Junij 2016 - Občina Vodice

Transcription

številka 5, junij 2016
www.vodice.si
Županova
beseda
4
_______________
Dobrodelni
tek
ali hoja 10
_______________
Že jeseni bo
v Vodicah
organizirano
švigalo
12
_______________
Gorski tek
po
Rašici
29
_______________
Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.600 izvodov
Uvodnik
2
Počitnice
Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
Naključno sem se zapletla v pogovor z deklico, osnovnošolko, ki
uspešno zaključuje osmi razred. V čakalnici sva bili sami, dekle je
listalo po zvezku, in da bi prerezala smrtno tišino, sem jo želela le malce spodbuditi z besedami: »še malo, pa bodo počitnice«. Sramežljivo se je nasmehnila in prikimala.
Dodala je, da bo še enkrat vprašana
matematiko, ker si želi petico, saj
bodo tako v njenem spričevalu
same petice. Pohvalim jo in ji
rečem, da bo lahko res uživala
počitnice s tako lepimi ocenami in predvsem brez skrbi. Pa
mi začne pripovedovati, da
bodo njene počitnice
bolj delovne. Oče je zelo
bolan, mama brez službe, ima pa še dva mlajša
brata. Mama občasno
čisti hiše in lika perilo, da tako lahko
zaslužijo vsaj za hrano. Kadar pa ji ne
bo pomagala, bo doma skrbela za očeta, oba brata in pripravila kosilo. Želela sem malce omiliti to stisko in sem ji optimistično rekla,
da pa bo verjetno imela še kaj časa čisto zase. Morda za obisk katere
od sošolk, prijateljic. Pa mi je začela naštevati, da večina njih je čez
poletje na morju, na različnih delavnicah, v kopališčih ipd. Sama
upa, da bodo lahko šli vsaj en dan na bazen – v eno od sosednjih
občin, kjer je karta najceneje. En dan, samo en dan si želi ta deklič
na bazen! En sam dan, da se bo lahko potopila v vodo in doživela poletni utrip na bazenu. Srce me je bolelo, da poleg mene sedi
dekle, ki ima v tem mladem življenju toliko odgovornosti in samo
eno skromno željo. Ker je bila na vrsti pred menoj, sva morali najin
klepet prekiniti. Na hitro sem ji povedala, da je super punca in da
ji želim, da preživi čudovit dan na bazenu in naj skuša vsaj malo
uživati v počitnicah. Ta dogodek mi je pustil grenak priokus, sledi
mi že tedne, razmišljam o tej deklici in njeni družini. Ravno mesec junij je tisti, ko najbolj pogosto slišimo pogovore o počitnicah,
morju, potovanjih. Nekateri si jih privoščijo več, drugi manj, nekateri pa sploh ne. Tisti, ki si jih privoščimo težje, jih zelo cenimo, pa
čeprav je to teden ali deset dni v šotoru pod borovci. Te počitnice
imajo svojo težo, težko so prislužene in ravno zato tako dragocene.
Stisko pa najbolj občutijo ravno otroci, šolarji. Dva meseca je njihova »služba« (šola) zaprta. Prav je, da imajo tudi med počitnicami doma določene obveznosti in naloge. Pa naj bo to pospravljanje
po hiši, priprava kosila ali druge naloge po njihovih zmožnostih.
S tem le pridobivajo na odgovornosti in delovnih navadah. Nič ni
narobe, če so malce zaposleni. Tako bodo resnično cenili tisti teden
ali več pravih počitnic na morju ali kje drugje. Za nekatere so poletne počitnice prekratke, za zgoraj omenjeno deklico pa so zagotovo
predolge. Srčno upam, da je takih otrok, podobnih tej deklici, čim
manj, če pa že, jih le opazimo in jim na nevsiljiv način pomagajmo.
Morda, ko se boste odpravljali na bazen, pomislite še na sosedovo
punco ali fanta ter jo/ga povabite s seboj. Želim vam prijetne, predvsem pa čim bolj brezskrbne počitnice.
Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
NATALIJA RUS
Odgovorna urednica
Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . 4
Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev
pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko
462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini
brezplačno.
Izhaja mesečno v 1600 izvodih.
Odgovorna urednica: Natalija Rus
Uredniški odbor: Natalija Rus, Natalija Golob, Helena Čerin,
Cveto Vrbovšek in Monika Kubelj
Lektor: Grega Rihtar
Fotografije: Tina Kosec in ostali
Oblikovanje: Rok Štupar
Prelom: Janez Hočevar
Tisk: Kubelj d. o. o.
Datum natisa: junij 2016
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov: [email protected], telefon: 040 412 596
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si
Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave
ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih
prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in
popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo
pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti
opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi
v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s
telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor
hitro bo mogoče.
Hišni imenik
Občina Vodice
Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
T: 01 833 26 10
[email protected]
Uradne ure ponedeljek, torek in četrtek
od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure
in petek od 8. do 15. ure
Občinska uprava:
ponedeljek in petek od 10. do 12. ure,
sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave:
vsak delovni dan med 8. in 16. uro.
T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10,
[email protected].
Upravna enota
UE Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve,
Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00.
Uradne ure:
torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne
ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov,
Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12.
uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro.
Začasni zbirni center za ločeno
zbiranje odpadkov
Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s
Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica);
Uradne ure:
vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto;
vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj,
junij, julij, avgust in september.
ENSVET – brezplačno energetsko
svetovanje za občane
Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v
Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan
med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna
pisarna Občine Vodice).
Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem.
Pošta Vodice
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do
11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto
od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70.
Zemeljski plin - Petrol d.d.
Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282.
Informacijska pisarna Vodice:
uradne ure v prostorih občinske sejne sobe
nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30
in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan
Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813.
Medobčinski inšpektorat
Zavod za gozdove Slovenije
Uradne ure na sedežu inšpektorata,
Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in
sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine
Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro.
Območna enota Ljubljana, Krajevna enota
Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih
občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak
četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina
Iveta), GSM: 041 657 224.
Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20.
Osnovna šola Vodice
Ob šoli 2, 1217 Vodice
T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95
E: [email protected]
Vrtec Vodice
[email protected]
Poslovalni čas:
Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00,
enota Skaručna: 6.30–16.15 in
enota Utik: 6.30–16.30.,
enota Zapoge: 7.00–16.00
Knjižnica Vodice
Škofjeloška 7, 1217 Vodice
T: 01 832 33 66, E: [email protected]
Delovni čas:
PON: 12.30–19.00
TOR: 12.30–19.00
SRE: 12.30–19.00
PET: 12.30–19.00
ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO
Kmetijska svetovalna služba
Uradne ure kmetijske svetovalke za področje
občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek,
sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih
kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode
(Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali
na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po
presoji nujnosti zadeve.
TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180
e- naslov: [email protected].
Elektro Ljubljana, d.d.
Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02
Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica
Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00
Delovni čas informacijske pisarne:
pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro.
Nadzorništvo Kamnik
Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik.
T: 01 230 47 60
Prijava na brezplačno storitev obveščanja o
načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju:
https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/
Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx
Telekom Slovenije
Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00.
Dimnikarska služba
Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563
Lekarna
Lekarna Komenda, podružnica Vodice
Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do
19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in
od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20.
Patronažna služba
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in
Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9.
uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36.
Pomoč na domu
Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na
področju občine Vodice je Comett, Zavod za
pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane
občine Vodice glede pomoči in nege na domu
so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski
cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih
med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro.
Več informacij lahko dobite tudi po telefonu
na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko
elektronske pošte [email protected].
Splošna ambulanta
Dr. Dragan Grujičić, T: 01 832 40 88
Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30
TOR: 7.00–11.30
SRE: 13.00–17.30
ČET: 7.00–11.30
PET: 7.00–11.30
Zobozdravstvena ordinacija
Leopoldina Kranjec dr. dent. med.,
T: 01 832 42 93
Delovni čas: PON: 12.00–18.00
TOR: 7.00–13.00
SRE: 12.00–17.30
ČET: 7.00–13.00
PET: 7.00–11.30
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med.
T: 01 832 35 44
Delovni čas: PON: 13.00–19.00
TOR: 8.00–13.00
SRE: 12.30–18.30
ČET: 8.00–13.00
PET: 7.00–12.00
Zavetišče za živali
Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje;
vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336.
Pogrebnik Dvorje, d. o. o.
Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem.
Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na
dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih
številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek
elektronske pošte [email protected].
3
Občinska uprava sporoča
4
Županova beseda
Spoštovane občanke in spoštovani
občani!
Poletje je pred vrati. Prinaša nam obilo
veselja, verjamem, da tudi sonca in potrebne sprostitve ter energije. Učenci, dijaki in
študentje se že veselijo svojih aktivnih počitnic, večina zaposlenih pričakuje datum
odhoda na zaslužene dopuste, kjer si bodo
vsaj malo odpočili od delovnega tempa, ki
je vsako leto bolj in bolj zahteven.
Zaposlene na Občini Vodice letos čaka
kar delovno in naporno poletje, ki bo namenjeno predvsem izvedbi že načrtovanih projektov. Večino del smo kot vedno
do sedaj načrtovano predvideli v mesecu
juliju in avgustu. Takrat vas je večina občanov odsotnih, prometa je manj in dela
zato potekajo hitreje ter manj moteče za
vse.
V Vodicah bomo izgradili dve novi veliki parkirišči za potrebe osnovne šole
in vrtca. Z deli bomo pričeli takoj po zaključku šolskega leta in predviden zaključek gradnje je pred prvim šolskim dnem.
Načrtovana izgradnja krožišča pri šoli pa
je žal zaradi pomanjkanja sredstev prestavljena v prihodnost.
V Repnjah bomo skupaj s Telekomom
položili novi razvod kanalov za dodatno javno razsvetljavo, ki bo izboljšala
varnost v cestnem prometu in za dodatne
izboljšanje telekomunikacijskih storitev,
ki bodo usmerjene zahtevam uporabnikov. Asfaltirali bomo obe avtobusni postaji in zaključili še nekaj manjših del, ki
so potrebna za celostno podobo novo urejene asfaltirane in osvetljene ceste proti
Sv. Tilnu.
Za cesto skozi Bukovico, Utik in del
Kosez pripravljamo vse potrebno za postopek popravila in izbire novega izvajalca ter unovčitve bančne garancije, s katero bomo poplačali in sanirali vse do danes
ugotovljene napake, ki so se pojavile na
celotni trasi ceste, ki je bila slabo zgrajena
v letih med 2006 in 2009. Največ napak je
na udrtih jaških kanalizacije in na slabo
utrjenih hodnikih za pešce ter na nekaterih predelih ceste, ki se je posedla.
Na Selu pri koči bomo na prostorih
Smučarskega društva Stahovica izgradili
novo športno igrišče za nogomet in odbojko, obnovili obe balinišči in namestili
manjšo fitnes napravo.
Sočasno bomo izvedli tudi najnujnejša
vzdrževalna dela na občinskih zgradbah
v Vodicah, Skaručni in v Utiku. Prav tako
bomo v času dopustov preselili celotno
občinsko upravo v obnovljeno stavbo nad
knjižnico Vodice. Pripravili bomo tudi vse
potrebno za vsakoletno občinsko prazno-
vanje. Letošnje občinske prireditve bodo
načrtovane v krajšem časovnem okvirju.
Odločili smo se, da bomo glavnino občinskih praznovanj skupaj z društvi organizirali in zaključili, vse v enem podaljšanem
tednu. Krajši okvir prireditev je načrtovan predvsem zaradi finančnega razloga.
Spoštovani!
Letos Slovenija praznuje 25. obletnico, Prostovoljno gasilsko društvo Zapoge pa 90. obletnico. Iskrene čestitke
obema. V naši občini se veselimo skupnih
praznovanj, tako slovesnost obeh obletnic
tradicionalno združujemo v en slavnostni
dogodek. Zato vas vabim, da se nam v soboto, 25. junija 2016, ob 16. uri pridružite
v Zapogah, kjer bomo skupaj nazdravili
prihodnosti PGD Zapoge in Slovenije.
Vaš Aco Šuštar
16. redna seja
Občinskega sveta Občine Vodice.
Občinski svetniki in svetnice so se
na 16. redni seji OS med drugim
seznanili z informacijami o stanju
projekta za središče Vodic, o pravilniku za štipendiranje poučevanja godbenih inštrumentov in poročilu župana o delu za leto 2015
Po potrjenem dnevnem redu je Aljoša Dekleva (Dekleva Gregorič arhitekti, d. o. o.)
predstavil idejno zasnovo in idejno rešitev
projekta Središče Vodic. Pri pripravi idejne
zasnove in idejne rešitve so potekala številna usklajevanja med predstavniki naročnika ter projektanti, z rešitvami pa so bili
seznanjeni tudi lastniki sosednjih zemljišč,
med njimi tudi Župnija Vodice, njihove pripombe pa so bile v večji meri tudi upoštevane pri pripravi gradiva.
V razpravi je Jože Podgoršek izpostavil pomislek glede oddaljenosti parkirišč od cerkve predvsem za starejše in slabotne. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi Anton
Kokalj, ki meni, da bi moralo biti parkirišče
zaradi obiskovanja maš, predvsem starejših
ljudi, večje, z zmogljivostjo za 50 avtomobilov. Dekleva je pojasnil, da so parkirišča
v podzemlju sprojektirana in so popolnoma uporabna, tudi izhod je na strani, kjer
je cerkev. Nekaj vprašanj in pomislekov je
bilo tudi glede zunanjega izgleda, predvsem
glede napušča. Dekleva je odgovoril, da so
glede napuščev oblikovno stvari dorečene
in premišljene. Tudi oblikovno so skušali v
središču Vodic najti mediacijo med običajnim in posebnim.
Seja se je nadaljevala z naslednjo točko
dnevnega reda, in sicer o Pravilniku štipendiranja poučevanja godbenih inštrumentov. Namen sprejema pravilnika
je pojasnil Rado Čuk. Gre za zagotovitev
dodatne spodbude za kvalitativno in kvantitativno rast vodiške godbe, ki je prisotna
pri skoraj vseh prireditvah v občini Vodice.
Cilj pravilnika naj bi bila pomoč pri plačilu šolnine za otroke, ki obiskujejo nižjo ali
srednjo glasbeno šolo in igrajo na godbene
instrumente.
Jože Podgoršek je v razpravi podal opazko,
da ni bistvene razlike v mesečni obveznosti za učenje inštrumentov v času, ko je v
občini Vodice delovala Glasbena šola Mateja Hubada, in danes, ko program glasbene šole izvaja Glasbena šola Piano Forte.
Kljub temu je bilo takrat precej več mladih
vključenih v godbo. Dvomi, da bi štipendije
spodbudile rast članstva v godbi. Želi pa, da
se štipendira učence, ki so vpisani v javno
veljavni program. Margareta Barle je bila
mnenja, da bi morala biti obvezna objava
javnega razpisa v uradnem glasilu, predlog
je podprl tudi Anton Kosec. Barletova je
imela tudi pomislek glede dobe aktivnosti
v članstvu godbe, meni, da bi ta morala biti
vsaj dve leti po prejemu štipendije, njenemu
mnenju se je pridružil tudi Anton Kosec.
Kokalj pa pravi, da bi bilo eno leto članstva
povsem dovolj.
V nadaljevanju se je Občinski svet seznanil
s Predlogom o sporazumu o zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, za projekt
»odvajanje in čiščenje odpadne vode
na območju vodonosnika ljubljanskega
polja«, sofinanciran iz EU kohezijskega
sklada.
Miran Sirc je povedal, da projekt sega v leto
2011, ko so se Občina Medvode, MOL in
Občina Vodice dogovorile, da bodo projekt
čiščenja in odvajanja odpadnih voda reševale skupaj. Sprejem OPPN-ja v MOLU-u za
kanal C0 je bil signal, da bo možno odpadne vode iz občine Vodice čistiti tudi na ljubljanski centralni čistilni napravi v Zalogu.
Sirc je dodal, da ima sporazum prednosti
za občane in za Občino Vodice, predvsem
z vidika stroškov za končne uporabnike in
za občinski proračun. Po pridobitvi naj bi
se v roku enega leta zavezali sprejeti koncesijski odlok – koncesijski akt, ki bo osnova
za sprejem koncesijske pogodbe. Gre za paralelnost s področjem zbiranja in odlaganja
odpadkov, t. i. projekt RCERO. Odbor za
komunalo in urejanje prostora je gradivo
obravnaval na seji in sprejel sklep, da je predlog sporazuma primeren za podpis s strani župana Občine Vodice, in v sklepu dodal
priporočilo, da se sporazum dopolni z navedbo, da se na objekte in naprave, zgrajene
in sofinancirane iz evropskih kohezijskih
skladov, lahko naknadno (pod enakimi
pogoji) priključijo še drugi fekalni kanalizacijski sistemi iz aglomeracij vključenih
občin, skladno z občinskimi operativnimi
programi odvajanja in čiščenja odpadnih
voda. Populacijske enote iz aglomeracij Vodice, Bukovica in Polje bodo predvidoma v
prvi fazi priključene na ljubljansko čistilno
napravo, javno službo za njih pa bo ob izpolnitvi pogojev izvajala VO-KA.
V razpravi je Kokalja zanimalo, ali bo cena
oziroma strošek za posamezno gospodinjstvo res nižji, tako kot izhaja iz simulacije,
ki je priložena gradivu, in kdo bo določal
ceno, ter kako bo razdeljena pristojnost
med Javnim podjetjem Komunala Vodice
in podjetjem VO-KA. Miran Sirc je pojasnil, da je predviden cilj, da bo cena za vse
občane enaka, na način, kot pri projektu
RCERO, in v sporazumu takšna določba obstaja. Ceno pa sprejema VO-KA na podlagi
državne uredbe in je uveljavljena stroškovna cena, ki je enaka za vse občine holdinga.
Pojasnil je še, da se bo v okviru koncesijskega akta dokončno odločilo, kako se bodo
potrjevale cene. Možnosti sta dve, in sicer,
da se bo elaborat podjetja VO-KA obravnaval in potrdil na seji Občinskega sveta ali pa
se bo to urejalo in potrjevalo na seji Sveta
ustanoviteljev. Če se Občinski svet s tem ne
bi strinjal, bo razliko potrebno zagotoviti iz
občinskega proračuna. Na območju, ki ne
bo koncesijsko, bo javno službo še vedno
izvajalo Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Za del, ki bo v okviru koncesijskega območja, ne bo potrebno namenjati
občinskih subvencij, ki se sedaj namenjajo
iz občinskega proračuna in bodo torej ta
sredstva lahko namenjena za območje, ki
ne bo koncesijsko, kar bo Javnemu podjetju Komunala Vodice in Občini Vodice
omogočalo zmerno cenovno politiko tudi
na tem območju. Anton Kosec meni, da
občina Vodice izgublja del suverenosti, ker
se gospodarska javna služba odvajanja in
čiščenja odpadnih in meteornih voda ne bo
opravljala z lastnim javnim podjetjem, a po
njegovem mnenju pa brez sredstev EU javne kanalizacije še zelo dolgo ne bo možno
zgraditi, zato meni, da je potrebno sporazum podpreti. Glede cen je dodal prepričanje, da so veliki sistemi cenejši, kot manjši,
in bodo storitve s sporazumom cenejše.
V nadaljevanju je župan podal poročilo
o delu občine za leto 2015. Razprave
ni bilo. V točki dnevnega reda Pobude,
predlogi in vprašanja je Anton Kosec
predlagal, da se v primeru smrti častnega
občana v spomin pokojnemu pripravi žalna
seja Občinskega sveta in odpre žalna knjiga.
Margareta Barle je s strani občanov prejela vprašanje o cenah omrežnin in vodarin
v občini Vodice, in sicer, zakaj so te višje
od cen okoliških občin. V časopisu Dnevnik je bila namreč analiza cen vodarin in
omrežnin v 196 občinah. V Vodicah znaša
cena omrežnine 8,19 evra. Povprečna cena
je znašala 5,5 evra, v Šenčurju je cena 5,1
v Medvodah 3 in v Komendi 1,5 evra (brez
DDV-ja). Glede vodarin navaja, da je cena v
Vodicah 10,56 evra, povprečje je sicer 10,40
evra, s tem da povprečje dvigujejo predvsem primorske in kraške občine, ki imajo problem z oskrbo virov napajanja (cena
v Komendi je 8,1 evra, v Šenčurju 7,1 evra
in Medvodah 9,5 evra). Mojca Ločniškar
želi pisni odgovor, kdo je financiral dokumentacijo, ki se imenuje Strokovna podlaga
za umestitev in ureditev nove gospodarske
obrtne cone v jugovzhodnem delu Repenj,
tj. del UEP-RE14, ki je bila izdelana s strani LUZ-a v januarju 2014 dopolnjena pa v
januarju in aprilu 2015. Anton Kokalj je
menil, da je Šinkov Turn odrinjen, saj nima
ne kanalizacije, internetne povezave pa so
zelo slabe oziroma delujejo počasi. Meni, da
je Telekom dolžan zagotoviti ustrezen dostop do širokopasovnega omrežja. Dodal je
še pripombo, da avtobusna povezava v Šinkovem Turnu ni ustrezna, vožnja v Ljubljano in iz nje traja eno uro v eno smer. Prosil
je še, da naj do zapiranja ceste v Šinkovem
Turnu ne prihaja. Opozoril je tudi na potrebno očiščenje drevja, ki visi nad cesto,
kar je moteče ob procesijah.
Peter Podgoršek je opozoril, da naj bi ob
urejanju vodovoda na Gmajnici prišlo do
neustrezne postavitve hidranta v križišču
s potjo, ki vodi do kmetijskih in gozdnih
zemljišč. Poleg tega se je ravno ta pot pri
geodetskem urejanju zožila približno za
dva metra. Zanima ga, kako je to mogoče,
saj naj bi bila cesta sicer tam široka 3,80 m,
in na kakšen način je bila Občina Vodice
vključena v mejno ugotovitvene postopke.
Odgovore na vsa vprašanja, predloge in pobude bo podal župan.
Podroben zapis sej si lahko preberete na
spletni strani www.vodice.si.
5
6
Občinski prostorski načrt Občine Vodice
Potek postopka in informacije v medijih o spremembi zazidljivosti zemljišč
Tatjana Resman
Občina Vodice
Občina Vodice je že v letu 2014 pričela s postopkom sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta
(v nadaljevanju: OPN Vodice). V tem
postopku je bila skladno z zakonom
dana možnost vsem občanom Vodic
– lastnikom zemljišč in potencialnim
investitorjem, da predlagajo spremembe in podajo razvojne pobude.
Podane razvojne pobude so v postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN Vodice podvržene večkratni
strokovni presoji – najprej na ravni
strokovnih služb občine, v nadaljevanju pa še ministrstvom z različnih
delovnih področij. Le tiste razvojne
pobude, ki uspešno prestanejo vsa
sita v postopku so uvrščene v nadaljnji postopek priprave sprememb
in dopolnitev OPN Vodice – DOPOLNJEN OSNUTEK. Postopek priprave
sprememb in dopolnitev OPN Vodice
(torej tudi spremembe namembnosti
zemljišč) še ni v tej fazi, zato je vsakršen komentar v tej fazi postopka le
ugibanje, kaj bo, če bo.
Navedeno velja tudi za načrtovanje
gospodarsko obrtne cone v Repnjah,
kjer hkrati potekajo tudi inšpekcijski
postopki zoper posamezne črnograditelje.
Pojasnilo glede stanja postopka
sprememb in dopolnitev OPN Vodice
Postopek sprememb in dopolnitev
OPN Vodice je trenutno v začetni
fazi in sicer v fazi OSNUTKA. Ta je
bil jeseni 2015 posredovan nosilcem
urejanja prostora, da bodo k osnutku
podali prva mnenja. Nosilci urejanja
prostora so ministrstva, agencije in
javni zavodi, ki so pristojni za poda-
jo mnenj k prostorskim aktom z različnih področij (kmetijstvo, varstvo
okolja, poselitev, naravna in kulturna
dediščina ipd.). Njihova mnenja bo
potrebno upoštevati pri nadaljnji pripravi gradiva, trenutno pa z nekaterimi še vedno potekajo usklajevanja.
Šele po zaključku teh bo jasno, katere
prostorske ureditve (razvojne pobude) iz osnutka sprememb in dopolnitev OPN Vodice bodo sprejemljive in
v kakšnem obsegu bodo posledično
uvrščene v nadaljnje faze postopka.
Po zaključenih usklajevanjih bodo le
tiste ureditve, ki bodo opredeljene kot
sprejemljive, to mnenje bodo v končni fazi podala ministrstva, uvrščene
v dopolnjen osnutek, ki bo posredovan širši javnosti v javno razgrnitev
z javno obravnavo. Občina Vodice in
občinski svet občine sta dolžna voditi
postopek po zakonu, saj sicer sprejete
spremembe in dopolnitve OPN ne zagotavljajo lastnikom in investitorjem
možnosti gradnje in pravne varnosti.
V primeru, da postopek ne bi potekal
po zakonu ali pa bi v postopku zaobšli mnenja nosilcev urejanja prostora,
bi bil tako sprejet OPN lahko razveljavljen. To pomeni, da bodo vsa zapisana določila v sprejetem OPN za
izvajalce posegov v prostor in tudi za
Občino Vodice zavezujoča in bodo nudila ustrezno pravno varstvo vsem, ki
bodo zaradi vpliva posegov v prostor
lahko terjali njihovo udejanjanje. Torej v tem primeru ne bo šlo za voljo
posameznikov ali bodo določila OPN
spoštovali temveč za njihovo zavezo,
zato razlogi, vsaj utemeljeni za dvom
o realizaciji, ne obstajajo. To velja za
vse načrtovane kot tudi obstoječe de-
javnosti in ureditve na širšem območju občine kot tudi v Repnjah, ki so
predmet razvojnih pobud in so vključene v osnutek sprememb in dopolnitev OPN Vodice.
Na podlagi strateških usmeritev veljavnega OPN Vodice je bil pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev
OPN Vodice oblikovan predlog za
umestitev nove gospodarsko obrtne cone v Repnjah v JV delu naselja
Repnje. Namen načrtovanja cone je
izboljšanje pogojev za izvajanje dejavnosti lokalnega gospodarstva, z
umikom dejavnosti na obrobje pa bi
se posledično izboljšali tudi bivalni
pogoji v naselju. V tem okviru bi se v
primeru dopustne ureditve cone le-ta
načrtovala s podrobnim prostorskim
načrtom (OPPN) na način, ki bi zahteval celovito komunalno ureditev
območja ter izvedbo vseh potrebnih
ukrepov, tudi s področja varstva okolja ter preprečitve negativnih vplivov
na okolico, šele OPPN pa bi podal
konkretne pogoje glede vrste in obsega dopustnih dejavnosti. Kakšna
pa bo dejanska usoda cone, pa je v tej
fazi sprememb OPN odvisno od (ne)
sprejemljivosti predloga cone s strani
nosilcev urejanja prostora.
Kot je bilo že pojasnjeno, Občina
oz. njen občinski svet kot pristojen organ (drugi organi občine
za to nimajo pristojnosti!), še ni
sprejela nobenega prostorskega
akta, ki bi dovoljeval in določal
pogoje za ureditev cone v Repnjah.
Podatki o načrtovanih ureditvah v
coni in obsegu dejavnosti (število parkirišč za tovornjake, različni objekti)
so povzeti iz strokovne podlage, ki je
le preverila različne variante možnih ureditev.
Vendar pa ta strokovna
podlaga ne predstavlja
nikakršne podlage za
posege v prostor ali pridobivanje gradbenih dovoljenj. Takšna podlaga
je lahko izključno prostorski akt, ki ga sprejme
občinski svet občine. In
šele takšen prostorski
akt bi določil obseg območja cone, konkretne
pogoje ter vrsto in obseg dejavnosti, ki bi bile
dopustne v coni. Takšen
prostorski akt pa nikakor ne more biti le izraz
želja lastnikov ali investitorjev, temveč se pripravi po zakonskem postopku in ob upoštevanju predpisov,
strokovnih mnenj ter mnenj nosilcev
urejanja prostora, čemur je potrebno
prilagoditi izražene razvojne potrebe.
Ob tem je potrebno poudariti tudi naslednje: če bi bila umestitev cone dopustna, bi v tem postopku sprememb
in dopolnitev OPN Vodice to pomenilo zgolj spremembo namembnosti
zemljišč, kar pa še ne pomeni podlage za pridobitev gradbenih dovoljenj.
To podlago bi predstavljal zgolj ločen
podroben prostorski načrt (OPPN), ki
se pripravi po zakonsko določenem
postopku in ga, tudi po potrditvi nosilcev urejanja prostora, sprejme občinski svet. Takšen prostorski akt pa
bi se pripravil in sprejel ločeno, po potrditvi sprememb in dopolnitev OPN
Vodice.
V povezavi z navedenim je potrebno
poudariti, da bosta tako Občina Vodice kot župan podprla vse razvojne
pobude, ki bodo uspešno prestale vse
strokovne presoje oz. sita v postopku
in bodo prepoznane kot sprejemljive.
Občina in župan vsekakor podpirata
predloge, ki bodo pripomogli k ureditvi stanja v prostoru in bodo omogočili gradnjo občanom in izvajanje
dejavnosti, pri čemer pa morajo biti
takšni predlogi sprejemljivi in skladni s prostorskimi akti. Nikakor pa
ne bodo podpore dobili posegi in ureditve, ki se izvajajo v nasprotju s prostorskimi akti in zakonodajo.
Nadaljnji potek postopka sprememb in dopolnitev OPN Vodice
Po pridobitvi prvih mnenj in uskladitvi z nosilci urejanja prostora se
bo pripravil dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN Vodice, ki
bo posredovan v javno razgrnitev,
kjer se bo vsa zainteresirana javnost
lahko seznanila z vsebino in dejanskimi spremembami, tudi na območju Repenj. Javnost bo o razgrnitvi
obveščena preko Kopitarjevega glasa,
občinske spletne strani ter z obvestilom vsem gospodinjstvom. Obvestilo
pa bo posredovano tudi vsem, ki so v
določenem roku v letu 2014 podali razvojne pobude.
Ob tem vse zainteresirane obveščamo, da informacije o poteku in stanju postopka sprememb in dopolnitev OPN Vodice spremljate tudi
na spletni strani občine. Vlagatelji
razvojnih pobud so bili o stanju pobud sicer že obveščeni, vse dodatne
informacije pa so na razpolago na
spletni strani http://www.vodice.si
v kategoriji Okolje in prostor/Občinski prostorski načrt občine
Vodice (OPN Vodice)/Spremembe
in dopolnitve OPN Vodice – redni
postopek v teku. Tu sta med drugim objavljena dokumenta s prikazom postopka in dejanskim stanjem
le-tega.
7
8
Po športnem igrišču v Repnjah bo letos celovito
rekonstruirano športno središče Strahovica na Selu
Miran Sirc, OU
Po športnem igrišču v Repnjah bo
letos celovito rekonstruirano športno središče Strahovica na Selu
Na novem igrišču v Repnjah že potekajo prve športne prireditve; Občini
Vodice je v letošnjem letu uspelo pridobiti nepovratna sredstva Fundacije za šport za projekt »Športno središče Strahovica«.
Na športnem igrišču Repnje, ki je bilo
s pomočjo pridobljenih nepovratnih
sredstev Fundacije za šport, zgrajeno
lani, je izvajalec gradbenih del CVP,
d. o. o., odpravil določene napake
na igralni površini, dograjen je bil
sistem osvetlitve in urejena okolica.
Nov športni objekt je tako v lepi podobi pričakal izvedbo prvih športnih
prireditev v letošnjem juniju.
Občina Vodice je uspešno kandidirala tudi na razpis Fundacije za šport
Igrišče v Repnjah
za letošnje leto. Za celostno ureditev »Športnega središča Strahovica«
nam je uspelo pridobiti pribl. 25.000
evrov nepovratnih sredstev, preostali dve tretjini pa bo Občina zagotovi-
la iz svojega proračuna. Projekt obsega izgradnjo novega večnamenskega
igrišča z asfaltno površino, ureditev
dveh igralnih travnatih površin (z
ustrezno navezavo na hrbtišče skakalnih naprav inženirja Stanka Bloudka), obnovo dveh balinarskih stez
in ureditev površine za fitnes na prostem. Upajmo, da bomo imeli srečno
roko v javno naročniških postopkih
ter da bomo z ustreznim izvajalcem
letos jeseni projekt uspešno zaključili – v korist in veselje mladih in manj
mladih športnikov, krajanov, vseh
prebivalcev občine Vodice.
Športno središče Strahovica sedaj.
Štipendija za mlade godbenike
RADO ČUK, OU
Vas je naslov presenetil? Ste pomislili, da bodo člani Vodiške godbe prejeli štipendijo? Skoraj tako,
vendar ne tako.
Celo v velikih krajih, v manjših pa
toliko bolj, so godbe na pihala visoko
cenjene in igrati v godbi je od nekdaj
pomenilo nekaj posebnega. Vodice se
že 100 let ponašajo s svojim pihalnim orkestrom.
V zadnjih dveh desetletjih so tudi
ob pomoči Občine veliko naredili
za svojo kakovost in za pomnožitev
članstva, vendar na lovorikah ni pametno zaspati. Eden glavnih ciljev je
ravno pridobitev novih in glasbeno
izobraženih članov. Najboljša pot za
to je vključitev mladih, ki začnejo
v godbi postopoma igrati, obenem
pa obiskujejo glasbeno šolo. Ker je
glasbeno izobraževanje povezano z
dodatnimi stroški, ki jih straši včasih težko pokrijejo, je Občinski svet
Občine Vodice sprejel Pravilnik o
štipendiranju poučevanja godbenih
inštrumentov v občini Vodice (objavljen je bil v Uradnem glasilu v mesecu maju, št. 5).
In kdo je lahko štipendist? Tisti učenec (dijak), ki obiskuje glasbeno šolo
in igra katerega od godbenih inštrumentov, kot so flavta, oboa, klarinet,
saksofon, fagot, rog, trobenta, pozavna, tuba, tolkala ali drugo, in je
uspešno zaključil posamezen letnik
OBVESTILO
Obvestilo o spremembi uradnih ur
krajevnih uradov v času dopustov
Obveščamo vas, da bo v času letnih dopustov v obdobju od 1. julija do 31.
avgusta 2016 spremenjen razpored
uradnih ur na krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana; in sicer bodo uradne
ure na:
Krajevnem uradu Medvode
• v ponedeljek od 8.00 do 15.00 ure,
• v sredo od 8.00 do 17.00 ure,
• v petek od 8.00 do 13.00 ure,
Krajevnem uradu Notranje Gorice
• v torek od 8.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure.
Na Krajevnem uradu Škofljica, Krajevnem uradu Dobrova, Krajevnem
uradu Ig, Krajevnem uradu Velike
Lašče in Krajevnem uradu Vodice v
navedenem obdobju ne bo uradnih ur.
Vse upravne storitve, ki se opravljajo
na krajevnih uradih, kjer ne bo uradnih
ur, bodo zagotovljene na Upravni enoti
Ljubljana, Sektor za upravne notranje
zadeve, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana
– v času uradnih ur, in sicer:
• v ponedeljek od 8.00 do 18.00 ure,
• v torek od 8.00 do 18.00 ure,
• v sredo od 8.00 do 19.00 ure,
• v četrtek od 8.00 do 18.00 ure,
• v petek od 8.00 do 14.00 ure.
glasbene šole, se udeležuje vaj in nastopov godbe Vodice ter je član Godbenega društva.
Štipendije se podeljujejo enkratno ob
koncu šolskega leta prek razpisa, ki
bo objavljen v mesecu juniju prihodnje leto. In kakšen je znesek? Polovica šolnine, okrog 200 EUR.
Vse dodatne informacije je mogoče
pridobiti pri predsedniku Godbe ali
na Občini Vodice.
OBVESTILO
Prodaja
nepremičnin
Občine Vodice
Na spletni strani Občine Vodice so objavljena javna zbiranja
ponudb in namere o sklenitvi
neposrednih prodajnih pogodb za nepremičnine v lasti
Občine Vodice. Gradiva so
dostopna v zavihku Razpisi,
naročila, objave pod rubriko
Prodaja nepremičnin.
9
Osrednji članek
10
Dobrodelni tek ali hoja
Joži Nastran Brank
PODALJŠANO BIVANJE OŠ Vodice in PŠ Utik že tretje leto zapored sodeluje v mednarodnem projektu
Slovenske Karitas TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI.
Otroci so vse leto pridno tekli in nabirali kilometre.
Glavni namen Teka podnebne solidarnosti je, da otro-
Tek vseh generacij
ci tečejo v znak solidarnosti do ljudi v Afriki, ki jih
Najboljših 10 dečkov skupno
posledice globalnih podnebnih sprememb najbolj
Mesto
Ime in Priimek
Pretečeni metri
prizadenejo, čeprav s svojim načinom življenja naj-
1
Žiga Stare 2.b
223.770 m
manj prispevajo k njim. Ob tem s pretečenimi kilome-
2
Jure Janhar 2.b
169. 884 m
tri gradimo kroge solidarnosti okoli planeta Zemlja.
3
Dominik Kavčič 2.a
156.220 m
Do sedaj smo šole in vrtci skupaj pretekli že več kot
114.440 m
4
Franc Rant 2.a
206.766 km. Krog solidarnosti okoli planeta Zemlje
5
Matija Oman 2.c
114.220 m
je do sedaj sklenjen že petič, v letošnjem šolskem
6
Matic Čebulj 2.a
107.840 m
letu verjetno že šestič.
Pretečeni metri po oddelkih
Mesto
Oddelek PB
Pretečeni
metri
Nosilec
projekta
1
OPB 2.a in 4.a
1174.740 m
Cilka Marenče
7
Tilen Pipan 2.b
107.300 m
8
Nik Letnar 2.c
79.670 m
9
Rok Bilban 2.a
71.760 m
10
Jan Fujan 1.b
65.640 m
Najboljših 10 deklic skupno
2
OPB 2.b in 4.a
1018.958 m
Joži Nastran
Brank
MANCA DEBEVEC 1.a
61.320 m
OPB 3.a in 3.b
713.510 m
Jožica
Radičevič
1
3
2
ZALA BARTOL 2.b
48.800 m
ELA BOBNAR 2.b
46.800 m
NEŽA ZIGMUND 3.a
40.640 m
Mesto
Ime in Priimek
Pretečeni metri
4
OPB 2.c in 3.c
656.530 m
Zorka Blažič
3
5
OPB 1.C
268.570 m
Špela Blažič
4
6
OPB 1.b
499.440 m
Špela Malus
Jeraj
5
AJDA BERGANT 3.a
38.290 m
6
MAŠA KRŽAMANC 2.b
36.120 m
7
OPB 1.a
201.880 m
Nataša
Tominšek
7
LORI HRIBAR 3.b
35.980 m
8
OPB 4.b in 4.c
74.530 m
Frenk Špenko
Skupaj
4608 km in 158 m
S tekom smo pričeli že v jesenskem času, v spomladanskem času pa smo z njim nadaljevali. Učenci so tekli v
okolici šole, največkrat okoli igrišča ali na tekaški stezi.
Za vsak pretečen krog so tekači prejeli znak Trimčka. S
seštevkom teh znakov smo ugotovili, koliko je otrok ta
dan pretekel. Vsak učenec je lahko na svojem evidenčnem
kartončku stalno spremljal pretečene metre. Vsi oddelki
so k teku pristopili solidarno in zavzeto. Nekateri učenci
pa so se ob tem potrudili še prav posebno. Zato smo se
odločili, da te učence na koncu nagradimo z medaljami
in praktičnimi nagradami. Vsi oddelki so skupaj pretekli
4608 km in 158 m.
8
ANA PODGORŠEK 4.a
34.010 m
9
KODERMAN JERCA 2.c
33.450 m
10
IRIS SODNIK 2.a
33.010 m
V petek, 6. maja 2016, smo projekt zaključili z DOBRODELNIM TEKOM ALI HOJO. Že v dopoldanskem času
se je na šolo oglasil župan Franc Aco Šuštar in s polno
vrečo hrane pozdravil našo dobrodelnost. Ob 17.00 uri se
je prireditev pričela z govorom ravnatelja Jureta Grilca.
Otrokom in staršem je namenil nekaj spodbudnih besed
v tem hitrem tempu življenja. Tek se je pričel z vpisom in
plačilom startnine (hrana), ni bil tekmovalnega značaja,
ampak je bil organiziran kot Lov na lisico. S tem je postal bolj zanimiv za vse starostne skupine, k sodelovanju
pa je lahko pristopil vsakdo. Na progi v okolici šole in či-
Osrednji članek
stilne je bilo postavljenih 10 kontrolnih točk, ki so na koncu podale geslo
teka – TEK ZA ZDRAVJE. Izpolnjene
kartončke z geslom smo zbirali v škatli, ter ob koncu izžrebali 10 tekačev,
ki so prejeli praktične nagrade. Na
tek so se otroci odpravili sami, nekateri s prijatelji, kar nekaj pa je prišlo
tudi družin. Skupaj se je teka oz. hoje
udeležilo 150 otrok in odraslih. Ob
koncu teka so se vsi udeleženci lahko
posladkali s pecivom, ki so ga pripravile članice župnijske Karitas. Da je
pri projektu prišlo tudi do medgeneracijskega sodelovanja, potrjuje
dejstvo, da je najmlajša udeleženka
teka bila Marta Rant rojena l. 2014,
najstarejši član pa g. Andrej Rant rojen l. 1946. Najštevilnejše družine, ki
so solidarno pristopile k teku, so bile
družine Kremžar, Stražar, Podgoršek, Debevc, Rant, Žerjav, Gubanc in
še mnogo drugih, ki v družini nosijo
različne priimke.
Z dobrodelnim tekom smo zbrali 50
različnih prehrambnih artiklov z
daljšim rokom uporabe, v skupni teži
80 kg. Vso zbrano hrano smo predali
članom župnijske Karitas Vodice, ki
jo bodo razdelili med socialno ogrožene družine.
Ob koncu bi se vsi učenci podaljšanega bivanja in kolektiv šole radi zahvalili za pomoč pri organizaciji in
izvedbi teka Občini Vodice in županu Francu Acu Šuštarju, Karitas Vodice, Elektru Letnar, trgovini Bergant, Slovenski Karitas,
Viktoriji klubu Vodice ter učencem 9. r. Hvala tudi vsem drugim
učencem, staršem in starim staršem za udeležbo na teku ter vsako podarjeno hrano!
Najbolj vztrajen tekač Ožbej Stanonik
Najboljša tri dekleta
Geslo teka je ...
Najboljši učenci iz PŠ Utik
Pogostitev in druženje
Župnijska Karitas Vodice
se posebej zahvaljuje vsem
udeležencem in organizatorjem, posebej še nosilki
projekta ga. Joži Nastran
Brank, predvsem pa vsem
dobrim ljudem, ki ste podarili hrano za ljudi v stiski.
Prav lepo je bilo videti, da
so nekateri dali tudi več kot
eno stvar. Hrano bomo razdelili med ljudi v naši občini
in verjamemo, da jo bodo
zelo veseli.
11
Intervju
12
Že jeseni bo v Vodicah organizirano švigalo
GORAZD DOMINKO
TINA KOSEC
Lokostrelsko društvo Ishi Vodice je staro komaj poldrugo leto,
v njem pa so lokostrelci »s kilometrino« in tudi do 12-letnim
stažem. »V društvu imamo tako
organizatorje tekmovanj kot tudi
trenerja z licenco, dva vaditelja
lokostrelstva in to nam daje prednost pri načrtovanju napredka,«
pravi predsednik društva in trener Sandi Pavačič, ki je lok napel
skoraj naključno v okviru dodatne
hotelske ponudbe na morju in se
vanj zaljubil. A ker so tudi tu potrebna določena zagonska sredstva, pravi Pavačič, so trenutno v
pripravi organizacije tekmovanja
in lokostrelskih tečajev, s katerimi si pridobivajo nove člane in
finančno moč. »Mislim, da nam
uspeva zadevo premikati po začrtanih smernicah, in sicer z lokostrelstvom navduševati prihodnje
člane.«
Prve lokostrelske korake ali zamahe ste si verjetno želeli narediti zaradi Robina Hooda, kajne, ali vas je
morda navdušil kdo drug? Kako je
prišlo do profesionalne kariere?
Na dopustu z družino sem se imel
kot gost turističnega kompleksa priložnost preizkusiti v vlogi lokostrelstva s pravim lokom. Zaradi sina in
verjetno otroških sanj in ja, verjetno
tudi zaradi risanih in filmskih junakov, sem priložnost tudi pograbil. Ko
je bilo dopusta konec, sem poiskal
ustrezen klub, kjer bi ljubezen do
lokostrelstva lahko izživela. Sina je
tako pripeljalo v tekmovalne in mene
v trenerske vode.
Lokostrelstvo je veščina streljanja
puščice z lokom v tarčo, nekdaj sta
bila to lov in bojevanje, v novejši dobi pa kot športna aktivnost.
Lokostrelstvo je bilo del poletnih
olimpijskih iger med letoma 1900
in 1912, od leta 1972 pa je ponovno del poletne olimpijade. Veščina
lokostrelstva je kot tretja človeška
inovacija stara že preko 25.000
let in se v osnovi in namembnosti
ni bistveno spreminjala. Tako kot
pri vsakem športu pa danes tudi tu
verjetno obstajajo pravila, mar ne?
Najbolj pomembno pravilo, ki ga je
treba upoštevati, je seveda varnost,
potem pa sta tu tako kot pri vseh
športih še disciplina in vztrajnost.
Če so želje po napredku močnejše od
trenutnega zadetka, smo na pol poti.
Sliši se dokaj enostavno, v roke vzamemo lok, puščico in skušamo za-
Intervju
Treningi Lokostrelskega društva Ishi Vodice so na zunanjem popolnem lokostrelskem vadbišču v Šujici pri Dobrovi,
primernem za vse vrste lokostrelskih disciplin.
deti tarčo ali v polja blizu nje. A tu
so ravnotežje, koordinacija, usmerjenost, merjenje in osredotočenje,
raztezanje ali držanje in strel. A zdi
se, da je usmerjenost najpomembnejša, saj se deli na miselno, vizualno in fizično.
Usmerjenost in osredotočenost sta
še kako pomembni pri lokostrelstvu,
če želimo dosegati izvrstne rezultate, moramo pa vedeti, da lokostrelstvo nadvse pomirja.
Je lokostrelstvo res oblika vadbe,
ki človeka zasvoji? In če, zakaj?
Včasih lahko malo traja, da ga vzljubiš, a če se človek lokostrelstvu preda
s pravim trenerjem, ki pospeši napredek, je občutek ob točnih zadetkih zares neprecenljiv.
Zakaj je za lokostrelstvo potrebna
dobra psihofizična priprava?
Kot pri vsakem športu je tudi pri lokostrelstvu tekmovanje naporno, na
lokostrelskem tekmovanju je namreč
treba izstreliti približno 100 puščic.
Pri strelu si ne moremo privoščiti
nezbranosti, še najmanj utrujenosti,
ki vodi k netočnemu zadetku.
Kateri del telesa pri lokostrelstvu
najbolj trpi?
Najbolj je obremenjen zgornji del trupa oziroma ramenski obroč, lahko pa
rečemo, da gre za sinergijo telesa in
uma. Za izvedbo strela potrebujemo
stabilnost, pri kateri imajo noge pomembno vlogo, zato se tisti, ki mislijo, da za lokostrelstvo niso potrebne
močne noge, seveda motijo. Pri lokostrelstvu so potrebne tudi močne
roke, saj lokostrelec v povprečju izstreli 100 puščic na tekmo, kar pomeni močno obremenitev rok in prstov.
»Trenutno iščemo še kakšen pokrit
zaprt prostor, kjer si bomo lahko uredili strelišče in svojim članom ponudili
tudi treninge pozimi.«
13
Intervju
14
»Pri lokostrelstvu lahko resnično uporabimo rek 'nikoli ni prepozno'! Z njim
lahko začneš pri šestih in z njim streljaš do groba,« pravi predsednik Lokostrelskega društva Ishi Vodice Sandi Pavačič.
Kaj in kako se mora tik pred strelom
lokostrelec pogovoriti sam s seboj?
Treningi so tu zato, da se lokostrelec
uči, izboljšuje svoje sposobnosti in
uglasi svojo opremo, tako da se lahko
na tekmovanju pred začetkom samo
še vpraša, ali sem dosledno opravil
vse potrebno in če sem, samo še gas!
Kako priljubljeno je lokostrelstvo
v Sloveniji in kako v Občini Vodice,
koliko ima ta navdušenih lokostrelcev?
Lokostrelstvo v Sloveniji zadnjih
deset let postaja vse bolj priljubljen
šport in priljubljenost ne stagnira,
niti se ne ustavlja. O tem se je moč
prepričati na tekmovanjih, kjer se
je število udeležencev podvojilo. Še
najbolj veseli dejstvo, da je vse večjo priljubljenost opaziti pri mladih.
V Občini Vodice smo na začetku, a
s pravim pristopom, npr. tečajem v
Vodicah, ki ga nameravamo izvesti
oktobra letos, smo prepričani, da se
bo število lokostrelskih navdušencev
še povečalo.
Puščice na lokostrelskem tekmovanju izstrelite s pomočjo prstov ali z
modernim lokom na mehansko prožilo? Kako modno je slednje?
Res je, puščica se največkrat izstreli
s pomočjo prstov, pri sestavljenem
loku pa s pomočjo sprožilca, kar ne
pomeni, da bi ga bilo pametno poniževati. Zaradi vgrajene leče v merilni je celo najbolj natančen, njegova
posebnost pa je tudi škripčevje, ki je
lokostrelcu v pomoč pri napenjanju
loka in je zato močnejši.
Kdaj lahko rečemo, da se je lokostrelec obnašal nešportno?
Ko zaradi pridobivanja prednosti
na nešporten način moti osredotočenost drugih tekmovalcev. Na vsa
vprašanja o lokostrelstvu, tudi kdaj
in kje napenjati lok, odgovarjamo
ažurno! Naš elektronski naslov je
[email protected].
STE VEDELI?
– Uporaba loka in puščice za lov ter
vojaške spopade je stara približno
12.000 let. Kot najstarejši prikaz
loka velja slika na apneni plošči iz
votline des Fadets v Franciji. Izvira
iz poznega obdobja magdalenija.
Danes je lokostrelstvo olimpijska
disciplina, ponekod je dovoljeno
tudi za lov na divje živali.
– Že v 11. stoletju poročajo o valižanskih lokostrelcih, katerih puščice so prebile 10 cm debela hrastova vrata. Kralj Edvard I. je po
podjarmljenju Valižanov v poznem
13. stoletju v svoje enote uvedel
dolgi lok. Za izdelavo dolgih lokov
so Angleži uporabljali tisovino, ki je
trdna in elastična.
– Proti koncu 13. stoletja je postal
dolgi lok v zahodni Evropi najučinkovitejše orožje za boj na razdalji,
ki ga je upravljal samo en vojak.
Šolanje lokostrelca z dolgim lokom
je zahtevalo več let dolge vaje.
– Danes se za izdelavo tekmovalnih lokov uporabljajo lažji, zmogljivejši in odpornejši materiali, kot so
razne lahke kovine, trde plastične
snovi in karbon, tako so današnji
loki lažji, močnejši in predvsem hitrejši, saj puščica pri strelu doseže
kar 250 fit/s.
Osnovne vrste lokov
– Klasični lok (»recurve« eng.) –
ta vrsta se pojavlja na Olimpijskih
igrah. Njegova osnovna pravila delovanja so podobna kot pri tradicionalnem dolgem loku. Zanj je značilna rahla ukrivljenost krakov, ki
poveča moč loka in gladek spust.
– Sestavljeni lok (»compound«
eng.) – je oblikovan tako, da
zmanjša silo, s katero mora lokostrelec držati lok napet, hkrati pa
poveča moč, s katero mora lok napeti. Večina sestavljenih lokov ima
na krakih škripčevje, ki poskrbi, da
enostavno držimo napet lok in v
miru namerimo, s čimer pridobimo
čas za merjenje.
– Tradicionalni lok (»longbow«
eng.) – ni ukrivljen in ima razmeroma ravne krake, katerih prečni
prerez je bodisi okrogel bodisi ima
obliko črke D.
Društveni utrip
Pogovora o ustvarjalni umetnosti in o sakralnem
petju
ANTON KOKALJ
Kulturno prosvetno društvo Šinkov
Turn je 6. maja pripravilo pogovor
o USTVARJALNI UMETNOSTI. Večer sta vsebinsko oblikovala pesnica in slikarka Antonija Baksa
Srnel ter arhitekt Robert Dolinar.
Namen srečanja je bil spodbuditi
pogovor o umetnosti v življenju
običajnega človeka.
Antonija Baksa Srnel je predstavila zanimivo zgodbo svojega umetniškega življenja. Prvi natis pesmi
v lokalnem časopisu je doživela že
v osnovni šoli, ko se ji je mudilo napisati spis, pa ji je bilo lažje napisati
pesem. Piše v treh jezikih in je do sedaj izdala že več zbirk pesmi. Njena
posebnost je ustvarjanje rožnih slik.
S suhim cvetjem se je začela izražati po naključju, ko je v knjigi našla
shranjen posušen cvet in iz njega
naredila čestitko. Z rožnimi slikami,
v katerih dobijo cvetni koščki, lističi ali prašniki novo vlogo in pomen,
novo lepoto in nov izraz, je sodelovala na razstavi tudi v Londonu in
prejela več nagrad na Japonskem. V
zadnjem obdobju se je izrazila tudi
skozi slikarsko paleto barv. Njeno
umetniško ustvarjanje je bilo tesno
povezano z možem, ki je bil prav
tako umetnik – izdelovalec jaslic iz
lesa. Veliko let sta ustvarjala skupaj
in njuno vsakdanje življenje prepletala z umetniškim življenjem, kar
jima je dajalo vir moči in upanja za
premagovanje vsakdanjih težav. Antonija je še vedno odprta za vse lepo,
kar v duši prebuja upanje.
Antonija Baksa Srnel
Robert Dolinar
Robert Dolinar je arhitekt, ki se
je odločil, da bo v življenju posvetil
večjo pozornost lepoti kot komponenti arhitekture, ki je v njej, vsaj v
času študija, najmanj predstavljena.
Z meditativno pripovedjo nas je v
spremstvu fotografij in verzov peljal
po poti svojega umetniškega in duhovnega razvoja. Resnične zgodbe
iz življenja se vključujejo v življenje
umetnika kot dopolnjevanje slike
o zavedanju samega sebe in duhovnega, predvsem pa lepega v življenju. Poleg slik iz narave so pripoved
spremljale vzporedne slike starodavne in njegove sodobne arhitekture.
Ustvarjanje lepega v arhitekturi je
postalo njegov način življenja v skupnosti in njegov prispevek k boljšemu in lepšemu življenju.
V pogovoru med udeleženci je bilo
zaznati čudenje in veselje nad osebno izkušnjo obeh gostov ter njuno
ustvarjalno prenašanje lepega v nove
oblike, barve in verze.
Drugi večer, pogovor o SAKRALNEM
PETJU, je društvo pripravilo 20.
maja. Gosta večera sta bila glasbenika Dominik Krt in Tone Potočnik.
Dominik Krt je izpostavil svojo izkušnjo ukvarjanja z glasbo. Že kot
majhen otrok je dobil priložnost sodelovati v domači cerkvi. Z močno
željo po glasbenem ustvarjanju je
premagoval različne prepreke, ni ga
ustavilo ne pomanjkanje formalnega znanja, ne nerazumevanje določenih oseb. V celotnem glasbenem
udejstvovanju kot zborovodja, pevec,
komponist in snemalec je največjo
vlogo igrala prav sakralna glasba. Ta
mu je najbližja v perspektivi, kot jo
je videl in uresničeval France Gačnik.
Ta perspektiva človeku omogoča polnost sodelovanja pri bogoslužju, tudi
s sodobnimi inštrumenti, ritmi in
drugimi značilnostmi glasbe, ki niso
v nasprotju z vsebino liturgije, ampak ji dajejo okus celostnosti.
Profesor Tone Potočnik je svoje glasbeno izobraževanje začel že zgodaj in
ga uresničeval celo življenje. Klavir
in orgle sta kot osnovna inštrumenta postajala prava podlaga za bogato
poustvarjanje na področju orgelske
glasbe in obsežno pedagoško delovanje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V pogovoru je izpostavil ko-
15
Društveni utrip
16
Dominik Krt
Tone Potočnik
ral, ki mu pomeni najplemenitejšo in
najbolj dovršeno obliko sakralnega
petja, čeprav poteka v latinskem jeziku. Povezuje nas z duhovno tradicijo prvih krščanskih obdobij. Koral
se kot način petja v Sloveniji ni prijel
v originalnem smislu, je pa bil sprejet na večglasen, slovensko – ljudski
način. Sakralno petje vidi kot del bogoslužja, ki ne sme biti samemu sebi
namen, temveč je vanj potopljeno.
Zborovsko petje ima v Sloveniji na
področju sakralne glasbe močno tradicijo in v liturgičnem smislu pravo
zakladnico skladb in tekstov.
V razpravi so se zaiskrili različni vidiki in osebne izkušnje udeležencev
večera. Skupno strinjanje je bilo, da
ima za osebno in narodno identiteto,
za dušo Slovenca petje, sakralno še
posebej, velik pomen v pozitivnem
pomenu besede. Povezuje kreposti,
kot so veselje, odgovornost, ustvarjalnost in služenje drugim.
Za zaključek večera je Tone Potočnik, virtuoz na orglah, zaigral še dve
skladbi na prenovljen harmonij, ki je
že nekaj let čakal na to edinstveno
priložnost. Večer se je tako prepletel
v polno glasbeno doživetje.
Občina Vodice na vsakem koraku
Vodiške dekline (Nina, Lucija, Tjaša), TD VODICE
Kot že veste, smo v majski številki
Kopitarjevega glasa Vodiške dekline
objavile križanko z naslovom Spomladanska budnica. Vsem, ki ste jo
izpolnili, ali ste se jo vsaj trudili izpolniti, se iskreno zahvaljujemo. Očitno res veliko veste o svojem domačem kraju. Po enem tednu zbiranja
odgovorov na našem elektronskem
naslovu smo prejele lepo število pravilnih rešitev križanke. Izžrebale
smo nagrajenca, ki bo nagrado prejel
po pošti.
NAŠ IZŽREBANEC JE JOŽE ŽITNIK. (Bravo, Jože!)
Sedaj pa vam Vodiške dekline podajamo še nasvet za kvalitetno preživeto toplejšo četrtino leta: ostanite
nasmejanih ust in ob morebitnem
počitnikovanju v oddaljenih krajih
ne pozabite, od kod prihajate!
Berite nas tudi po poletnem odmoru.
Do takrat pa si čas lahko krajšate z
branjem lahkotne poezije Tjaše Breznik:
IZPOVED VODIŠKIH JAS
(KO JASA KAJ POVE)
To ni slučaj, še zdaleč ne,
da oko ti vidi le lepote,
le odsev vabečih trat,
da pogled ti je tako krepak,
ko po naših krajih ti hiti korak.
Rad se zbudiš ob sladkosti ptičjega napeva,
rad porečeš: »Prid, v gmajno greva!«
In ko takole sanjaš, kaj na krilih svojih prinesla bo prihodnost,
vedi, da rada te imam na sadovih zemlje
moje,
ne bodi minimalističen, ko mi poljubiš tla,
vem, da vsak sebi srečna sva oba.
Društveni utrip
S starodobniki po deželi Martina Krpana
Jernej Logar
Matjaž Kuhta
“Ko prideš na Bloke, ti damo drek
v roke,
ko greš pa z Blok, ti še tega vzamemo iz rok.”
Seveda to ni res, s temi šaljivimi verzi Bločani vabijo obiskovalce v svojo
lepo deželo. Zvabili so tudi nas, članice in člane Moto kluba MAK. O
tem bi vam radi marsikaj zanimivega
povedali, drage bralke in bralci “Kopitarja”, zato vas prosimo, da nam
prisluhnete:
Vsako leto se v začetku poletja s svojimi starodobniki odpravimo na dvodnevno potepanje po naši Sloveniji.
Bili smo že v Posočju, v Beli krajini,
v Logarski dolini, na Krasu … Letos smo se odpravili na Notranjsko,
v deželo Martina Krpana, v zibelko
slovenskega smučanja, v lepo, neokrnjeno naravo.
Letošnja pomlad in zgodnje poletje si
res ne zaslužita prijaznih besed, mrzlo je in neprestano dežuje, mi Makovci pa imamo, očitno, tam “zgoraj”
svoje zaveznike, saj je bilo oba dneva
našega izleta lepo, sončno, toplo vreme.
Zadnjo soboto v maju smo se navsezgodaj odpravili na pot. Petnajst nas
je bilo, z devetimi starodobnimi motorji, dvema avtomobiloma in spremljevalnim kombijem smo se pod
budnim očesom našega vodje Matjaža v strnjeni koloni preko Ljubljane,
Vrhnike, Logatca in Rakeka pripeljali do Cerknice. Obiskali smo izredno
poučen, zanimiv muzej Cerkniškega
jezera, se okrepčali s sendviči, sokom
in kavo, se popeljali okrog Cerkniškega jezera in se veselo odpravili do
cilja naše poti, na več kot 700 m visoko Bloško planoto. Zaparkirali smo
jeklene konjičke, si malo odpočili in
si privoščili mrzlo pijačo. Ob idiličnem jezercu so nam postregli s kolerado (ali kavlo), tipično domačo jedjo
“na žlico”. Celo ljubo popoldne smo si
ogledovali okolico jezera, mokrotna
travišča in nizka barja, značilna za
Bloke. Proti večeru smo se odpeljali
še v Novo vas in si, pod vodstvom
vodnika, ogledali muzej, posvečen
nastanku in razvoju bloškega, ali če
hočete, slovenskega smučanja. Izredno zanimivo je bilo, obisk vam toplo
priporočamo!
V vasi Runarsko, nekaj kilometrov od
jezera, na turistični kmetiji Knavs, so
nas zvečer že čakali s pravo domačo
večerjo. Preden smo se pri njih odpravili spat, sta nas mlada gostitelja
odpeljala še v Novo vas, na odprtje
prenovljenega gostišča. V dobri družbi
posrečenih domačinov, ob dobri pijači
in glasbi smo zaključili res lep dan.
V nedeljo dopoldne, po obilnem zajtrku, smo se odpravili proti domu. Peljali
smo se preko Sodražice in Velikih Lašč
do Turjaka. Popili smo kavo, si malo
odpočili in se preko Ljubljane vsi varno
pripeljali do naše “baze” v Polju.
Kaj naj za konec še rečemo? Prekrasno
je bilo, vsem članicam in članom, ki
niso utegnili ali si niso upali zraven, je
lahko žal!
Vsem vam, drage bralke in bralci, ki ste
zdržali do konca, hvala za pozornost!
Lepe poletne dni, čim manj dežja in
srečno na cesti, vam želimo vsi iz Moto
kluba MAK.
17
Društveni utrip
18
AED
Predavanje o delovanju AED
ter predstavitev temeljnih
postopkov oživljanja
Gasilci
PGD Repnje – Dobruša
Zaradi velikega povpraševanja po
ponovnem predavanju, smo v petek,
20. maja 2016, znova povabili predstavnike iz podjetja Defib GmbH, da
nam predstavijo delovanje avtomatskega eksternega defibrilatorja. Ker
pa nam ob nenadnih srčnih zastojih
AED le pomaga, bistvo oživljanja pa
moramo narediti sami, so nam predstavili še temeljne postopke oživljanja. Na učnih lutkah smo postopek
preizkusili še sami. Na predavanju
se nas je zbralo 30 vaščanov oz. občanov in upamo, da je vsak izmed
prisotnih pridobil nova znanja in pogum, da bodo pomagali, če se bodo
kdaj znašli v situaciji ob nenadnem
srčnem zastoju.
5. Majski nogometni turnir
Jure Černivec, SD Repnje
Športno društvo Repnje-Dobruša,
je v nedeljo, 29. 5. 2016, organiziralo 5. majski nogometni turnir.
Turnir je potekal na novem igrišču
pri gasilskem domu v Repnjah. Na
turnir se je prijavilo 12 ekip, ki so
bile razvrščene v štiri skupine po
tri. V četrtfinale sta se uvrstili najboljši dve ekipi iz vsake skupine.
Končne zmage so se veselili igralci
ekipe PANNA, ki so v finalu premagali ekipo FC Smlednik. V tekmi za 3.
mesto (streljali so se kazenski streli)
pa je bila ekipa Mir-fas fasaderstvo
boljša od ekipe SAMOSTAMP. Podeljene so bile tudi nagrade za najboljše
posameznike turnirja. Med vratnicami je kraljeval igralec ekipe PANNA
Tadej Legat, ki je na celotnem turnirju prejel samo 3 zadetke. Največ
zadetkov (6) je zabil igralec ekipe
FC Smlednik Blaž Strojan. Za najkoristnejšega igralca turnirja pa je bil
proglašen igralec ekipe PANNA Luka
Markič.
Na žalost pa je konec turnirja zaznamovala huda poškodba igralca
ekipe FC Smlednik Primoža Frica,
ki je utrpel zlom noge. Primožu vsi v
Športnem društvu Repnje-Dobruša
želimo čimprejšnje okrevanje!
Več o turnirju si lahko preberete tudi
na internetni strani: http://www.nogomet.repnje.si, kjer si lahko ogledate tudi galerijo slik.
Ob tej priložnosti pa bi se radi še
enkrat zahvalili vsem sponzorjem,
Društveni utrip
ki so omogočili izpeljavo turnirja na
takem nivoju.
Prav tako pa bi se radi zahvalili g.
Acu Šuštarju in članom Občine Vodice za izgradnjo novega igrišča pri
gasilskem domu v Repnjah.
KONČNI REZULTATI:
1. mesto: PANNA
2. mesto: FC Smlednik
3. mesto: Mir-fas fasaderstvo
4. mesto: SAMOSTAMP
Gozdni tek po Rašici
Dare Borčnik
Srečo Merčun
Drugi petek v letošnjem juniju so
prizadevni organizatorji SD Strahovica – okrog 60 jih sodeluje
pri organizaciji – pripravili že 35.
Gozdni tek po Rašici za pokal Gorenjskega odreda. Tekmovanje je
potekalo v lepem vremenu, ki je
nasledilo dvodnevno deževje in
dodobra razmočilo tekaške proge.
V vseh kategorijah se je teka udeležilo okrog 170 tekačev. Najprej so se na
pot odpravili najmlajši, ki so v promocijskem teku premagali 150 m.
Za njimi dečki in deklice na 600 m,
pokal za najboljši čas pa sta prejela
Zala Zupan in Ožbolt Molj. V teku na
2000 m sta bila najhitrejša Katja Babič in Anže Gros. Dobro uro pozneje
so se na pot odpravili še starejši, pri
dekletih je slavila Nataša Aljančič,
pri moških pa je svojo prvo absolutno
zmago na tem teku slavil naš Miha
Kimovec. Ekipno zmago je osvojila ekipa SD Strahovice (Ana Blažič,
Miha Kimovec in Janez Šijanec), prehodni pokal Gorenjskega odreda pa
jim je izročil Maks Žnidar. Letošnje
tekmovanje šteje tudi za »JUNIJSKI
TEKAŠKI POKAL«, novo tekmova-
nje, ki vključuje tri tekme, poleg teka
na Rašico še Rekord Šmarne gore in
Franetov tek na Šentviški hrib (teka
bosta v naslednjih dveh tednih), uvrstitev na vseh treh pa je pogoj za absolutno zmago v ženski oziroma moški konkurenci.
Tekmovanje je spremljal in prisotne
nagovoril župan Občine Vodice Aco
Franc Šuštar, tekmovalce pa sta pozdravila tudi predstavnik Gorenjskega odreda 90-letni Maks Žnidar in
predstavnik KO ZZB Vodice Franc
Durič.
Vsi rezultati na www.strahovica.si.
19
Društveni utrip
20
Rezultati
Ime in Priimek
Klub
Deklice “A” letnik 2009 in 2010
1
2
3
Žerjav Sara
Stare Zala
Debevec Manca
OŠ Vodice
OŠ Vodice
OŠ Vodice
Deklice “B” letnik 2007 in 2008
1
2
3
Zupan Zala
Podgoršek Hana
Kastelic Mija
NŠD Medvode
SD Strahovica
NŠD Medvode
Deklice “C” letnik 2005 in 2006
1
2
3
Hočevar Katja
Debevc Ana
Brišnik Nadja
OŠ Šentvid
OŠ Vodice
OŠ Vodice
Deklice “D” letnik 2003 in 2004
1
2
3
Babič Katja
Lovšin Katarina
Šoštarič Ana
1
2
3
Bergant Nejc
Plesnik Liam
Kimovec Anže
OŠ Vodice
NŠD Medvode
NŠD Medvode
Dečki “A” letnik 2009 in 2010
OŠ Vodice
OŠ Vodice
SD Strahovica
Dečki “B” letnik 2007 in 2008
1
2
3
Molj Ožbolt
Gubanc Logar Max
Kaslec Matic
1
2
3
Žerjav Domen
Zupan Luka
Jenko Matic
Najhitrejši tekač in tekačica (Miha Kimovec in Nataša Aljančič).
Za zaključek šolskega leta so se najzmogljivejši učenci spopadli z razgibano progo dolgo 600 (1.- 3.r) in 2000 metrov (4. – 9.r). Na
izjemno zahtevni progi so pokazali, da so iz
pravega testa, v vseh kategorijah so posegli
po najvišjih mestih. Najhitrejša med učenkami
in učenci sta bila Katja Babič in Anže Gros.
Kaslec Matic
SD Strahovica
NŠD Medvode
Dečki “C” letnik 2005 in 2006
OŠ Vodice
NŠD Medvode
NŠD Medvode
Dečki “D” letnik 2003 in 2004
1
2
3
Molj Domen
Debevc Jan
Dragaš Tej
Taekwondo
OŠ Vodice
NŠD Medvode
Dečki “E” letnik 2001 in 2002
1
2
3
Gros Anže
Molj Urban
Straže Matija
NŠD Medvode
Taekwondo
OŠ Vodice
Ženske “A” do 30 let, letnik 1986–2000
1
Primožič Patricija
OK Komenda
Ženske “B” 31 do 45 let, letnik 1971–1985
1
2
3
Blažič Ana
Ciperle Lavra
Kimovec Sabina
SD Strahovica
SD Strahovica
SD Strahovica
Prehodni pokal Gorenjskega odreda je znova osvojila ekipa SD Strahovica (Janez
Šijanec, Ana Blažič in Miha Kimovec). Udeležence prireditve sta pozdravila tudi župan Aco Franc Šuštar in Maks Žnidar, borec Gorenjskega odreda in častni občan.
Ženske “C” 46 let in starejše,
letnik 1970 in starejše
1
2
3
Aljančič Nataša
Trontelj Marija
Žlogar Ivica
OK Komenda
Šmar. naveza
Ljubljana
Moški “A” do 30 let, letnik 1986–2000
1
2
3
Zorman Nejc
Ravnikar Žan
Ogrin Dominik
OK Komenda
OK Komenda
Šmar. naveza
Moški “B” od 31 do 40 let, letnik 1976–1985
1
2
3
Kimovec Miha
Lindič Andrej
Vodopivec Dragan
SD Strahovica
SD Strahovica
ŠD Nanos
Moški “C” od 41 do 50 let, letnik 1966–1975
1
2
3
Šijanec Janez
Šušteršič Miran
Jenko Boštjan
SD Strahovica
NŠD Medvode
SD Strahovica
Moški “D” od 51 do 60 let, letnik 1956–1965
1
2
3
Galin Bojan
Cvajnar Bojan
Hudmal Roman
Z. B. Vodice
Žlebe
Hitre želve
Moški “E” 61 let in starejši, letnik 1955 in starejši
1
2
3
Lešnik Štefan
Ručigaj Zdravc
Šuštar Miro
SD Strahovica
Matick
Na tek po Rašici so se podali tudi veterani
Domen Žerjav 1. mesto (Dečki “C” letnik 2005 in 2006 )
Dogodki
115 let od smrti Jakoba Alešovca
urednika, založnika, dramatika, prevajalca, satirika, pesnika in pisatelja
Rado Čuk, OU
Wikipedia
Jakob Alešovec je v knjigi Kako
sem se jaz likal svoje življenje
označil kot »povest slovenskega
trpina«. Pri tej oceni se ni kaj dosti zmotil, saj so ga že od rojstva
spremljale neverjetne tegobe, in le
trdi gorenjski naravi, ki jo je podedoval po svojem očetu, se je lahko
zahvalil, da je zmogel premagati
marsikatero oviro, ki se mu je postavila na pot.
Na svet je prijokal 24. julija 1842 v
družini čevljarja Jurija Alešovca in
njegove žene Polone. Oče je bil siromak in ni imel lastne hiše, v času
Jakobovega rojstva je skupaj z ženo
stanoval na Skaručni št. 5, pozneje
pa tudi v Polju in Repnjah.
Kako je teklo Jakobovo življenje, si je
najbolje prebrati v že omenjeni knjigi
Kako sem se jaz likal, ki je napisana
tako zanimivo, da je ne moreš odložiti, če si jo enkrat začel brati.
Šolo v Vodicah je zelo rad obiskoval in bil ob koncu najboljši učenec. Vpisali so ga tudi v zlato knjigo.
V Kamniku je šlo na začetku težko,
a se je zagrizel predvsem v učenje
nemščine in na javnem spraševanju
ob koncu normalke spet slavil in bil
deležen številnih priznanj in nagrad.
Dijak je bil v času Alešovčeve mladosti redek pojav, saj so podeželski,
pa tudi številni mestni starši svoje
naslednike navadno namenjali za
kmečka in obrtniška dela. Študirali
so lahko le redki nadarjeni posame-
zniki. Mednje so leta 1856 uvrstili
tudi Jakoba Alešovca in ga predvsem
po zaslugi vodiških duhovnikov poslali v Ljubljano. Tam je nekaj časa
blestel, ko pa mu je v časopisu uspelo
objaviti nekaj svojih člankov, mu je
to tako stopilo v glavo, da pri 21. letih ni imel zaključene ne gimnazije
ne kakega drugega poklica. Navdušil
se je nad potovanji in novimi kraji,
obenem pa se sprijaznil z revščino in
pogostim stradanjem. Tu pa se začne
njegova pisateljska kariera.
Prvo delo je posvečeno znanemu slovenskemu razbojniku Dimežu, s čimer je opozoril nase kot na pisatelja,
nato pa dobil prvo službo učitelja pri
narodnem buditelju in skladatelju
Miroslavu Vilharju. Vilhar ga je navduševal za slovenstvo in mu odprl
oči za narodnostno vprašanje, ki mu
je bilo prej tuje, pisati pa je začel tudi
slovenske igre, čeprav mu slovenska
besedila niso šla od rok, ker je vso dotedanjo učenost prejel v nemškem jeziku. Nadaljeval je s pisanjem v nemščini in si v zavednih krogih prislužil
oznako nemškutarja, pa čeprav je bil
po srcu zaveden Slovenec. Naslednja
njegova služba ga je vodila v Vipavo kjer je urejal knjižnico pri grofu
Lanthieriju, nato pa je po vrnitvi v
Ljubljano skoraj dvajset let deloval
kot pisatelj, urednik in založnik. Že
leta 1866 je poleg zgodbe o Custozzi in Visu izšlo njegovo nemško delo
Ein held von Sternalle. Ob polomu cesarjevega brata Maksimiljana Habsburškega, ki so ga ubili v Mehiki, je
leta 1868 nastalo delo Cesar Maks in
Mehika. Čez deset let je o avstrijskem
posredovanju na Balkanu izšla knji-
ga Vojska na Turškem od leta 1875 do
konca leta 1878. Vsa ta dela so torej
govorila o tekočih političnih in vojnih dogodkih. Obenem je leta 1869
presenetil tudi s prvim leposlovnim
spisom v slovenščini. Izšla je pravljična knjiga Vrtomirov prstan ali
zmaj v Bistriški dolini. Za sokolske zabavne večere je pripravljal krajše humoristične smešnice in zbadljivke,
ob katerih je sebe krstil za Brenclja
in tako dal tudi naslov novemu humorističnemu slovenskemu listu, ki
je smešil ljubljanske nemškutarje in
ga je urejal dolga leta. Poleg zanimivih podlistkov v dnevnem časopisju
Laibacher Zeitung, Tagblattu, Triglavu, Novicah in Slovencu je zanimiva
zgodba Ljubljanske skrivnosti, ki je
ena prvih slovenskih detektivk, prav
tako pa tudi knjiga Iz sodnijskega življenja. Narodno bogastvo je zajel v
delu Jama nad Dobrušo, ki se odvija
na smledniško-vodiškem koncu. V
knjigi Ne v Ameriko! svari pred izseljevanjem v to deželo. Še pred Karlom Mayem (ki je rojen istega leta)
21
Dogodki
22
nam je prikazal spopade med Indijanci in evropskimi priseljenci, ki pa
v njegovi zgodbi niso Angleži ali Irci,
temveč pravi pravcati Slovenci. Ljubljanske slike so kot Laibacher Typen
najprej izhajale v listu Triglav, potem
pa izšle še v knjigi. Alešovec z njimi
šaljivo prikazuje posamezne tipe in
poklice glavnega mesta. V Slovencu
je izšla povestica z naslovom Petelinov
Janez, ki govori o mladeniču, ki je
zašel na kriva pota.
Najzanimivejše je njegovo delo Kako
sem se jaz likal. Likal – kaj pomeni
ta beseda? Alešovec namreč izhaja
iz osnovnega prepričanja tedanjega
časa: »Najpopolnejša stvar na svetu
je gospoda, najmanj popolna pa kmet.
Učen gospod – zarobljen kmet, to je
dvoje nasprotij, kakor hrib in dolina.
Gospod ne more biti zarobljen in kmet
pa ne učen.«
Prav zato je kmeta treba »omikati
in olikati«, pravi Alešovec. Opisuje
svoja šolska leta in nam razgrinja
postopke, kako so tudi njega »likali«
v šolskih letih.
Jakobu Alešovcu ob tako obilnem
časnikarskem in pisateljskem delovanju nikoli ni ostajalo časa. Končno
pa se je ozrl tudi malo naokoli in že
nekoliko starejši oženil neko preprosto dekle, ki mu je rodilo dve hčeri.
Medtem ko je on deloval v Ljubljani,
se je njegov rod na Skaručni popolnoma izgubil. Brat Lovrenc je leta 1868
umrl za posledicami rane, ki mu jo je
prizadel eden od vaških pretepačev.
Ta se je lotil tudi njegovega očeta in
povzročil njegovo prezgodnje slovo
17. Kopitarjevi dnevi na Skaručni
Rado Čuk, OU
Ob 115. obletnici smrti Jakoba Alešovca, urednika, založnika, dramatika, prevajalca, satirika, pesnika
in pisatelja, se bodo drugi vikend
septembra 2016 pod velikim šotorom na Skaručni odvili 17. Kopitarjevi dnevi.
Za osnovno vedenje o Jakobu Alešovcu si je vredno prebrati prispevek v
tem občinskem glasilu, sicer pa Občina Vodice v sodelovanju s kulturnimi
društvi in Mestno knjižnico Ljubljana pripravlja bogato prireditev, ki bo
predstavila življenje in lik po krivici
zamolčanega rojaka, ki je deloval v
drugi polovici 19. stoletja.
O življenju in delu Jakoba Alešovca
nam bo spregovoril dr. Miran Hladnik, prof. na Filozofski fakulteti.
Idejne tokove 19. stoletja nam bo
predstavila prof. Marjeta Žebovec,
slovenistka, etnologinja in avtorica
knjige Pustili so sled, ki opisuje pomembne osebnosti z območja občine Vodice. Nastopil bo tudi dramski
igralec Gregor Čušin, ki bo spregovoril z besedami Jakoba Alešovca
in oživil njegov lik. Slikarji iz krajev
pod Šmarno goro bodo na likovnem
ex-tempore s čopičem upodobili
skaruške zanimivosti, v dvorani na
Skaručni pa bodo razstavljena Alešovčeva dela. Na občinski zgradbi bo
odkrita spominska plošča velikemu
Skaručanu, svoje pa bodo povedali
tudi godba, folklora in pevci. Vabljeni!
od tega sveta. Stari Jurij Alešovec je
umrl leta 1875 v neki leseni hišici v
Vojskem.
Ob skorajšnji izgubi vida je Alešovec
presegel komaj nekaj več kot štirideset let. Bil je še na vrhuncu svojih
intelektualnih moči, a kaj, ko mu je
narava vzela tisto, kar je najbolj potreboval pri svojem poklicu.
Alešovca je odrešila kap v četrtek,
17. oktobra 1901. V mrliški knjigi
je zapisano, da je ob dveh popoldne
umrl 58-letni Jakob Alešovec, oženjen nekdanji pisatelj s Skaručne 24,
pristojen v okraj Vodice – Kamnik.
Vzrok smrti: kap in oslabelost. Pokopan je bil čez dva dni na ljubljanskem
pokopališču pri sv. Krištofu, pozneje
pa so njegove posmrtne ostanke prenesli na današnje Žale.
Dogodki
»Ljubiteljska kultura« se je dogajala tudi v Vodicah
Nataša Kovše in
Boris Kubelj
»Kaj je ljubiteljska kultura?« se večkrat vprašamo. To je tista kultura, ki
je med nami, ki nas bogati, ki nam
je lahko zelo pri srcu ali pa nam je
malo manj všeč. To je tista kultura,
ki nič ne stane in se z njo nič ne zasluži, pa vendar je kar 7 % Slovencev aktivnih na ljubiteljski ravni. In v
teh aktivnostih prav gotovo uživajo.
To so tisti ljubitelji svojega hobija,
ki zelo radi obiskujejo vaje, krožke,
tečaje, temu delu pa sledijo tudi nastopi, razstave, izložbe, objave izdelkov ipd.
Slovenija se je pridružila evropskim
državam, ki so se odločile, da vsako
leto organizirajo teden, ki je posvečen
ljubiteljem kulture in se imenuje »teden ljubiteljske kulture«. Zato je država pozvala in predlagala občinam, da
tudi one podprejo izvedbo kulturnega
tedna z namenom, da se praznovanje
razširi. V tednu od 13. do 20. maja so
bile organizirane kulturne prireditve
tudi v občini Vodice, kjer smo se lahko
seznanili z ljubiteljskimi kulturnimi
ustvarjalci in njihovimi izdelki. Prireditve so potekale v gostinskih lokalih
in društvenih prostorih v naši občini.
Med vsemi druženji kulturnikov je
bilo opaziti predvsem to, da so predani
svojemu hobiju, da jih vse obveznosti
v povezavi s tem zelo veselijo, jih torej
jemljejo kot prijetno udejstvovanje, ter
da so ponosni na svoje kulturno izražanje. Ko spoznaš kakšnega kulturnega ustvarjalca na novo, pa te prav gotovo prevzame ugotovitev, da so kulturniki pozitivni posamezniki, združeni
v skupine, kot so pevski zbori, orkestri, godbe, ali pa skupine, ki združujejo likovne ali druge ustvarjalce.
V prireditev v naši občini so se vključili slikarji iz Kulturnega društva Matije
Koželja ter glasbeniki: Fantovska pevska skupina Matici, Dekliški pevski
zbor Flora, Mešani pevski zbor Biser
ter Godba Vodice.
Prireditve in razstave so potekale v
različnih dnevih in na različnih lokacijah v Vodicah. Že prvi dan so se
ustvarjalci kulturnega programa predstavili v Bukovici Pr' Anzelnu. Sodelovali sta slikarki Mija Rozman in Klavdija Špenko ter slikar Boris Kubelj. Zapeli so Matici; izvedli so šest narodnih
pesmi, kot se za tak dogodek spodobi.
V četrtek, 19. maja, je prireditev potekala pri Barbari v Vodicah, kjer so slike razstavljali Brigitta Leskovar, Nadja Jeraj, Roman Veras, Nataša Kovše
in Boris Kubelj, nastopile pa so mlade
dame iz Dekliškega pevskega zbora
Flora in pričarale pomladno vzdušje.
Lepo se je bilo pogovarjati s pevkami
o tehnikah slikanja in spoznati, da je
tudi med njimi nekaj punc, ki jih likovno izražanje veseli.
V petek zvečer, tj. 20. maja, je Godba
Vodice pred kulturnim domom izvedla
javno vajo, pridružili so se tudi pevci iz
Mešanega pevskega zbora Biser. Nato
so se kulturno udejstvovali še Pr' Marjani in pri Kubu. Slike so razstavljali
Fantovska pevska skupina Matici
Boris Kubelj – pozdravni govor ob
srečanju pred KD Vodice
Cecilija Čebašek, Joži Nastran Brank,
Filip Nastran, Nataša Kovše in Boris
Kubelj.
Vse prireditve so se pričele z uvodnim
govorom, ki sta ga izvedla Rado Čuk in
Boris Kubelj. Nato je sledila glasba in
medsebojni pogovori. Vsi naši gostitelji so nas lepo sprejeli, za kar se jim
zehvaljujemo. To so bila lepa druženja,
zato že sedaj optimistično pričakujemo nadaljevanje te tradicije v prihodnje.
23
Dogodki
24
NATEČAJI
Likovna pedagoginja: Darinka Klopčič
10. DADIN LIKOVNI NATEČAJ
NATEČAJ KRAŠKA HIŠA
Natečaj je posvečen spominu na Evelino Batista Abaza, likovno pedagoginjo na osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. Naslov letošnjega
likovnega natečaja je bil »PRAZNUJEMO«. Na natečaju je sodelovalo
38 osnovnih šol iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Makedonije in daljne Argentine z 282 deli. Podelili so devet nagrad, po tri za
vsako triletje, in priznanja. Priznanja za kakovostno likovno delo so
prejeli Benjamin Jagodic in Taja Gubanc učenca šestega razreda in
Saša Bergant učenka osmega razreda.
ANA STROJIN učenka šestega razreda je za svoje delo prejela drugo
nagrado.
ISKRENE ČESTITKE!!!
Junija 2015 smo sodelovali na likovnem
natečaju Kraška hiša 2015. Že naslov natečaja vzpodbuja otroke k pozitivnemu
odnosu do kulturne dediščine in ohranjanje značilne podobe Krasa. Na natečaju je sodelovalo enajst šol iz različnih
koncev Slovenije. Strokovna komisija v
sestavi prof. lik. umetnosti Jelene Uršič,
Antona Marna in akad. kiparja Damjana Švareta je med prispelimi likovnimi
deli izbrala in nagradila likovna dela po
triadah. Med deli druge triade je zlato
priznanje prejela Natalija Pangerc,
srebrno priznanje pa Amber Bervar.
Priznanja so prejele tudi Lea Potočnik,
Tea Letnar in Taja Špenko.
ČESTITAMO MLADIM
USTVARJALKAM!
28. mednarodni likovni natečaj Gaziantep, Turčija
Znani so rezultati že tradicionalnega mednarodnega likovnega natečaja, ki ga je organiziral umetnostni muzej Mizyal iz Turčije. Na
natečaj je prispelo 4200 likovnih del iz osemnajstih držav. V svoji
starostni skupini od 4 do 12 let je ANŽE BARLE ČUK prejel zlato
priznanje in medaljo.
ČESTITAMO!!!
Iz roda v rod
Urša Merčon, PŠ Utik
Na podružnični šoli Utik smo imeli v torek, 10. maja 2016, tehniški
dan z naslovom IZ RODA V ROD.
Obiskale so nas članice Društva upokojencev Bukovica-Šinkov Turn ter
slikarka Klavdija Špenko. Otroci so
ustvarjali v treh delavnicah. Izdelovali so rože iz krep papirja, se preizkusili v kvačkanju, kjer so izdelovali
zapestnice in ogrlice. S slikarko pa so
poslikavali kamne, ki so jih pridno
nabrali preko vikenda in bodo poslikani krasili domače vrtove.
Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem upokojenkam in slikarki, ki so nam popestrile torkovo dopoldne.
Dogodki
Babičina zgodba o zeliščih
Monika Kubelj
Odličen primer medgeneracijskega sodelovanja. Učenci Osnovne šole Vodice so v maju obiskali
Dom starejših občanov Ljubljana
Vič-Rudnik, kjer so jih stanovalke Doma popeljale v svet zelišč.
Projekt je letos prvič vpet v vseslovenski natečaj Planetu Zemlja
prijazna šola/vrtec, ki ga društvo
Planet Zemlja izvaja že od leta
2010 in v katerem je doslej sodelovalo že več kot 45.000 otrok,
mentorjev in staršev iz vseh regij
Slovenije. Cilj projekta Babičina
zgodba o zeliščih je ozaveščanje
otrok o pomenu vzgoje, prepoznavanja in uporabe zelišč, ki jih
lahko pridelamo v skoraj vsakem
okolju in v skoraj vseh pogojih.
Od pradavnine so ljudje spoštovali
naravo, prepoznavali zeli in jih preskušali ter tako prepoznavali njene
blagodejne in zdravilne učinke na
človeka. Modrost se je predajala iz
roda v rod in s projektom Babičina
zgodba o zeliščih se v društvu skušajo vrniti v čas, ko nam lahko gospe, ki svoje znanje uporabljajo in
dopolnjujejo že desetletja, pomagajo
pri prenosu uporabnih in koristnih
znanj o zeliščih. In prav o njih so se
s stanovalkami učenci pogovarjali,
jih okušali, vonjali, si skuhali tudi
čaj in pripovedovali zgodbe. Koordinatorica projekta na DSO Damijana
Hudolin je povedala, da je srečanje
namenjeno sajenju zelišč v njihove
balkonske gredice, ob tem pa so se
pogovarjali tudi o zdravilnih učinkih poletnih zelišč, kot so rožmarin, timijan, lovor, sivka in druga.
Stanovalke Doma starejših občanov
namreč že vrsto let vztrajno vzgajajo
in nabirajo zelišča na svojih balkonih
in drugih površinah, ki ponujajo nekaj sonca. Vodstvo Doma se je ob tem
nemudoma odzvalo na povabilo društva k sodelovanju.
S to majsko izvedbo se je zaključil četrti in zadnji obisk DSO v vseh letnih
časih in tem šolskem letu. Prva je bila
skupina sedmih učenk in učencev OŠ
Roje, kjer izvajajo vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
S stanovalkami so se pogovarjali o
jesenskih zdravilnih zeliščih (šipek,
dobra misel, jerebika, divji kostanj)
in njihovi uporabi. Pozimi so se stanovalke Doma srečale z otroki OŠ
Marije Vere iz Kamnika pod vodstvom mentorice Sonje Dobovšek. Na
srečanju so stanovalke doma z otroki
izdelovale zeliščno sol, medtem pa
so skupaj zapeli nekaj »zeliščnih pesmi«, izmenjali nekaj »zeliščnih pregovorov« in se pogovarjali o tem, s
katerim zeliščem se odganjajo katera
obolenja. Ob obisku šolarjev iz Zavo-
da sv. Stanislava iz Ljubljane, so bile
stanovalke DSO vesele kramljanja z
njimi, še posebej, ker so jih obiskali
zgolj dečki, ki so pokazali veliko znanja o spomladanskih zeliščih.
O vseslovenskem natečaju
Planetu Zemlja
prijazna šola/vrtec
Cilj projekta Planetu Zemlja prijazna
šola/vrtec, ki poteka že od leta 2010,
je pomagati vzgojno-izobraževalnim
ustanovam na poti k ohranjanju kulturnega, naravnega in nacionalnega
izročila Slovenije, razvoju zdrave samopodobe posameznika ter spoštljivega in odgovornega odnosa človeka
do okolja in narave. S projektom želi
društvo Planet Zemlja doseči, da bi
odgovoren odnos do sočloveka, vseh
živih bitij in narave, postal način življenja.
V natečaju je doslej sodelovalo več kot
450 zavodov, naziv jih je pridobilo več
kot 220, v njem pa je aktivno sodelovalo več kot 45.000 otrok, mentorjev
in staršev.
25
Dogodki
26
Taja Pipan trikrat zlata na državnem prvenstvu
Špela Pipan
V soboto, 28. maja 2016, je v Olimju
potekalo državno prvenstvo v badmintonu za igralce do 15 let. Udeležila se ga je tudi Taja Pipan, ki je na
posameznih tekmah pokazala veliko
mero zbranosti in znanja, tako da
ji je uspelo osvojiti naslov državne
prvakinje v kategoriji posamezno, v
dvojicah in v mešanih dvojicah.
Mlajša sestra Lina pa je teden dni
prej na državnem prvenstvu do 13
let v Kungoti osvojila naslov državne
prvakinje v dvojicah, posamezno pa
je osvojila tretje mesto.
Iskrene čestitke obema!
Tajin izkupiček na
državnem prvenstvu
Na najvišji stopnički
Še skupni zaključek
v čast domovini
In že bodo tu počitnice
Hedvika Rosulnik
Rolanje, izleti, letovanje, podelitve priznanj, tudi v
vrtcu se izteka šolsko leto. Še skupni zaključek, ki
ga bomo letos posvetili 25-letnici samostojne Slovenije in že bodo tu zaslužne počitnice.
Ob koncu leta že potekajo priprave na naslednje šolsko leto. Ker bo občina Vodice ponovno odprla oddelek prve starostne stopnje v zasebni hiši v Zapogah, so
prostor v vrtcu dobili vsi otroci. Žal vseh otrok ni bilo
mogoče razporediti po željah staršev, saj v posameznih
enotah ni bilo ustreznih prostih mest. V času poletnih
počitnic, ko bodo otroci združeni v centralnem vrtcu,
bo ob vrtcu gradbišče, saj bo občina začela z izgradnjo
parkirišča. Tega se veselimo in upamo, da se čim prej
odpre novo gradbišče, za potreben prizidek vrtca.
Dogodki
Petek trinajsti uspešen za naše gimnastičarje
Joži Nastran Brank
Bili smo ne le uspešna, temveč
tudi najbolj številčna šola na DP
v orodni gimnastiki. OŠ Dobrova
je v petek, 13. maja 2016, gostila
najboljše telovadce osnovnih in
srednjih šol. Zaradi velike množice
tekmovalcev je tekmovanje trajalo
več kot 8 ur. Naša šola je nastopila
s šestimi ekipami, skupaj 31 učencev in učenk. Pomerili smo se na
vseh štirih orodjih, bradlji ali gredi, drogu, preskoku in parterju.
Najuspešnejše obvezne vaje so prikazali MLAJŠI DEČKI (Domen
Žerjav, Jan Jeraj, Timotej Bokan,
Mitja Nastran, Timi Drašler), ki
so ekipno osvojili naslov državnih
prvakov, MITJA NASTRAN pa je
naslov državnega prvaka med
posamezniki delil s klubskim kolegom.
Zelo uspešni so bili tudi starejši
dečki v postavi Mark Trovo, Nejc
Kovačič, Matic Kranjec Žagar,
Lenart Jagodic in Jan Debevc.
Fantje so ekipno osvojili odlično 2.
mesto. Med posamezniki je zelo dobro nastopil Nejc Kovačič in osvojil 5.
mesto.
Presenetljivo so nastopili tudi naši
najmlajši. V močni konkurenci med
123 dekleti je najmlajša deklica Neža
Zigmund osvojila odlično 5. mesto,
Tim Bohinc pa med najmlajšimi dečki 7. mesto.
Čestitke vsem telovadcem!
Gimnastičarke OŠ Vodice
Starejši dečki 2. mesto
Ekipni in posamezni rezultati naših učencev:
Mesto
Ime in Priimek
NAJMLAJŠI DEČKI
– EKIPA 1
Ekipa
5
Tim Bohinc – 7. m, Mark Gubanc – 15. m, Vane Brišnik
30. m, Tim Bizilj 32. m, Lenart Brank – 36. m
NAJMLAJŠI DEČKI
– EKIPA 2
6
An L. Kalar – 16. m, Anže Kimovec - 23. m, Gal Erce –
27. m, Tevž Košir - 29. m
NAJMLAJŠE
DEKLICE
10
Neža Zigmund – 5. m, Ajda Bergant – 39. m, Leonora
Premužič – 70. m, Lori Hribar – 70. m, Neža Jeraj – 81.
m, Gaia Pipan – 89. m
MLAJŠI DEČKI
1
Mitja Nastran – 1. m, Domen Žerjav – 9. m, Jan Jeraj
– 16. m, Timotej Bokan – 18. m, Timi Drašler – 19. m,
Matej Lovšin – 25. m
MLAJŠE DEKLICE
11
Hana Golob – 27. m, Nadja Brišnik – 36. m, Nina Erce
– 62. m, Tinkara B. Čuk – 87. m, Lucija Hočevar – 95. m
STAREJŠI DEČKI
2
Nejc Kovačič – 5. m, Mark Trovo – 10. m, Matic K. Žagar – 12. m, Jan Debevc – 17. m, Lenart Jagodic – 19. m
27
Dogodki
28
Mlajši dečki 1. mesto
Mitja Nastran na stopničkah s svojima prijateljema
Za njim uspešni dnevi,
pred njim olimpijske igre …
Gorazd Dominko
Facebook
V Novi Gorici je bil Janežič prepričljivo najhitrejši v teku na 200 m
in 400 m!
Slovenski rekorder na 400 m Luka
Janežič (Kladivar) je na 18. mednarodnem atletskem mitingu v Slovenski Bistrici v neolimpijski disciplini na 300 m prepričljivo zmagal
in se s časom 32,61 sekunde zelo
približal slovenskemu rekordu Matije Šestaka, ki je 32,34 sekunde
tekel 10. avgusta leta 2004 v Ljubljani (za 27 stotink se mu je torej
izmuznil nov članski rekord, ki je
Luki še vedno cilj in izziv! ). Močne
konkurence se je na začetku junija
bal na Atletskem pokalu Slovenije v Novi Gorici, a zaman, saj je na
400 m tekel krepko pod 46 sekun-
dami (45,58) in ugnal slovenskega
rekorderja na 800 m Žana Rudolfa
(47,45). Drugi dan je slavil še na
pol stadionskega kroga in bil s časom pod 21 sekundami zadovoljen
(20,98). »Vesel sem, da sem 200 metrov pretekel pod 21 sekundami,« je
povedal Janežič, ki je z mislimi že
v Braziliji, s samim tekom na 200
metrov pa ni bil tako zadovoljen kot
s tekom na 400 metrov, tudi zaradi
slabega starta. »Zdaj se bom na treningih posvetil večinoma hitrosti in
eksplozivnosti, pa tudi startom!« 5.
avgusta, 14 dni pred svojim nastopom, odhaja v Rio de Janeiro, toliko
prej tudi zato, da se bo lažje prilagoditi časovni razliki, podnebju,
nadmorski višini. In da, čeprav veliko prahu dviguje politična situacija
v tej latinskoameriški državi, ki je
polna kriminala in korupcije, pojav
Luka Janežič; gara na treningih, blesti
na tekmah!
virusa Zike in še kaj bi se našlo, bo
Luka vse moči usmeril v dober nastop in pošteno tekmovanje.
Dogodki
Športni uspehi naših šolarjev
Anita Robar in
Miha Kimovec,
učitelja športa
V torek, 24. 5. 2016, je na Ravnah na
Koroškem potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu. Učenka 3.
razreda Neža Pogačar Žun je v kategoriji učenk od 1.–5. razreda dosegla
odlično 5. mesto.
Simon Jakofčič Smrekar, 8. r – 2. mesto v teku na 1000 m
Neža Pogačar – DP namizni tenis
ATLETIKA
V kraljici športov so v sredo, 11. maja,
na atletskem stadionu Policijske
akademije v Tacnu merili moči tudi
učenci naše šole. V različnih disciplinah (teki, skoki, meti) so se borili do
zadnjih atomov moči. Temu primerni
so bili tudi fantastični rezultati, ki si
jih lahko ogledate na spletni strani Timinga Ljubljana. Najboljši so se
uvrstili na področno tekmovanje, ki
je bilo v četrtek, 19. maja, na stadionu v Domžalah. Tudi tam so posegli
po visokih uvrstitvah:
Katja Babič, 7. r – 2. mesto v teku na 600 m
Gašper Brišnik, 7. r
5. mesto v metu vorteksa
Teja Ločniškar, 7. r
1. mesto v skoku v daljino
Leja Jeraj, 7. r
7. mesto v teku na 300 m
Špela Zmrzlikar, 9. r
8. mesto v skoku v višino
Simon Jakofčič Smrekar in Teja Ločniškar sta se uvrstila na državno prvenstvo v Kopru. Teja je na finalnem tekmovanju zasedla 11. mesto, Simon pa
žal zaradi poškodbe ni nastopil.
Ajda Cencelj, 6. r – 9. mesto v teku na 60 m
29
Dogodki
30
Ana Strojin, 6. r – 5. mesto v skoku v
višino
Martin Mlinšek, Filip Nastran (zelena majica), Anton Nino Novak (rdeče hlače)
Leon Car – najhitrejši na 60 m
Taja Pipan, 8. r – 8. mesto in Kaja Hotujec, 8. r – 12. mesto.
Mitja Nastran – skok v daljino
Gal Lunder – tek na 300 m
Mark Pavlin – skok v daljino
Nejc Laharnar, 9. r – 2. mesto in Nika
Stopar, 9. r – 3. mesto v suvanju krogle.
Koristno / Obvestila
Tina Jereb,
univ. dipl. kom.,
specializantka
integrativne psihoterapije
www.tinajereb.com
Kako komunicirati
z otroki, da bodo
zacveteli? – 4. del
Pomemben del pozitivne komunikacije z otroki, ki krepi
njihovo samospoštovanje in samozavest ter jim pomaga graditi pozitivno samopodobo, je
izrekanje pohval oz. priznanj.
Najprej poglejmo, kako odrasli včasih
izrečemo pohvale, ki jih otroci težko sprejmejo oz. jim malo pomenijo.
Otroci težko sprejmejo pohvale, v
katerih pretiravamo. Npr. po tekmi
rečemo otroku: »Ti si pa res odličen
igralec nogometa!« Otrok bi ob tej pohvali lahko doživljal nelagodje, saj bi
pomislil, kako je na prejšnjem treningu igral slabo, zaradi česar ta pohvala
ne more držati. Poleg tega lahko začne doživljati strah, da na naslednji
tekmi ne bo mogel ponoviti svojih
dosežkov in s tem upravičiti svojega
naziva »odličnega igralca nogometa«.
Otroci prejmejo tudi malo informacij
o svojih veščinah, če njihovo dejavnost vrednotimo z eno besedo. Npr.
otrok nas vpraša: »A sem narisal lepo
risbo?« mi pa odgovorimo: »O, super
je!«
Pri pohvalah je zato bolje, da namesto besed, ki vrednotijo (lepo, super,
odlično …), opišemo, kaj natančno se
nam zdi, da je otrok naredil dobro.
Npr., ko opazimo, da je otrok pripravil mizo za kosilo: »O, vidim, da si
se danes še posebej potrudila! Razporedila si pribor, pripravila kozarce
in vsakemu dodala prtiček. S takšne
mize bo pa veselje jesti!« Poleg tega
otroci sklenejo pozitivne zaključke o
sebi, če jim povemo, kako so njihova dejanja čustveno vplivala na nas:
»Tvoja pomoč mi veliko pomeni, saj
mi olajša delo. Hvala ti!«
31
Obvestila
32
VSE ZA VRT IN POLJE
-25%
CARAKOL
učinkovita vaba za
polže, 250g
redna cena:
5,63€
akcijska cena:
4,22€
-25%
-35%
ZALIVALKA, l0l
redna cena: 5,98€
akcijska cena: 3,89€
NATUREN BIO, 1l
gnojilo za paradižnik in ostale plodovke
redna cena: 6,35€
akcijska cena: 4,76€
Naravno tekoče gnojilo, brez kemičnih dodatkov.
PRODAJALNA VODICE
Kamniška cesta 8
TEL: 01/8324-011
GSM: 031/810-385
[email protected]
Odpiralni čas:
od ponedeljka do petka
od 7:30 do 19:00 ure
ob sobotah
od 7:30 do 12:00 ure
Obvestila
33
Srce tvoje je zastalo,
zvon v slovo ti je zapel.
Misel nate bo ostala,
spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
ZAHVALA
V 99. letu življenja se je od nas za
vedno poslovila mama, babica,
prababica, praprababica in teta,
V 86. letu starosti nas je za vedno
zapustil naš dragi brat, stric in svak
Janez Bergant
Gosarjev Ivan iz Repenj.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo
vsem, ki ste ga pospremili na zadnji
poti, izrekli sožalje in darovali za mašo
in cvetje. Zahvaljujemo se župniku
Francu Mervarju in pogrebni službi
Pogrebnik, pevcem in gasilcem. Hvala
govorniku Andreju za lepe besede ob
slovesu. Hvala tudi nosačem.
Vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
(T. Pavček)
Frančiška Verlič
s Skaručne.
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena
sožalja vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem. Prav tako
hvala za darovano cvetje in sveče.
POEZIJA
Poezija ...
Poezija noči ...
Poezija noči, pravim, je najboljša poezija.
Poezija strasti, ki se rojeva v zakotni ulici.
Poezija noči, ki pade na mesto.
Kriki, ki jih nihče ne sliši.
Žvenket razbitega stekla.
Koralni mož postave.
Zibanje obešenca v podstrešnem stanovanju.
Poezija noči, pravim, je najboljša poezija.
Takrat nihče ne vidi solza.
Takrat nihče ne sliši joka.
Takrat si sam ...
Tjaša Breznik
Zahvala tudi Društvu upokojencev
Vodice za lep govor o naši predragi
mami, pogrebnemu zavodu
Pogrebnik, d. o. o., in župniku
Mervarju za pogrebno mašo.
»TA
REVOLUCIONARNA«
Vsi njeni
Domdomdomdomdom,
Domdomdomdomdom,
Strah me je prihodnosti,
ZAHVALA
ZAHVALA
Njenega grobega stiska rok,
Ob izgubi naše drage mame
Ki bi lahko uničil sled dobrih duš in sanj.
Ob izgubi naše drage mami, stare
mame in prababice
Če pojavi se nekoč mladenič z buldožerjem in denarjem,
Pavle Koritnik
iz Polja pri Vodicah
Ki hotel bo preklati gozd in vas na pol,
bi se ti tvoji najdražji radi še zadnjič
zahvalili za tvojo vdanost, potrpežljivost,
dobrotljivost, skrbnost, ljubezen in za vse
tiste trenutke, ko si nas razvajala s svojim
smehom in veseljem.
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sodelavcem, prijateljem, sosedom, ter
vsem ostalim občanom, ki ste se v tako
množičnem številu še zadnjič poslovili
na njeni zadnji poti, ter za vsa izrečena
sožalja, darovano cvetje in sveče.
Gospodu župniku se zahvaljujemo za
darovano sveto mašo in lep mašni obred,
pogrebni službi Pogrebnik Dvorje za
pomoč in izpeljano organizacijo pogreba,
DU Vodice in ZB Vodice se zahvaljujemo
za ganljive poslednje besede na njeni
zadnji poti, PGD Polju za spremljavo na
žalni slovesnosti, vokalnemu kvartetu Grm
in g. Mihi Močniku za prelepo in ganljivo
glasbo na njeni zadnji poti.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo obiskovali
in jo imeli radi že v času njenega življenja.
Žalujoči: sin Ivo, hčerki Breda in Lidija z
družinami
Ko za bloke zmanjkalo bo zemljišč v
L´ublani,
Takrat naj horda srčnih ljudi se v bran
postavi,
Valentine Kmetič
Da zaščitili ljubko bi oazo, arhitekturo
z Dobruše 13
takrat staro,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste
nam izrekli sožalje, se poslovili od nje, jo
pospremili na njeni zadnji poti, darovali
cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku,
pevcem, pogrebni službi, Društvu
upokojencev Vodice. Hvala vsem, ki jo
ohranjate v lepem spominu.
Otroci: Jana, Marjan in France z družinami
Da zatrli bi mesta razširitev,
In za vodiško ohranitev tvegali prav vse.
Takole upanje preveva mi srce,
Zase in za rodove prihodnje, ki Vodice jim
dale bodo dom.
Tjaša Breznik
Obvestila
34
K NJ I Ž N E N OVOSTI
Romani
Zgodovinski romani
Ivan Sivec: Kraljica s tremi kronami. O nesrečni
sestri Mihelini Turnški, predvsem pa o trojni kraljici
in cesarici Barbari Celjski
Chris Cleave: Zlato [športniki, Manchester,
kolesarstvo, olimpijske igre, ženske, prijateljstvo,
levkemija]
Thomas Keneally: Schindlerjev seznam
[holokavst, koncentracijska taborišča,
interniranci, preživetje, Oskar Schindler (19081974)]
Gaston Leroux: Mož s črnim peresom
Midva: David Nicholls [Anglija, zakonci, krize, očetje
in sinovi, potovanja]
Mladinsko leposlovje
[besedilo in ilustracije] Chris Riddell: Otilija gre
v šolo [deklice, domotožje, duhovi, internatske
šole, nadarjenost, sošolci]
Goran Vojnović: Figa [etnično mešane zakonske
zveze, medgeneracijski odnosi, družbene
razmere, Jugoslavija, vojna, 1991-1995, Ljubljana,
Momjan]
Otroško Leposlovje
Biografski romani
Patrick Modiano: Dora Bruder [Dora Bruder
(1926-1942?), Francija, 1940-1945, Judinje,
pogrešane osebe, Pariz]
[napisala, ilustrirala] Rotraut Susanne Berner:
Nove Karelčkove zgodbice
Desa Muck: Škratovile najdejo mamo [družina,
fantastična bitja, skrbi, škratje, vile]
Fantastika
Patrick Rothfuss: Modrijanov strah. Drugi dan
Kraljemorčeve kronike
Priročniki
Fabianijeva Ljubljana: Portret mesta [Fabiani,
Maks (1865-1962), Ljubljana, Arhitekturna
dediščina, slovenska arhitektura, urbanizem]
VABILO
PGD POLJE
vabi nas veliko vrtno veselico
s srečelovom in kegljanjem.
V soboto, 2. 7., ob 20. uri.
Igral bo ansambel
VESELI SVATJE
Vabljeni!
Obvestila
DOGODKI IN PRIREDITVE
Dan
Datum
Ura
Dogodek/prireditev
Organizator
Lokacija
JUNIJ
SOBOTA
25. 6. 2016
16:00
PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 90.
OBČINA VODICE,
OBLETNICI PGD ZAPOGE
PGD ZAPOGE
PGD ZAPOGE
JULIJ
15. TEKMOVANJE STAREJŠIH GASILCEV IN
SOBOTA
2. 7. 2016
14:00-18:00
GASILK ZA POKAL PGD POLJE, POKAL GZ
VODICE IN GZ MEDVODE TER POKALNO
PGD POLJE
POLJE
PGD POLJE
POLJE
TEKMOVANJE ZA POKAL GZ SLOVENIJE
SOBOTA
2. 7. 2016
20:00
SOBOTA
16. 7. 2016
19:00-2:00
GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM VESELI
SVATJE
POD LIPAMI PRI
VESELICA Z ANSAMBLOM KAPLJA
PGD VODICE
KULTURNEM DOMU
VODICE
AVGUST
SOBOTA
SOBOTA
13. 8. 2016
10:00-16:00
20. 8. 2016
20:00
LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE ZA
OKOLICA KOČE SD
LD ISHI VODICE
SLOVENSKI 3D POKAL
STRAHOVICA
KOSEZE, PRI GASILSKEM
GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM
PGD ŠINKOV TURN
SVETLIN
DOMU PGD ŠINKOV
TURN
Naslednji Kopitarjev glas izide
Prispevke pošljite najkasneje do
26. 8. 2016
8. 8. 2016
Tatvina registrskih tablic
Vlom v trgovski objekt
Vlom v poslovne skladiščne prostore
Vlom v stanovanjsko hišo
Poskus vloma v kulturni prostor
Prometna nezgoda osebnega
avtomobila in peške
Prometna nesreča s smrtnim izidom
Prometna nesreča z udeležbo dveh
vozil in pobegom enega udeleženca,
ki je bil pozneje izsleden
črna
kronika
Poročilo za obdobje
5. 5. – 2. 6. 2016
Prometna nesreča dveh kolesarjev
V Zapogah obravnavali
drzno tatvino
Sum kaznivega dejanja mučenja živali
KRIMINALITETA
PROMETNE NESREČE
OSTALI DOGODKI
35
UTRINKI
MESECA

Junij 2016 - Občina Vodice

Transcription

Similar documents

Prošnja za sponzorstvo in objava na naši spletni strani

hr - Vodice

Poslovno-stanovanjski objekt v Dobruši – Vodice

Poslovno-stanovanjski objekt v Dobruši – Vodice

Z A P I S N I K - Osnovna šola Vodice

več - Osnovna šola Vodice

ponudba: montaža projektorjev

Obnove na slovenskih avtocestah

VRTEC ŠKRATEK SVIT VODICE Franca Seška cesta 15 1217

publikacijo - Vrtec Škratek Svit Vodice