FKDQJLQJ DQG
DVVXULQJ WKH TXDOLW\ ZLWKLQ WKH HGXFDWLRQDO
SURFHVV
6WXGHQWVZLOOOHDUQDERXWWHDFKHUV
QHHGIRUOLIH
ORQJ OHDUQLQJ WKH OHYHO RI SURIHVVLRQDO
GHYHORSPHQW DQG WKH FKDUDFWHULVWLFV RI DGXOW
OHDUQLQJDGXOWV
PRWLYDWLRQIRUOHDUQLQJDQGWKH
IDFWRUV WKDW LQIOXHQFH WHDFKHU SURIHVVLRQDO
GHYHORSPHQW
,Q UHODWLRQ WR WKLV VSHFLDO DWWHQWLRQ ZLOO EH
GHYRWHGWRFULWLFDOUHIOHFWLRQDVDSUHUHTXLVLWHIRU
WHDFKHU
V SURIHVVLRQDO GHYHORSPHQW DQG
VWUDWHJLHV RI REVHUYLQJ DQG FKDQJLQJ WKH
HGXFDWLRQDO SURFHVV 9DULRXV PHDQV RI
VXSSRUWLQJ SURIHVVLRQDO GHYHORSPHQW ZLOO EH
SUHVHQWHG ZRUNVKRSV VHPLQDUV PHQWRUVKLS
SHHU PHQWRULQJ SURIHVVLRQDO OHDUQLQJ
FRPPXQLWLHV WHDPZRUN VXSHUYLVLRQ
SURIHVVLRQDO DVVRFLDWLRQV DQG QHWZRUNV
SURIHVVLRQDOSRUWIROLRV
7KH IRFXV ZLOO DOVR EH RQ SODQQLQJ RQH
V
SURIHVVLRQDOGHYHORSPHQWDQGKRZWRHPEHGWKH
SURIHVVLRQDOGHYHORSPHQWRILQGLYLGXDOWHDFKHUV
LQWRWKHYLVLRQDQGPLVVLRQRIWKHVFKRRO
7HPHOMQDOLWHUDWXUDLQYLUL5HDGLQJV
2EYH]QD0DQGDWRU\
9RQWD7âHYNXãLþ6,]]LYLLQXVPHULWYHSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDXþLWHOMHY/MXEOMDQD
3HGDJRãNLLQãWLWXW
&YHWHN63RXþHYDQMHNRWSURIHVLMDXþLWHOMNRWSURIHVLRQDOHF5DGRYOMLFD'LGDNWD
0DUHQWLþ3RåDUQLN%.DMVHMHGRJDMDOR]XþLWHOMHYRDYWRQRPLMRYGHVHWLKOHWLKãROVNH
SUHQRYH6RGREQDSHGDJRJLND='3'6VWU±
0DUHQWLþ3RåDUQLN%3URIHVLRQDOL]DFLMDL]REUDåHYDQMDXþLWHOMHY±QXMQDSUHGSRVWDYND
XVSHãQHSUHQRYH9]JRMDLQL]REUDåHYDQMHOHWQLN;;;,ãWVWU
9RQWD70HGQDURGQLSHGDJRãNLVWDQGDUGLYIXQNFLMLIRUPDWLYQHHYDOYDFLMH
SURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDLQ]DJRWDYOMDQMDNDNRYRVWL9RGHQMHYY]JRMLLQL]REUDåHYDQMXãW
VWU
9DOHQþLþ=XOMDQ00RGHOLLQQDþHODXþLWHOMHYHJDSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMD6RGREQD
SHGDJRJLNDVWU
3ULSRURþHQD5HFRPPHQGHG
0DUMDQRYLþ8/)HNRQMD8.DYþLþ73ROMDQãHN$8U.DNRYRVWYYUWFLK/MXEOMDQD
=QDQVWYHQLLQãWLWXW)LOR]RIVNHIDNXOWHWH
9RQWD73URIHVLRQDOQLUD]YRMY]JRMLWHOMLFHYIXQNFLMLQMHQHDYWRQRPQRVWL90DOHM5RQDOG
XU6WURNRYQDDYWRQRPLMDY]JRMLWHOMD]ERUQLN/MXEOMDQD6NXSQRVWYUWFHY6ORYHQLMHVWU±
9RQWD7.RQFHSWXDOL]DFLMDSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDVWURNRYQLKLQYRGVWYHQLKGHODYFHY
YUWFHYLQãRO99RQWD7XU0HGYHG8GRYLþ9XU5RåDF'DURYHF9XU'DURYHF'
XU5D]YLMDQMHSDUWQHUVWYDPHGIDNXOWHWRãRODPLLQYUWFL.RSHU8QLYHU]DQD3ULPRUVNHP
3HGDJRãNDIDNXOWHWD8QLYHU]DQD3ULPRUVNHP=QDQVWYHQRUD]LVNRYDOQRVUHGLãþH=DORåED
$QQDOHVVWU
9RQWD7=PHQWRUVNLPLWLPLN]YLãHYDQMXNDNRYRVWLLQVSRGEXMDQMXSURIHVLRQDOQHJD
UD]YRMDY]JRMLWHOMDR]LURPDXþLWHOMD99RQWD7XU,VWHQLþ6WDUþLþ$XU0HQWRUVWYRY
SURIHVLRQDOQHPUD]YRMXXþLWHOMDLQY]JRMLWHOMD.RSHU3HGDJRãNDIDNXOWHWDVWU
âWHK%=XOMDQ01DPHQãROVNHSUHQRYHLQDYWRQRPLMDL]SHUVSHNWLYHXþLWHOMHY6RGREQD
SHGDJRJLND/MXEOMDQDSRVHEQDL]GDMDVWU
-HOHQF.UDãRYHF6$%&L]REUDåHYDQMDRGUDVOLK/MXEOMDQD$QGUDJRãNLFHQWHU5HSXEOLNH
6ORYHQLMH
6H]QDPOLWHUDWXUHVHYVDNROHWRDNWXDOL]LUD=OLWHUDWXUR]DL]GHODYRVHPLQDUMHYERGRãWXGHQWMH
VH]QDQMHQLQDVHPLQDUMLKYVNODGX]L]EUDQRWHPR7KHOLVWRIPDQGDWRU\DQGUHFRPPHQGHG
UHDGLQJVLVUHYLVHGDQQXDOO\6WXGHQWVZLOOEHLQIRUPHGDERXWWKHUHDGLQJVQHFHVVDU\IRUSURGXFLQJ
WKHVHPLQDUSDSHUVDWVHPLQDUVLQDFFRUGDQFHZLWKWKHVHOHFWHGWRSLF
&LOMLLQNRPSHWHQFH
&LOMSUHGPHWDMH
x
x
x
x
x
2PRJRþLWL
ãWXGHQWNDPWRP
UD]XPHYDQMH RVQRYQLK SRMPRY
SRYH]DQLK V NDNRYRVWMR LQ
SURIHVLRQDOQLP UD]YRMHP LQ QMXQR
PHGVHERMQRRGYLVQRVW
SRPDJDWL ãWXGHQWRPWNDP UD]XPHWL
VRFLRNXOWXUQH LQ SURIHVLRQDOQH
GHMDYQLNHNLRSUHGHOMXMHMRRFHQMHYDQMH
NDNRYRVWL WHU VSUHPLQMDQMH LQ
]DJRWDYOMDQMHNDNRYRVWL
SUHGVWDYLWL ãWXGHQWRPWNDP SRMPH
VLVWHPH LQ RURGMD SURIHVLRQDOQHJD
UD]YRMD LQMLK PRWLYLUDWL]DQM Y RNYLUX
YVHåLYOMHQMVNHJDXþHQMDLQVSUHPHPEY
GUXåEL
UD]YLMDWLSRWUHEQHYHGQRVWLLQVSUHWQRVWL
]DSURIHVLRQDOQLGLDORJPHGXGHOHåHQFL
Y SURFHVX SURIHVLRQDOQHJD UD]YLMDQMD
NRW VR RSD]RYDQMH GRNXPHQWLUDQMH
LVNDQMH GRND]RY Y SUDNVL ] QDPHQRP
VSUHPLQMDQMD SUDNVH LQ SRVWDYOMDQMD
FLOMHYSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMD
RPRJRþLWL ãWXGHQWRPWNDP XYLG Y
UD]OLþQH SURFHVH LQ RURGMD ]D
VSUHPLQMDQMHNDNRYRVWLLQSURIHVLRQDOQL
UD]YRM LQ UD]YLWL NULWLþHQ LQ
NRQVWUXNWLYHQ RGQRV GR QMLK WHU
REOLNRYDWL SR]LWLYHQ RGQRV GR
SURIHVLRQDOQHJDUD]YRMD
.RPSHWHQFH
âWXGHQWND
x
.ULWLþQR SUHVRMD REVWRMHþH SUDNVH
SROLWLNH LQ UD]LVNRYDQMH Y]JRMQR
L]REUDåHYDOQLKSUDNV]YLGLNDNDNRYRVWL
LQSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMD
2EMHFWLYHVDQGFRPSHWHQFHV
7KHREMHFWLYHVRIWKHFRXUVHDUH
x
x
x
x
x
WRSURYLGHVWXGHQWVZLWKXQGHUVWDQGLQJRI
WKHEDVLFFRQFHSWVUHODWHGWRWKHTXDOLW\
DQG SURIHVVLRQDO GHYHORSPHQW DQG WKHLU
LQWHUGHSHQGHQFH
WR KHOS VWXGHQWV XQGHUVWDQG WKH VRFLR
FXOWXUDO DQG SURIHVVLRQDO IDFWRUV WKDW
GHWHUPLQH WKH HYDOXDWLRQ RI TXDOLW\
FKDQJHVLQWKHTXDOLW\DVZHOODVTXDOLW\
DVVXUDQFH
LQWURGXFH VWXGHQWV WR WKH FRQFHSWV
V\VWHPV DQG WRROV RI SURIHVVLRQDO
GHYHORSPHQWDQGPRWLYDWHWKHPIRULWLQ
WKH FRQWH[W RI OLIHORQJ OHDUQLQJ DQG
FKDQJHVLQVRFLHW\
WRGHYHORSWKHQHFHVVDU\NQRZOHGJHDQG
VNLOOVIRUDSURIHVVLRQDOGLDORJXHDPRQJ
WKH SDUWLFLSDQWV LQ WKH SURFHVV RI
SURIHVVLRQDO GHYHORSPHQW VXFK DV
REVHUYLQJ GRFXPHQWLQJ VHDUFKLQJ IRU
HYLGHQFH LQ SUDFWLFH ZLWK D YLHZ WR
FKDQJLQJ WKH SUDFWLFH DQG VHWWLQJ WKH
JRDOVRISURIHVVLRQDOGHYHORSPHQW
WRSURYLGHVWXGHQWVZLWKDQLQVLJKW LQWR
WKH YDULRXV SURFHVVHV DQG WRROV IRU
FKDQJLQJ WKH TXDOLW\ DQG SURIHVVLRQDO
GHYHORSPHQW DQG WR GHYHORS D FULWLFDO
DQG FRQVWUXFWLYH DWWLWXGH WRZDUGV WKHP
DQGDOVRWRGHYHORSDSRVLWLYHDWWLWXGHWR
SURIHVVLRQDOGHYHORSPHQW
&RPSHWHQFHV
6WXGHQWV
x
XQGHUWDNH D FULWLFDO DVVHVVPHQW RI
H[LVWLQJ SUDFWLFHV SROLFLHV DQG UHVHDUFK
RI HGXFDWLRQDO SUDFWLFH LQ WHUPV RI WKH
x
5D]XPH LQ VSUHMHPD XþHQMH NRW
YVHåLYOMHQMVNLSURFHV
x
5D]XPH UD]OLNR PHG XþHQMHP RGUDVOLK
LQXþHQMHPRWURN
x
3R]QD LQ UD]XPH ]QDþLOQRVWL XþHQMD
RGUDVOLK PRWLYDFLMR RGUDVOLK]DXþHQMH
LQDQGUDJRãNLFLNOXV
x
x
6RGHOXMH ] GUXJLPL GD EL L]EROMãDOD
VYRMHGHOR
3R]QD SURFHVH LQ RURGMD ]DJRWDYOMDQMD
NDNRYRVWL LQ ]QD XVWYDUMDWL SRJRMH ]D
QMLKRYRGHORYDQMH
x
=QDVRGHORYDWLVNROHJLGDELL]EROMãDOD
ODVWQR XþHQMH LQ SRXþHYDQMH LQ GHOLOD
L]NXãQMH]GUXJLPL
x
3RGSLUD PRELOQRVW LQ VRGHORYDQMH
PHGNXOWXUQR VSRãWRYDQMH LQ
UD]XPHYDQMH
x
3R]QDYORJRL]REUDåHYDQMDYUD]YLMDQMX
SURIHVLRQDOQLKXþHþLKVHVNXSQRVWL
3UHGYLGHQLãWXGLMVNLUH]XOWDWL
TXDOLW\DQGSURIHVVLRQDOGHYHORSPHQW
x
XQGHUVWDQG DQG DFFHSW OHDUQLQJ DV D
OLIHORQJSURFHVV
x
XQGHUVWDQGWKHGLIIHUHQFHEHWZHHQDGXOW
OHDUQLQJDQGFKLOGUHQ
VOHDUQLQJ
x
NQRZDQGXQGHUVWDQGWKHFKDUDFWHULVWLFV
RI DGXOW OHDUQLQJ DGXOWV
PRWLYDWLRQIRU
OHDUQLQJDQGWKHDGXOWOHDUQLQJF\FOH
x
FRRSHUDWH ZLWK RWKHUV ZLWK WKH YLHZ WR
LPSURYLQJWKHLUZRUN
x
NQRZ DERXW WKH SURFHVVHV DQG WRROV RI
TXDOLW\ DVVXUDQFH DQG NQRZ KRZ WR
FUHDWHFRQGLWLRQVIRUWKHVHSURFHVVHVDQG
WRROVWRZRUN
x
NQRZ KRZ WR ZRUN ZLWK WKHLU SHHUV WR
LPSURYHWKHLURZQOHDUQLQJDQGWHDFKLQJ
DQGWRVKDUHWKHLUH[SHULHQFHZLWKRWKHUV
x
VXSSRUW PRELOLW\ DQG FRRSHUDWLRQ
LQWHUFXOWXUDOUHVSHFWDQGXQGHUVWDQGLQJ
x
NQRZ WKH UROH RI HGXFDWLRQ ZLWKLQ WKH
GHYHORSPHQW RI SURIHVVLRQDO OHDUQLQJ
FRPPXQLWLHV
,QWHQGHGOHDUQLQJRXWFRPHV
x
âWXGHQWNDSR]QDLQUD]XPHNRQFHSWLQ
SRPHQ SURIHVLRQDOQRVWL LQ
SURIHVLRQDOL]PD
x
6WXGHQWV NQRZ DQG XQGHUVWDQG WKH
FRQFHSW DQG LPSRUWDQFH RI
SURIHVVLRQDOLVP
x
âWXGHQWNDXVWUH]QRSULVWRSDNRGUDVOLP
UD]XPHQMLKRYHXþQHSURMHNWHLQVYRMR
SURIHVLRQDOQRYORJRSULODJDMDRGUDVOLP
x
x
âWXGHQWND SR]QD LQ UD]XPH UD]OLþQH
VLVWHPH ]D ]DJRWDYOMDQMH NDNRYRVWL LQ
SURIHVLRQDOQRVWL
6WXGHQWVWDNHDQDSSURSULDWHDSSURDFKLQ
GHDOLQJ ZLWK DGXOWV XQGHUVWDQG WKHLU
OHDUQLQJSURMHFWVDQGDFFRPPRGDWHWKHLU
RZQSURIHVVLRQDOUROHWRDGXOWV
x
x
âWXGHQWND SR]QD LQ UD]XPH SRPHQLQ
GLIIHUHQW V\VWHPV WR HQVXUH TXDOLW\ DQG
SURIHVVLRQDOLVP
QDþHOD Y]SRVWDYOMDQMD NDNRYRVWQH
Y]JRMQR L]REUDåHYDOQH SUDNVH LQ
XþLWHOMHYRYORJRYWHPSURFHVX
x
x
x
x
x
x
x
âWXGHQWND]QDRSD]RYDWLSUDNVR]ELUDWL
GRND]H R NDNRYRVWQL SUDNVL LQ
UHIOHNWLUDWL Y]JRMQR L]REUDåHYDOQR
SUDNVR
âWXGHQWND]QDVRGHORYDWL]GUXJLPLSUL
QDþUWRYDQMX VNXSQLK SURMHNWRY ]D
]DJRWDYOMDQMHNDNRYRVWL
âWXGHQWND ]QD SULPHUQR NRPXQLFLUDWL
WXGLSRJOHGHLQVWDOLãþDRNDWHULKVHQH
VWULQMDVNROHJLFDPL
âWXGHQWND SURIHVLRQDOQH L]]LYH
DQDOL]LUD QD RVQRYL SR]QDYDQMD WHRULMH
]EUDQLK GRND]RY DYWRQRPQR
LQWHUSUHWLUD QDþUWXMH VSUHPHPEH LQ MLK
XYDMDYSUDNVR
âWXGHQWND Y]SRVWDYOMD LQ VRGHOXMH
QDþUWXMH L]YDMD HYDOYLUD Y
SURIHVLRQDOQLKPUHåQLKSRYH]DYDK
âWXGHQWNDLGHQWLILFLUDLQSRYH]XMHFLOMH
VYRMHJD SURIHVLRQDOQHJD UD]YRMD LQ MLK
]QD XPHVWLWL Y YL]LMR LQ SRVODQVWYR
LQVWLWXFLMH
âWXGHQWND UD]YLMD NULWLþHQ LQ
NRQVWUXNWLYHQ RGQRVGR VYRMH YORJHLQ
SRVODQVWYD QD SRGURþMX Y]JRMH LQ
L]REUDåHYDQMD
0HWRGHSRXþHYDQMDLQXþHQMD
'HOR ER SRWHNDOR IURQWDOQR Y YHþML VNXSLQL
PDQMãLK VNXSLQDK Y SDULK LQ LQGLYLGXDOQR
0HWRGH GHOD ERGR WHPHOMLOH QD SULQFLSLK
SUREOHPVNHJD LQ DNWLYQHJD UD]LVNRYDOQHJD
XþHQMDQSULQWHUYMXYDQMHXþLWHOMHY]QDPHQRP
VSR]QDYDQMD QDþLQRY LQ REOLN SURIHVLRQDOQHJD
UD]YRMDRSD]RYDQMHLQDQDOL]DYLGHRSRVQHWNRY
V SRPRþMR RSD]RYDOQLK LQãWUXPHQWRY
x
LPSRUWDQFH DQG WKH SULQFLSOHV RI
HVWDEOLVKLQJHGXFDWLRQDOSUDFWLFHVRIKLJK
TXDOLW\ DQG WKH WHDFKHU
V UROH LQ WKLV
SURFHVV
x
6WXGHQWV FDQ REVHUYH HGXFDWLRQDO
SUDFWLFH FROOHFW HYLGHQFH DERXW TXDOLW\
SUDFWLFHDQGUHIOHFWRQLW
6WXGHQWVNQRZKRZWRZRUNZLWKRWKHUV
LQ SODQQLQJ MRLQW SURMHFWV IRU TXDOLW\
DVVXUDQFH
6WXGHQWV DUH DOVR DEOH WR VXLWDEO\
FRPPXQLFDWH WKHLU YLHZV DQG SRVLWLRQV
ZKLFK WKH\ GLVDJUHH DERXW ZLWK WKHLU
IHOORZVWXGHQWV
x
x
x
6WXGHQWVDQDO\VHSURIHVVLRQDOFKDOOHQJHV
EDVHGRQWKHLU NQRZOHGJHRIWKHWKHRU\
DQG FROOHFWHG HYLGHQFH WKH\ PDNH
DXWRQRPRXVLQWHUSUHWDWLRQVSODQFKDQJHV
DQGLPSOHPHQWWKHPLQWRSUDFWLFH
x
6WXGHQWV HVWDEOLVK DQG SDUWLFLSDWH LH
SODQ LPSOHPHQW HYDOXDWH LQ
SURIHVVLRQDOQHWZRUNV
x
6WXGHQWV LGHQWLI\ DQG FRQQHFW WKH
REMHFWLYHV RI WKHLU SURIHVVLRQDO
GHYHORSPHQW DQG NQRZ KRZ WR HPEHG
WKHPLQWRWKHYLVLRQDQGPLVVLRQRIWKH
LQVWLWXWLRQ
x
6WXGHQWV GHYHORS D FULWLFDO DQG
FRQVWUXFWLYH DWWLWXGH WRZDUGV WKHLU UROH
DQGPLVVLRQLQWKHILHOGRIHGXFDWLRQ
/HDUQLQJDQGWHDFKLQJPHWKRGV
:RUNZLOOEHFRQGXFWHGE\PHDQVRIZKROH
FODVVLQVWUXFWLRQLQDODUJHJURXSVPDOOJURXSV
LQSDLUVDQGLQGLYLGXDOO\0HWKRGVRIZRUNZLOO
EHEDVHGRQWKHSULQFLSOHVRISUREOHPEDVHGDQG
DFWLYHGLVFRYHU\OHDUQLQJHJLQWHUYLHZLQJ
WHDFKHUVZLWKWKHDLPRIOHDUQLQJDERXWWKH
PHDQVDQGIRUPVRISURIHVVLRQDOGHYHORSPHQW
REVHUYDWLRQDQGDQDO\VLVRIYLGHRVE\PHDQVRI
UHIOHNWLYQHUD]SUDYH«
1DþLQLRFHQMHYDQMD
x
x
6HPLQDUVNDQDORJDSRUWIROLR
SRJRM]DSULVWRSNL]SLWX
3LVQLXVWQLL]SLW
REVHUYDWLRQDOLQVWUXPHQWVUHIOHFWLYHGLVFXVVLRQV
HWF
'HOHåY $VVHVVPHQW
:HLJKWLQ
x 6HPLQDUSDSHUSRUWIROLRD
SUHUHTXLVLWHIRUVWXGHQWVWREH
DEOHWRWDNHWKHH[DP
x :ULWWHQRUDOH[DP
5HIHUHQFHQRVLOFD/HFWXUHU
VUHIHUHQFHV
,]U SURI GU7DWMDQD9RQWD MH GRNWRULFD SHGDJRãNLK]QDQRVWLWHU YLãMD ]QDQVWYHQD VRGHODYNDQD
3HGDJRãNHPLQãWLWXWX9RGLãWHYLOQHVWURNRYQHLQPHGQDURGQHSURMHNWHLPDL]NXãQMHVSRGURþMD
SURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDSHGDJRãNLKGHODYFHYSURXþHYDQMDVWUDWHJLMLQPHWRGVSUHPLQMDQMDSUDNVH
WHU]DJRWDYOMDQMDNDNRYRVWQHY]JRMHLQL]REUDåHYDQMD
$VVLVWDQW3URIHVVRU'RFWRU7DWMDQD9RQWDLV'RFWRURI(GXFDWLRQDO6FLHQFHVDQGD6HQLRU6FLHQWLILF
$VVRFLDWHDWWKH(GXFDWLRQDO5HVHDUFK,QVWLWXWHLQ/MXEOMDQD6KHKDVEHHQLQFKDUJHRIDQXPEHURI
SURIHVVLRQDO DQG LQWHUQDWLRQDO SURMHFWV VKH KDV H[WHQVLYH H[SHULHQFH LQ WKH ILHOG RI WHDFKHU
SURIHVVLRQDOGHYHORSPHQWUHVHDUFKLQWRWKHVWUDWHJLHVDQGPHWKRGVRIFKDQJLQJWKHHGXFDWLRQDO
SUDFWLFHDQGTXDOLW\DVVXUDQFHLQHGXFDWLRQ
2EMDYH3XEOLFDWLRQV
x
x
9RQWD7.DþHVWYRSURIHVLRQDOLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMH,,>YDEOMHQR
SUHGDYDQMHSULSUHGPHWX,QVWUXPHQWLSRYLãHQLMDNDþHVWYDLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMH
SHGDJRJRY0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN0HQHGåPHQWYVIHUH
REUD]RYDQLMD8SUDYOHQLMHYVIHUHGRãNROQRYRREUD]RYDQLMD0RVNYD0RVNRYVNDMDYLãDMDãNROD
VRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN
9RQWD7.DNREXþDMXWVMDXþLWHOMD,,>YDEOMHQRSUHGDYDQMHSULSUHGPHWX
,QVWUXPHQWLSRYLãHQLMDNDþHVWYDLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMHSHGDJRJRY0RVNRYVNDMDYLãDMD
ãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN0HQHGåPHQWYVIHUHREUD]RYDQLMD8SUDYOHQLMHYVIHUH
GRãNROQRYRREUD]RYDQLMD0RVNYD0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN
x
9RQWD70HQWRUVWYR,,>YDEOMHQRSUHGDYDQMHSULSUHGPHWX,QVWUXPHQWL
SRYLãHQLMDNDþHVWYDLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMHSHGDJRJRY0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLK
LHNRQRPLþHVNLKQDXN0HQHGåPHQWYVIHUHREUD]RYDQLMD8SUDYOHQLMHYVIHUHGRãNROQRYR
REUD]RYDQLMD0RVNYD0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN
x
9RQWD71DEOMXGHQLMH,,>YDEOMHQRSUHGDYDQMHSULSUHGPHWX,QVWUXPHQWL
SRYLãHQLMDNDþHVWYDLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMHSHGDJRJRY0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLK
LHNRQRPLþHVNLKQDXN0HQHGåPHQWYVIHUHREUD]RYDQLMD8SUDYOHQLMHYVIHUHGRãNROQRYR
REUD]RYDQLMD0RVNYD0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN
x
9RQWD73URIHVLRQDOMQRMHSRUWIROLR,,>YDEOMHQRSUHGDYDQMHSULSUHGPHWX
,QVWUXPHQWLSRYLãHQLMDNDþHVWYDLSURIHVLRQDOMQRMHUD]YLWLMHSHGDJRJRY0RVNRYVNDMDYLãDMD
ãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN0HQHGåPHQWYVIHUHREUD]RYDQLMD8SUDYOHQLMHYVIHUH
GRãNROQRYRREUD]RYDQLMD0RVNYD0RVNRYVNDMDYLãDMDãNRODVRFLDOMQLKLHNRQRPLþHVNLKQDXN
x
7DQNHUVOH\'+DQGåDU*69RQWD7%UDMNRYLü62GWHRULMHNSUDNVLYRGQLNSR
SHGDJRãNLKSRGURþMLKNDNRYRVWL,66$/MXEOMDQD3HGDJRãNLLQãWLWXW
x
9RQWD76ORZHQLHQ92EHUKXHPHU3)RUWXQG:HLWHUELOGXQJIUKSlGDJRJLVFKHU
)DFKNUlIWHLPHXURSlLVFKHQ9HUJOHLFK(LQH6WXGLHGHU:HLWHUELOGXQJVLQLWLDWLYH
)UKSlGDJRJLVFKH)DFKNUlIWH:L)):L))6WXGLHQ:HLWHUELOGXQJ0QFKHQ
'HXWVFKHV-XJHQGLQVWLWXWVWU
x
9RQWD79ORJDPUHåQHJDSRYH]RYDQMDYSURIHVLRQDOQHPUD]YRMXY]JRMLWHOMLF99RQWD
7XUâHYNXãLü6XU,]]LYLLQXVPHULWYHSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDXþLWHOMHY ,]D]RYLL
XVPHUHQMDSURIHVLRQDOQRJUD]YRMDXþLWHOMD/MXEOMDQD3HGDJRãNLLQãWLWXWVWU
x
9RQWD7%XLOGLQJWHDFKHUV
FDSDFLW\IRUTXDOLW\HGXFDWLRQFRQGLWLRQIRULQFOXVLYHQHVV
9*LO-DXUHQD,XU'LYHUVLW\LQFOXVLRQDQGWKHYDOXHVRIGHPRFUDF\FRQIHUHQFH
SURFHHGLQJV/MXEOMDQD6HSWHPEHU,17(51HWZRUNVWU
x
9RQWD7XU5XWDU6,VWHQLþ6WDUþLþ$XU%RURWD%0HQWRUVWYRY
SURIHVLRQDOQHPUD]YRMXXþLWHOMDLQY]JRMLWHOMD.RSHU3HGDJRãNDIDNXOWHWD
x
9RQWD70HGQDURGQLSHGDJRãNLVWDQGDUGLYIXQNFLMLIRUPDWLYQHHYDOYDFLMH
SURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDLQ]DJRWDYOMDQMDNDNRYRVWL9RGHQMHYY]JRMLLQL]REUDåHYDQMX
x
9RQWD7,66$VWDQGDUGLNRWGHOFHORVWQHJDVLVWHPDSURIHVLRQDOQHJDUD]YRMDY]JRMLWHOMD
R]LURPDXþLWHOMD6RGREQDSHGDJRJLND
ǣ
ǣ
,,Ȁ
,««

e

e
ϐ
ȋʹȌ
ȋʹȌ
Ȁ
Ȁ
Ȁ

ʹǤ
ʹǤ

͵ǤͶǤ
͵ǤͶǤ
Ȁ
Ȁ
ǣ

Ǥ

ͳͷ
ͳͷ
Ȁ
Ǥ
Ǥ

Ȁ
Ȁ
Ǥ

Ǥ

ͻͲ
Ȁǣ ǤǤȀ
Ȁ
ǣ
Ȁ Ȁ
ǣ
Ȁǣ Ȁ
«Ǥ
æǣ
Ȁ
ǣ
Ȁ
Ͷ
ǣ
ƽ Ƽ
Ƽ
Ƽ Ƽ Ǥ
ǣ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
ƐŽĐŝĂůŶŝŽĚŶŽƐŝǀƌĂǌƌĞĚƵŝŶƐŽĐŝĂůŶĞ
ƐƉƌĞƚŶŽƐƟƵēĞŶĐĞǀ;ƉƌŽƐŽĐŝĂůŶŽŝŶ
ĂŶƟƐŽĐŝĂůŶŽǀĞĚĞŶũĞͿ͖
ēƵƐƚǀĂ;ďŝŽůŽƓŬŝ͕ŬŽŐŶŝƟǀŶŝ͕ƐŽĐŝĂůŶŝŝŶ
ŬƵůƚƵƌŶŝǀŝĚŝŬŝͿŝŶēƵƐƚǀĞŶĞƐƉƌĞƚŶŽƐƟ
;ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞ͕ƵƌĂǀŶĂǀĂŶũĞŝŶ
ŝǌƌĂǎĂŶũĞēƵƐƚĞǀͿ͖
ǀůŽŐĂŶĞƐƉŽǌŶĂǀŶŝŚĚĞũĂǀŶŝŬŽǀ
;ƐŽĐŝĂůŶŝŚŝŶēƵƐƚǀĞŶŝŚͿƉƌŝƵēŶŝ
ƵƐƉĞƓŶŽƐƟ͘
ȋȌǣ

Ǣϐǡ
ǣ
Ͳ
Ͳ
Ͳ
ƐŽĐŝĂůƌĞůĂƟŽŶƐŝŶƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚ
ƉƵƉŝůƐΖƐŽĐŝĂůƐŬŝůůƐ;ƉƌŽƐŽĐŝĂůĂŶĚ
ĂŶƟƐŽĐŝĂůďĞŚĂǀŝŽƵƌͿ͖
ĞŵŽƟŽŶƐ;ďŝŽůŽŐŝĐĂů͕ĐŽŐŶŝƟǀĞ͕ƐŽĐŝĂů
ĂŶĚĐƵůƚƵƌĂůĂƐƉĞĐƚƐͿĂŶĚĞŵŽƟŽŶĂů
ƐŬŝůůƐ;ŝĚĞŶƟĨǇŝŶŐ͕ĐŽŶƚƌŽůůŝŶŐĂŶĚ
ĞǆƉƌĞƐƐŝŶŐĞŵŽƟŽŶƐͿ͖
ƚŚĞƌŽůĞŽĨŶŽŶͲĐŽŐŶŝƟǀĞĨĂĐƚŽƌƐ;ƐŽĐŝĂů
ĂŶĚĞŵŽƟŽŶĂůͿŝŶƐƚƵĚĞŶƚĂĐŚŝĞǀĞŵĞŶƚ͘
Ȁǣ
dĞŵĞůũŶĂůŝƚĞƌĂƚƵƌĂ͗ͬĂƐŝĐƌĞĂĚŝŶŐƐ͗
ǡǤǤǡǡǤǤǡǡǤǤǡǡǤǤǡǡǤǤȋʹͲͳͳȌǤ
ǯǣǦǦ
ǤǡͷǡͶͲͷȂͶ͵ʹǤ
<ŽǌŝŶĂ͕͘;ϮϬϭϰͿ͘^ƉŽĚďƵũĂŶũĞēƵƐƚǀĞŶĞŐĂŝŶƐŽĐŝĂůŶĞŐĂƵēĞŶũĂŬŽƚĞŶĂŝǌŵĞĚŵŽǎŶŽƐƟĚŽƐĞŐĂŶũĂ
ŬĂŬŽǀŽƐƚŶĞŐĂǌŶĂŶũĂ͘sh͘aƚƌĞŵĨĞů͕hēŶĂ;ŶĞͿƵƐƉĞƓŶŽƐƚ͗ƉŽŐůĞĚŝ͕ƉƌŝƐƚŽƉŝ͕ŝǌǌŝǀŝ;ϭϱϬͲϭϲϲͿ͘
>ũƵďůũĂŶĂ͕WĞĚĂŐŽƓŬŝŝŶƓƟƚƵƚ͘
DƵƌƓŝē͕D͕͘DŝůŝǀŽũĞǀŝđ͕͕͘ƌǀĂƌ͕͕͘&ŝůŝƉēŝē͕>ĞƓŶŝŬDƵŐŶĂŝŽŶŝŝŶWƵƓŶŝŬ͕D͘;ϮϬϭϬͿ͘ŶĂŶũĞŽ
ēƵƐƚǀŝŚǌĂŵĂŶũŶĂƐŝůũĂǀƓŽůŝ͘>ũƵďůũĂŶĂ͗/ŶƓƟƚƵƚǌĂŬƌŝŵŝŶŽůŽŐŝũŽ͘
ZƵƚĂƌ>ĞďĂŶ͕d͘;ϮϬϭϭͿ͘ƵƐƚǀĞŶĂŝŶƚĞůŝŐĞŶƚŶŽƐƚŝŶŶĞŶĂƐŝůŶĂŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĂ͘sd͘ZƵƚĂƌ>ĞďĂŶ͕sǌŐŽũĞ
ǌĂŶĞŶĂƐŝůũĞ͗ƉƌŝƌŽēŶŝŬǌĂƐƚĂƌƓĞŝŶǀǌŐŽũŝƚĞůũĞ;ϲϲͲϳϯͿ͘EŽǀĂ'ŽƌŝĐĂ͗ĞůŽǀŶŝŽĚďŽƌͩEŽǀĂ'ŽƌŝĐĂͲ
ŽƚƌŽŬŽŵƉƌŝũĂǌŶŽhŶŝĐĞĨŽǀŽŵĞƐƚŽͨ͘
ǡǤȋʹͲͳͳȌǤƼ Ƽ Ƽ Ǥ
eǡʹʹȋͳȀʹȌǡ͵ͳǦͷͶǤ
WƌŝƉŽƌŽēĞŶĂůŝƚĞƌĂƚƵƌĂ͗ͬZĞĐŽŵŵĞŶĚĞĚƌĞĂĚŝŶŐƐ͗
<ŽƓŝƌ͕<͘;ϮϬϭϯͿ͘^ŽĐŝĂůŶŝŽĚŶŽƐŝǀƓŽůŝ͘DĂƌŝďŽƌ͗&ƌŽŶƟĞƌ͘
DĂƐƚĞŶ͕͘^͘ŝŶDŽƫͲ^ƚĞĨĂŶŝĚŝ͕&͘;ϮϬϬϵͿ͘hŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐĂŶĚƉƌŽŵŽƟŶŐZĞƐŝůŝĞŶĐĞŝŶŚŝůĚƌĞŶ͗
WƌŽŵŽƟǀĞĂŶĚƉƌŽƚĞĐƟǀĞƉƌŽĐĞƐƐĞƐŝŶƐĐŚŽŽůƐ͕ǤǤ
ǤǤǡ
ȋ͹ʹͳǦ͹͵ͻȌǤǣǤ
ǡǤǤ
ǡǤǤȋʹͲͳͲȌǤǤ
Ǥǣ
Ǥ
DŝůŝǀŽũĞǀŝđ͕͘;ϮϬϬϴͿ͘ŵŽĐŝũĞʹZĂǌƵŵĞǀĂŶũĞēƵƐƚĞǀǀƉƐŝŚŽƚĞƌĂƉŝũŝ͘EŽǀŝ^ĂĚ͗WƐŝŚŽƉŽůŝƐ/ŶƓƟƚƵƚ
Ě͘Ž͘Ž͘
WĞēũĂŬ͕^͘;ϮϬϭϰͿ͘DĞĚǀƌƐƚŶŝƓŬŽŶĂƐŝůũĞǀƓŽůŝ͘>ũƵďůũĂŶĂ͗&ŝůŽǌŽĨƐŬĂĨĂŬƵůƚĞƚĂ
ŝŶƐ͕:͕͘͘tĞŝƐƐďĞƌŐ͕Z͘W͕͘tĂŶŐ͕D͕͘͘ĂŶĚtĂůďĞƌŐ͕,͘:͘;Ƶƌ͘Ϳ͘;ϮϬϬϰͿ͘ƵŝůĚŝŶŐĂĐĂĚĞŵŝĐƐƵĐĐĞƐƐ
ŽŶƐŽĐŝĂůĂŶĚĞŵŽƟŽŶĂůůĞĂƌŶŝŶŐ͗tŚĂƚĚŽĞƐƚŚĞƌĞƐĞĂƌĐŚƐĂǇ͍EĞǁzŽƌŬ͗dĞĂĐŚĞƌƐŽůůĞŐĞWƌĞƐƐ͘
ǣ
ǣ
ȋƼ
ȌƼ Ƽ Ǥ
ǣ
x ƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞŽƐŶŽǀŶŝŚƉŽũŵŽǀƐƉŽĚƌŽēũĂ
ēƵƐƚĞǀŝŶƐŽĐŝĂůŶŝŚŽĚŶŽƐŽǀ͖
x ƉƌĞƉŽǌŶĂǀĂŶũĞŝŶǀƌĞĚŶŽƚĞŶũĞƉŽŵĞŶĂ
ƐŽĐŝĂůŶŝŚƐƉƌĞƚŶŽƐƟ;ƌĂǌƌĞƓĞǀĂŶũĞ
ŬŽŶŇŝŬƚŽǀ͕ǀǌƉŽƐƚĂǀůũĂŶũĞƉƌŝũĂƚĞůũƐƚĞǀ͕
ǌĂǀǌĞŵĂŶũĞƉĞƌƐƉĞŬƟǀĞĚƌƵŐĞŐĂ͕
ƐŽĚĞůŽǀĂŶũĞǌƵēŝƚĞůũĞŵͿǌĂƵēŝŶŬŽǀŝƚŽĚĞůŽ
ǀƌĂǌƌĞĚƵ͖ǀůŽŐĂƵēŝƚĞůũĂƉƌŝƌĂǌǀŝũĂŶũƵ
ƐŽĐŝĂůŶŝŚƐƉƌĞƚŶŽƐƟƵēĞŶĐĞǀ͖
x ƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞǀůŽŐĞƵēĞŶēĞǀŝŚēƵƐƚĞǀŝŶ
ƐŽĐŝĂůŶŝŚƐƉƌĞƚŶŽƐƟƉƌŝƉƌŝĚŽďŝǀĂŶũƵǌŶĂŶũĂ
ŝŶƵēŶĞŵƵƐƉĞŚƵ͖
x ĂƉůŝŬĂĐŝũĂƚĞŽƌĞƚƐŬŝŚǌŶĂŶũǀƉƌĂŬƐŝ͗
ƐƉŽƐŽďŶŽƐƚǌĂƌĞƓĞǀĂŶũĞŬŽŶŬƌĞƚŶŝŚ
ƉĞĚĂŐŽƓŬŝŚƉƌŽďůĞŵŽǀƉŽǀĞǌĂŶŝŚƐ
ƐŽĐŝĂůŶŝŵŝŝŶēƵƐƚǀĞŶŝŵŝƐƉƌĞƚŶŽƐƚŵŝ͖
x ŬƌŝƟēŶĂĂŶĂůŝǌĂƉƌŝŵĞƌŽǀ͖
x ŬƌŝƟēĞŶŽĚŶŽƐĚŽŽďƌĂǀŶĂǀĂŶŝŚǀƐĞďŝŶŝŶ
ƉƌŝŵĞƌŽǀŝǌƉƌĂŬƐĞ͖
x ƌĂǌǀŝũĂŶũĞƐƉŽƐŽďŶŽƐƟƐĂŵŽƌĞŇĞŬƐŝũĞ
;ƌĂǌƵŵĞǀĂŶũĞůĂƐƚŶŝŚēƵƐƚĞǀǀǌĂŚƚĞǀŶŝŚ
ƵēŶŝŚƐŝƚƵĂĐŝũĂŚͿ͘
æǣ
Ƽ
Ƽ Ƽ
Ƽ Ǥ
ƽ Ƽ ǣ
x
ƌĂǌƵŵĞũŽŽƐŶŽǀŶĞƉŽũŵĞƐƉŽĚƌŽēũĂēƵƐƚĞǀ
ŝŶƐŽĐŝĂůŶŝŚŽĚŶŽƐŽǀ͖
ǣ
ǣ

ǦȋȌ
Ǥ
ǣ
x ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐŽĨďĂƐŝĐĐŽŶĐĞƉƚƐŝŶƚŚĞĮĞůĚ
ŽĨĞŵŽƟŽŶƐĂŶĚƐŽĐŝĂůŝŶƚĞƌĂĐƟŽŶƐ͖
x ƌĞĐŽŐŶŝƐŝŶŐĂŶĚĞǀĂůƵĂƟŶŐƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞ
ŽĨƐŽĐŝĂůƐŬŝůůƐ;ƌĞƐŽůǀŝŶŐĐŽŶŇŝĐƚƐ͕
ĚĞǀĞůŽƉŝŶŐĨƌŝĞŶĚƐŚŝƉƐ͕ĂĚŽƉƟŶŐŽƚŚĞƌ
ƉĞŽƉůĞΖƐƉĞƌƐƉĞĐƟǀĞ͕ĐŽůůĂďŽƌĂƟŽŶǁŝƚŚƚŚĞ
ƚĞĂĐŚĞƌͿĨŽƌĞīĞĐƟǀĞĐůĂƐƐƌŽŽŵǁŽƌŬ͖
ƚĞĂĐŚĞƌƐΖƌŽůĞŝŶĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƉƵƉŝůƐΖƐŽĐŝĂů
ƐŬŝůůƐ͖
x ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐƚŚĞƌŽůĞŽĨƉƵƉŝůƐΖĞŵŽƟŽŶƐ
ĂŶĚƐŽĐŝĂůƐŬŝůůƐŝŶĂĐƋƵŝƌŝŶŐŬŶŽǁůĞĚŐĞĂŶĚ
ĂĐĂĚĞŵŝĐĂĐŚŝĞǀĞŵĞŶƚ͖
x ĂƉƉůǇŝŶŐƚŚĞŽƌĞƟĐĂůŬŶŽǁůĞĚŐĞŝŶƉƌĂĐƟĐĞ͗
ƚŚĞĂďŝůŝƚǇƚŽƐŽůǀĞƐƉĞĐŝĮĐƚĞĂĐŚŝŶŐ
ƉƌŽďůĞŵƐƌĞůĂƚĞĚƚŽƐŽĐŝĂůĂŶĚĞŵŽƟŽŶĂů
ƐŬŝůůƐ͖
x ĂĐƌŝƟĐĂůĐĂƐĞĂŶĂůǇƐŝƐ͖
x ĂĐƌŝƟĐĂůĂƫƚƵĚĞƚŽƚŚĞĐŽŶƚĞŶƚĚŝƐĐƵƐƐĞĚŝŶ
ƚŚĞĐůĂƐƐƌŽŽŵĂŶĚƉƌĂĐƟĐĂůĞǆĂŵƉůĞƐ͖
x ĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƚŚĞĂďŝůŝƚǇŽĨƐĞůĨͲƌĞŇĞĐƟŽŶ
;ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚŝŶŐŽŶĞΖƐŽǁŶĞŵŽƟŽŶƐŝŶ
ĐŽŵƉůĞǆůĞĂƌŶŝŶŐƐŝƚƵĂƟŽŶƐͿ͘
ǣ

Ǥ
ǣ
x
ƵŶĚĞƌƐƚĂŶĚƚŚĞďĂƐŝĐĐŽŶĐĞƉƚƐŝŶƌĞůĂƟŽŶƚŽ
ĞŵŽƟŽŶƐĂŶĚƐŽĐŝĂůƌĞůĂƟŽŶƐ͖
x
x
x
x
x
ǌĂǀĞĚĂũŽƐĞƉŽŵĞŵďŶŽƐƟƵēĞŶēĞǀĞŐĂ
ēƵƐƚǀĞŶĞŐĂƐƚĂŶũĂŝŶƐŽĐŝĂůŶŝŚŽĚŶŽƐŽǀǀ
ƉƌŽĐĞƐƵƵēĞŶũĂ͖
ĂŶĂůŝǌŝƌĂũŽŝŶǀƌĞĚŶŽƟũŽƉŽŵĞŶƵēŝƚĞůũĞǀŝŚ
ēƵƐƚĞǀǀƉƌŽĐĞƐƵƉŽƵēĞǀĂŶũĂ͖ŶĂēƌƚƵũĞũŽ
ůĂƐƚĞŶƌĂǌǀŽũŶĂƚĞŵƉŽĚƌŽēũƵ͖
ĂŶĂůŝǌŝƌĂũŽŝŶǀƌĞĚŶŽƟũŽƉŽŵĞŶƵēĞŶēĞǀĞŐĂ
ēƵƐƚǀĞŶĞŐĂƐƚĂŶũĂǀƉƌŽĐĞƐƵƉŽƵēĞǀĂŶũĂ͖
ǌŶĂũŽƵēŝŶŬŽǀŝƚŽŬŽŵƵŶŝĐŝƌĂƟǌƵēĞŶĐĞŵ͕Ŭŝ
ĚŽǎŝǀůũĂēƵƐƚǀŽ͕ŬŝŽǀŝƌĂƵēĞŶēĞǀƵēŶŝ
ƉƌŽĐĞƐ͖
ƐƉŽǌŶĂũŽŝŶǌŶĂũŽƵƉŽƌĂďŝƟƌĂǌůŝēŶĞƚĞŚŶŝŬĞ
ŝŶŵĞƚŽĚĞ͕ŬŝƐƉŽĚďƵũĂũŽƐŽĐŝĂůŶŽŝŶ
ēƵƐƚǀĞŶŽƵēĞŶũĞ͖
ŶĂēƌƚƵũĞũŽƵēŶŽƵƌŽǌƵƉŽƌĂďŽƉƌŝĚŽďůũĞŶŝŚ
ǌŶĂŶũǌĂƌĂǌǀŝũĂŶũĞēƵƐƚǀĞŶŝŚŝŶƐŽĐŝĂůŶŝŚ
ƐƉƌĞƚŶŽƐƟƉƌŝƵēĞŶĐŝŚ͘
x
x
x
x
x
ĂƌĞĂǁĂƌĞŽĨƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞŽĨƉƵƉŝůƐΖ
ĞŵŽƟŽŶĂůƐƚĂƚĞĂŶĚƐŽĐŝĂůƌĞůĂƟŽŶƐ
ƚŚƌŽƵŐŚŽƵƚƚŚĞůĞĂƌŶŝŶŐƉƌŽĐĞƐƐ͖
ĂŶĂůǇƐĞĂŶĚĞǀĂůƵĂƚĞƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞŽĨ
ƚĞĂĐŚĞƌΖƐĞŵŽƟŽŶƐŝŶƚŚĞƉƌŽĐĞƐƐŽĨ
ƚĞĂĐŚŝŶŐ͖ƚŚĞǇƉůĂŶƚŚĞŝƌŽǁŶĚĞǀĞůŽƉŵĞŶƚ
ŝŶƚŚŝƐĮĞůĚ͖
ĂŶĂůǇƐĞĂŶĚĞǀĂůƵĂƚĞƚŚĞŝŵƉŽƌƚĂŶĐĞŽĨƚŚĞ
ƉƵƉŝůƐΖĞŵŽƟŽŶĂůƐƚĂƚĞŝŶƚŚĞƉƌŽĐĞƐƐŽĨ
ƚĞĂĐŚŝŶŐ͖ƚŚĞǇŬŶŽǁŚŽǁƚŽĐŽŵŵƵŶŝĐĂƚĞ
ĞīĞĐƟǀĞůǇǁŝƚŚƉƵƉŝůƐĞǆƉĞƌŝĞŶĐŝŶŐĂŶ
ĞŵŽƟŽŶƚŚĂƚŝŶƚĞƌĨĞƌĞƐǁŝƚŚƚŚĞƚŚĞŝƌ
ůĞĂƌŶŝŶŐƉƌŽĐĞƐƐ͖
ůĞĂƌŶĂďŽƵƚĂŶĚŬŶŽǁŚŽǁƚŽƵƐĞĂǀĂƌŝĞƚǇ
ŽĨƚĞĐŚŶŝƋƵĞƐĂŶĚŵĞƚŚŽĚƐƚŚĂƚĨŽƐƚĞƌƐŽĐŝĂů
ĂŶĚĞŵŽƟŽŶĂůůĞĂƌŶŝŶŐ͖
ƉůĂŶůĞƐƐŽŶƐƵƐŝŶŐƚŚĞĂĐƋƵŝƌĞĚŬŶŽǁůĞĚŐĞ
ǁŝƚŚƚŚĞĂŝŵŽĨĚĞǀĞůŽƉŝŶŐƉƵƉŝůƐΖĞŵŽƟŽŶĂů
ĂŶĚƐŽĐŝĂůƐŬŝůůƐ͘
««ǣ
Ͳ ƉƌĞĚĂǀĂŶũĂ
Ͳ ƐĞŵŝŶĂƌ
Ͳ ĚŝƐŬƵƐŝũĂ
Ͳ ĂŶĂůŝǌĂƉƌŝŵĞƌŽǀ
ǣ
Ͳ ůĞĐƚƵƌĞƐ
Ͳ ĂƐĞŵŝŶĂƌ
Ͳ ĚŝƐĐƵƐƐŝŽŶ
Ͳ ĐĂƐĞĂŶĂůǇƐŝƐ
ǣ
Ǥ
ǣ
Ǥ
«ǣ
Ƽ ȋΨȌȀ ǣ
ȋΨȌ

α
ͳͲͲΨ
ǣͺͲΨ

ǣͺͲΨ
αͳͲͲΨ

Ǥ
Ȁ̵ǣ
ǤǤƼ
Ƽ Ƽ Ƽ
ǤȋƼ
Ƽ ȌƼ Ƽ Ƽ
ǤƼ Ƽ Ƽ ȋƼ
ǡƼ Ƽ ǡǥȌǡƼ Ƽ
ǤƼ Ƽ
Ƽ Ǥ

Ǥȋ
Ȍ
Ǥϐǡ
ȋǡǡǤȌϐ
̵̵Ǥ
Ǥ
Ƽ ǣȀǣ
ǡǤȋʹͲͳͶȌǤƼ Ƽ Ƽ
Ƽ ǤǤƽ ȋǤȌǡ«ȋȌæǣǡ
ǡȋͳͷͲǦͳ͸͸ȌǤǣƼ Ƽ Ǥ
ǡǤȋʹͲͳͶȌǤǦ
ǣǦǤǡ
ͷͶ͸ǦͷͷͻǤ
ǡǤȋʹͲͳͶȌǤǣ
ǤǣǤȋǤȌǡǡǣ
ǡǦǡ
ǡȋʹʹͳǦʹ͵ͲȌǤǣǤ
ǡǤȋʹͲͳͶȌǤƼ Ƽ ǣǤǣǡȋǤȌǡ
ǡƼ ȋǤȌǤ͸ͷǤǦǡ«
«ǣǤǣƽ Ǥ
ǡǤȋʹͲͳ͵ȌǤ
ǣ
ǦǤǡͶ͸ǡȋ͵ȌǡʹͶͷǦʹͷͻǤ
ǡǤȋʹͲͳʹȌǤ
ǣǤ
ǡ͵ǡʹ͸ͶǦʹ͹͵Ǥ