LETNO POROČILO 2014 - Osnovna šola Bistrica

LETNO POROČILO 2014
Osnovna šola Bistrica
OSNOVNA ŠOLA BISTRICA
Begunjska cesta 2
4290 TRŽIČ
Ravnatelj: dr. Štefan Žun
Februar 2015
OSNOVNA ŠOLA BISTRICA
Begunjska cesta 2
4290 Tržič
POSLOVNO POROČILO PRIPRAVIL: dr. Štefan Žun
RAČUNOVODSKO POROČILO PRIPRAVILA: Karmen Stritih, dipl. ekon.
LETNO POROČILO 2014
OSNOVNE ŠOLE BISTRICA
1
1.
POSLOVNO POROČILO OŠ BISTRICA – SPLOŠNI DEL ............................................................................................ 3
1.1 KRATKA PREDSTAVITEV OŠ BISTRICA ................................................................................................................................. 3
1.2 ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB ....................................................................................................... 4
1.3 POROČILO RAVNATELJA O PEDAGOŠKEM DELU ..................................................................................................................... 5
1.3.1 Potek pouka in drugega vzgojno izobraževalnega dela ................................................................................ 7
1.3.2 Realizacija obsega pouka .............................................................................................................................. 8
1.3.3 Dopolnilni in dodatni pouk ............................................................................................................................ 9
1.3.4 Sodelovanje v lokalni skupnosti .................................................................................................................... 9
1.3.5 Nacionalno preverjanje znanja ................................................................................................................... 10
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ZA 6. RAZREDE ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 .................................................................... 10
NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA DEVETOŠOLCEV ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 ........................................................................ 15
1.4 FINANČNO POSLOVANJE OŠ BISTRICA V LETU 2014 ........................................................................................................... 21
1.4.1 Prihodki ........................................................................................................................................................... 21
1.4.2 Odhodki ........................................................................................................................................................... 23
1.4.3 Investicijsko vzdrževanje ................................................................................................................................. 23
2.
POSLOVNO POROČILO OŠ BISTRICA ..................................................................................................................24
2.1 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH OŠ BISTRICA ZA LETO 2014 ............................................................................ 24
2.1.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje ............................................................ 24
2.1.2 Dolgoročni cilji iz zastavljenega večletnega programa dela in razvoja oziroma področnih strategij in
nacionalnih programov: ........................................................................................................................................... 24
2.1.3 Letni cilji letnega programa dela za leto 2014 ................................................................................................ 25
2.1.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev .............................................................................................. 26
2.1.5 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ........................................................................................... 26
2.1 6 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora ............................................................................. 26
2.1.7 Ocena učinkov poslovanja na druga področja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni
razvoj in urejanje prostora ....................................................................................................................................... 27
2.1.8 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko ......................................................... 27
2.1.9 Prostori ............................................................................................................................................................ 29
2.1.10 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa .............................. 29
3.
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2014 .......................................................................................................30
3.1 UVOD ....................................................................................................................................................................... 30
3.2 POROČILO BILANCE STANJA NA DAN 31.12.2014 .............................................................................................................. 31
3.2.1 Sredstva ........................................................................................................................................................... 31
3.2.2 Obveznosti do virov sredstev ........................................................................................................................... 34
3.3 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV.............................................................................................. 36
3.3.1 Prihodki ........................................................................................................................................................... 36
3.3.2 Odhodki ........................................................................................................................................................... 39
3.4 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI OD 01.01.2014 DO ................................. 45
31.12.2014.................................................................................................................................................................... 45
3.5 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA OD 01.01.2014 .............................. 47
DO 31.12.2014 ............................................................................................................................................................... 47
3.6 INVESTICIJE ................................................................................................................................................................ 51
3.7 REDNI LETNI INVENTURNI POPIS ..................................................................................................................................... 53
4.
POJASNILA NA PODLAGI 26. ČLENA PRAVILNIKA O SESTAVLJANJU LETNIH POROČIL.........................................53
ZA LETO 2014 .............................................................................................................................................................53
2
1.
POSLOVNO POROČILO OŠ Bistrica – SPLOŠNI DEL
1.1 Kratka predstavitev OŠ Bistrica
NAZIV:
OSNOVNA ŠOLA Bistrica
SKRAJŠANO IME:
OŠ Bistrica
SEDEŽ:
Begunjska cesta 2, Tržič
Matična številka:
5088135000
Davčna številka:
55429483
 +386 4 5971760
 +386 4 5971770
E-pošta:
[email protected]
Internetni naslov:
http://www.os-bistrica.si/
Osnovna šola Bistrica je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi
javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki je bil sprejet na 18. seji občinskega sveta dne, 11.12.1996.
Osnovna šola je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju, na registrskem vložku štev. 1-13400 Kranj dne, 27.6.1975.
Osnovna šola Bistrica se nahaja na Begunjski c. 2 v Bistrici pri Tržiču. Ima tudi podružnično šolo Kovor na
naslovu Kriška cesta 15, 4290 Tržič.
S svojo dejavnostjo centralna šola pokriva območja naselij: Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Loka, Brezje pri
Tržiču, Popovo, Visoče, Kovor, Zvirče, Hudo, Hušica, Leše, Hudi Graben, Vadiče, Brdo in Paloviče.
Podružnična šola Kovor pa pokriva območja naselij: Zvirče, Kovor, Hudo, Hušica in Loka.
Dejavnost zavoda je osnovnošolsko splošno izobraževanje in drugo izobraževanje. Dejavnost zavoda se
šteje kot upravljanje javne službe, katere izvajanje je v javnem interesu. Vzgojno-izobraževalna dejavnost
poteka od 1. do 9. razreda obvezne devetletne osnovne šole. Javno veljavni vzgojno-izobraževalni program
je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom.
Zavod poleg javne službe opravlja tudi prodajo storitev na trgu (najemnina šolskih prostorov).
Šolo vodi ravnatelj, ki je pedagoški in poslovodni organ zavoda. Pri delu mu pomaga pomočnica ravnatelja,
ki opravlja dela in naloge, ki jih določi ravnatelj in, ki so opisane v aktu o sistematizaciji. K skupnemu uspehu
šole pa pripomorejo prav vsi zaposleni.
Šolo upravlja svet šole. Svet šole ima štiri letni mandat. Sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja, trije
predstavniki sveta staršev in pet predstavnikov šole.
3
Posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora je svet staršev, v katerem so predstavniki staršev iz
vsakega razreda.
Strokovni organ šole sestavljajo: učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razredniki in strokovni aktivi.
Šola ima organizirano tudi tajništvo in računovodstvo ter službo za vzdrževanje.
Objekti in oprema zavoda so v lasti Občine Tržič in so s pogodbo o upravljanju prenesena na upravljalca, to
je Osnovno šolo Bistrica.
1.2 Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb
Strokovni organi zavoda: svet zavoda, svet staršev zavoda, učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor,
razredniki in strokovni aktivi.
Ravnatelj šole
Pomočnica ravnatelja
dr. Štefan Žun
Mirjana Kravcar, prof.
Predsednik sveta zavoda
Dina Pintarič, univ.dipl.org
RAVNATELJ
SVET
ŠOLE
STARŠEV
POMOČNICA
RAVNATELJA
TAJNIŠTVO
VODJA
PODRUŽNIČNE
ŠOLE
RAČUNOVODSTVO
UČITELJSKI
ZBOR
SLUŽBA ZA
VZDRŽEVANJE
SVETOVALNA
SLUŽBA
KNJIŽNICA
4
1.3 Poročilo ravnatelja o pedagoškem delu
Skupno število oddelkov v šolskem letu 2013/14 je bilo 21, od tega jih je bilo:

18 na centralni šoli in

4 na podružnični šoli.
Skupno število oddelkov podaljšanega bivanja v šolskem letu 2013/14 je bilo 5,00,
te smo razdelili v 7 skupin, in sicer:

5 na centralni šoli, poleg tega smo želeli dodati še dodatne vsebine v obliki tematskih delavnic, te
delavnice so lahko obiskovali vsi učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, in

2 oddelka podaljšanega bivanja na podružnični šoli.
V letu 2013/14 smo nadaljevali z izvajanjem projekta Zdrav življenjski slog.
5
Preglednica 1 : Število učencev po razredih v šolskem letu 2013/2014
ODDELKI IN UČENCI
RAZRED
1.
SKUPAJ
2.
SKUPAJ
3.
SKUPAJ
4.
SKUPAJ
5.
SKUPAJ
KOVOR
SKUPAJ
SKUPAJ
6.
SKUPAJ
7.
SKUPAJ
8.
SKUPAJ
9.
SKUPAJ
SKUPAJ
ODDELEK
A
B
A
B
A
B
A
B
A
B
1. K
2. KOMB
3. KOMB
4. K
5. K
1.- 5. r
A
B
A
B
A
B
A
B
6.- 9. r
OŠ BISTRICA
2013/2014
MOŠKI
12
12
24
9
8
17
15
14
29
7
8
15
8
8
16
7
4
8
3
5
27
128
12
13
25
13
13
26
12
13
25
11
10
21
97
ŽENSKE
8
7
15
9
8
17
10
12
22
12
10
22
7
8
15
10
3
5
11
5
34
125
12
12
24
12
11
23
10
10
20
11
13
24
91
SKUPAJ
20
19
39
18
16
34
25
26
51
19
18
37
15
16
31
17
7
13
14
10
61
253
24
25
49
25
24
49
22
23
45
22
23
45
188
225
216
441
RAZREDNIK
SANJA VOGLAR
ALENKA KRMAVNER
MONIKA GOLMAJER
TANJA KRALJ
ANDREJA SAJOVIC
IRENA JAPELJ
BREDA JURKOVIČ
JOŽICA ROPOŠA
BETKA BITEŽNIK
MARJETA VESTER
MATEJA JAZBEC
EVA KURALT
JANJA ŠMEJC
MARIJA BOHINJEC
SIMONA KRIŽAJ
ANA MRGOLE
PETRA SMOLEJ
TATJANA LAH
MARIJANA Z. ŠLIBAR
MARTA FRANTAR
MIHAEL ZALETEL
SILVIA ŠLIBAR
TJAŠA ŠVAB
6
1.3.1 Potek pouka in drugega vzgojno izobraževalnega dela
Pouk je potekal na sodoben način. Učitelji so uporabljali metode in oblike dela, ki zagotavljajo učenčevo
aktivno vlogo v procesu učenja. Na vseh področjih smo uveljavljali delo z IKT tehnologijo.
1) V prvih treh razredih je pouk potekal integrirano, učiteljice so opisno spremljale otrokov napredek.
Že na tej stopnji so uvajale projektne naloge in nove metode: metodo reševanja problemov,
ustvarjalno mišljenje in dialektično povezovanje, igranje vlog ter metodo socialnega učenja.
2) V tretjem in četrtem razredu je bilo projektnega dela več, večina aktivnosti otrok je bila usmerjena
v doseganje ciljev na višjem nivoju, na osvajanje spretnosti in veščin.
3) Na predmetni stopnji se je poleg frontalne metode vedno bolj uveljavljal problemski pristop, delo
v dvojicah ali v skupinah, eksperimentalno delo, delo s tekstom in diferenciran pouk glede na
sposobnosti učencev.
7
1.3.2 Realizacija obsega pouka
V šolskem letu 2013/2014 smo realizirali vse po šolskem koledarju planirane dni pouka. Realizacija
obveznega programa pri vseh predmetih je bila 97,6 %.
Preglednica 2: Realizacija pouka po oddelkih v prvem redovalnem obdobju od 1.9.2014 do 31.1.2015
Oddelek
Število ur po predmetniku
I.
I. [%]
II.
II. [%]
I. + II.
I. + II. [%]
1A
1B
1K
2A
2B
2K
3A
3B
3K
4A
4B
4K
5A
5B
5K
6A
6B
7A
7B
8A
8B
9A
9B
735
735
735
770
770
770
805
805
805
944,5
944,5
874,5
944,5
944,5
944,5
909,5
909,5
1102,5
1102,5
1083,5
1083,5
1075
1084
376
378
383
399
400
401
413
412
417
515
512
462
496
500
503
462
400
548
552
584
581
609
614
51,2
51,4
52,1
51,8
51,9
52,1
51,3
51,2
51,8
54,5
54,2
52,8
52,5
52,9
53,3
50,8
44
49,7
50,1
53,9
53,6
56,7
56,6
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
376
378
383
399
400
401
413
412
417
515
512
462
496
500
503
462
400
548
552
584
581
609
614
51,2
51,4
52,1
51,8
51,9
52,1
51,3
51,2
51,8
54,5
54,2
52,8
52,5
52,9
53,3
50,8
44
49,7
50,1
53,9
53,6
56,7
56,6
Zaradi različnih dejavnosti (kulturni, športni, naravoslovni in tehniški dnevi, tabori, zdravniški pregledi v
posameznih razredih) je pri nekaterih predmetih realizacija nižja od pričakovane. Do konca šolskega leta bo
realizacija pri vseh predmetih najmanj 95%.
8
1.3.3 Dopolnilni in dodatni pouk
Tudi to leto smo ga izvajali v vseh oddelkih razredne stopnje po dve uri tedensko. Potekala je tudi korekcija
specifičnih učnih težav (SUT), ki sta jo izvajala pedagoginja in učitelj defektolog, ure DSP so izvajali tudi
posamezni strokovni delavci
Dopolnilni pouk na predmetni stopnji so izvajali učitelji matematike, slovenskega jezika, angleškega jezika,
kemije in fizike.
Veliko časa in energije namenjamo dodatnemu pouku, ki smo ga izvajali na predmetnih področjih
matematike, fizike, kemije, zgodovine, angleškega in slovenskega jezika, nekatera že od prvega razreda
dalje. Delo je bilo prilagojeno potrebam in sposobnostim posameznikov ter jih je usmerjalo v samostojno
delo. Na predmetni stopnji so bile ure namenjene tudi pripravam na tekmovanja.
Pri izvajanju razširjenega programa dodatnega in dopolnilnega pouka ter interesnih dejavnosti smo dosegli
100 % realizacijo, obisk pri tem programu pa je bil 98 %. Tudi zaradi prizadevanj na tem področju smo
dosegli zelo visoko prehodnost v višji razred.
1.3.4 Sodelovanje v lokalni skupnosti
Z zavodi v lokalni skupnosti je sodelovanje potekalo odlično. V naših prostorih so imeli prireditve in vaje KD
Bistrica, JKS Tržič, pevski zbor upokojencev in veteranska združenja.
Pri organizaciji teh prireditev smo pomagali v okviru svojih zmožnosti in glede na potrebe organizatorjev. Z
našimi prireditvami smo sodelovali tudi v tržiških vrtcih, na Občini Tržič in v Domu starostnikov Petra
Uzarja, s katerim sodelujemo na kulturnem področju in tudi na področju prostovoljstva. Sodelovanje je
potekalo tudi z VDC Kranj in Športno zvezo Tržič ter z ostalimi športnimi organizacijami v občini Tržič.
Veselilo nas je sodelovanje s Krajevno skupnostjo Bistrica, s katero smo sodelovali ob krajevnem prazniku
in ob drugih priložnostih (materinski dan, novoletna darila za otroke). S KS Leše in Kovor pa je sodelovanje
že tradicionalno, saj sodelujemo na različnih, predvsem kulturnih prireditvah.
9
1.3.5 Nacionalno preverjanje znanja
Nacionalno preverjanje znanja za 6. razrede za šolsko leto 2013/2014
Pomemben cilj nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2013/2014 je bil, da učencem, njihovim
staršem, učiteljem in šolam ponudi dodatno informacijo o doseženem znanju učencev. Navajam samo
osnovne podatke dosežkov naše šole v primerjavi z dosežki na državnem nivoju.
PRIMERJAVA DOSEŽKOV ŠOLE NA NPZ Z DRŽAVNIM POVPREČJEM
Predmet
101 Slovenščina
241 Angleščina
401 Matematika
Število učencev
50
50
49
Povp. št. % točk
65,88
56,83
60,97
Stand. odklon
16,39
23,27
15,77
Podatki za Slovenijo
Šifra
101
109
111
131
241
251
401
409
Ime predmeta
Slovenščina
Slovenščina (NIS)
Italijanščina
Madžarščina
Angleščina
Nemščina
Matematika
Matematika (NIS)
Št. učencev
17095
74
39
19
16,617
496
17,182
75
Povp. št. % točk
62,10
74,46
65,71
65,53
48,30
73,55
62,47
71,23
Standardni odklon
19,32
13,82
11,52
18,53
25,18
18,29
18,48
15,61
Vir: Državni izpitni center, 2014
Mitja Žnidaršič
10
ANALIZA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE V 6. RAZREDU
Statistika: slovensko povprečje je bilo 62,10 %, povprečje naših učencev pa 65,88 %, torej je šolsko
povprečje za 3,78 % boljše od državnega.
Test je reševalo 46 učencev od 50.
A) NEUMETNOSTNO BESEDILO
Iz razpredelnice je razvidno, da so učenci nadpovprečno rešili večino nalog. Podpovprečno so rešili naloge 3,
4, 5, 8, 17.
3. in 4. naloga sta preverjali zmožnost branja in razumevanja enega od izhodiščnih besedil.
8. naloga je preverjala slogovno zmožnost v povezavi z razumevanjem enega od izhodiščnih besedil. Naloga
17 pa je preverjala zmožnost pisnega tvorjenja besedila o prebranem izhodiščnem besedilu (zmožnost
dopisovanja, neuradno pismo).
Sklepam, da so učenci besedilo premalo natančno prebrali in ga zato niso dobro razumeli.
V bodoče bom pri pouku neumetnostnih besedil več poudarjala natančno branje (samostojno, tiho) in
samostojno analizo prebranega.
B) UMETNOSTNO BESEDILO
Iz razpredelnice podatkov je razvidno, da so učenci umetnostno besedilo rešili nadpovprečno dobro, torej
nad slovenskim povprečjem, negativni izjemi sta bili le 2. in 8. naloga.
Tako 2. kot 8. naloga sta je pri učencih preverjali recepcijsko/bralno zmožnost, razumevanje naslova
besedila v povezavi s temo. Iz navedenega sklepam, da učenci premalo berejo in zato prebrano slabo
razumejo.
V učnem načrtu je branju namenjenih premalo učnih ur, zato bi učenci morali več brati doma, s čimer bi
urili zmožnost samostojnega tihega branja, razumevanja in vrednotenja.
C) ZAKLJUČEK
Z učenci smo se na NPZ pripravljali skozi celo leto. Glavnina nalog je letos temeljila na delu z besedili,
medtem ko učni načrt zahteva, da učenci usvojijo besedne vrste, ki jih morajo ne samo prepoznati, ampak
tudi analizirati. Učni načrt zajema več faktografskega znanja in manj pozornosti in časa pušča za analiziranje
predvsem umetnostnih besedil, njihovo vrednotenje in opredeljevanje do prebranega. Takšnih nalog pa je
bilo v letošnjih NPZ veliko več.
Z rezultatom učenk in učencev pa sva kljub temu zadovoljni, saj smo republiško povprečje presegli kar za
nekaj odstotkov.
Učiteljici Andreja Kosec in Mirjana Kravcar
11
ANALIZA DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ MATEMATIKE OB KONCU 2. OBDOBJA
V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
V 6. a in 6. b je skupaj 50 učencev, preizkus nacionalnega preverjanja znanja iz matematike je reševalo 49
učencev. Z dosežkom učencev smo zadovoljni v 6. a razredu, saj smo bili nad povprečjem Slovenije, manj pa
z uspehom 6. b, saj smo bili v skupnem slabši od slovenskega povprečja. Pisala ni samo ena učenka iz
opravičenih razlogov, vsi ostali so pisali. Učenci, ki imajo pri matematiki težave, so pričakovano tudi tu
dosegli slabše rezultate.
OSNOVNA ŠOLA BISTRICA 104029
Predmet
Matematika
Slovenija
Število učencev
Povp. št. % točk
Stand. odklon
49
17 182
60, 97
62, 47
15, 77
18 ,48
Pozitivno so izstopali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:
 pisno seštevajo in odštevajo naravna števila do milijona,
 pretvarjajo med dvema sosednjima enotama večimenske količine v enoimenske in
obratno,
 urejajo in primerjajo naravna števila po velikosti,
 narišejo kote in opišejo velikost posameznih vrst kotov,
 grafično in računsko določijo vsoto in razliko kotov,
 delijo dve decimalni števili in naredijo preizkus,
 izračunajo vrednost enega dela celote, če je znana celota,
 rešijo probleme in pri tem uporabijo različne strategije.
Svoje boljše znanje so torej izkazali pri nalogah: 2. b, 4. a/d, 5. a/b, 6. d/f in 8. d/e.
Za vrstniki so zaostajali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:
 izračunajo vrednost številskega izraza in upoštevajo vrstni red izvajanja računskih
operacij,
 iz prikaza razberejo podatke,
 množijo dve decimalni števili,
 razlikujejo vrste kotov,
 pretvarjajo merske enote na izbrano enoto in računajo z njimi,
 uporabljajo pretvarjanje merskih enot pri reševanju geometrijskih nalog,
 decimalno število zaokrožijo na dano število decimalk,
 učinkovito in zanesljivo izračunajo vrednost izraza, v katerem nastopajo decimalna
števila.
To znanje so preverjale naloge: 2. a/b, 3. a, 5. a, 6. a/b/e, 7. b in . 8b.
V šolskem letu 2013 / 2014 je 9. razred obiskovalo 45 učencev, NPZ iz matematike so pisali vsi.
Odrezali so se dobro, saj se nam je uspelo prebiti nad slovensko povprečje. V aktivu matematikov smo
veliko pozornosti namenili tudi sprotnemu delu učencev doma in to je prineslo rezultate.
12
OSNOVNA ŠOLA BISTRICA 104029
Predmet
401 Matematika
Slovenija
Število učencev
Povp. št. % točk
Stand. odklon
45
54, 23
20, 60
16 748
53, 39
22, 42
Naši devetošolci so se letos v primerjavi z vrstniki v povprečju odrezali bolje. Statistično so bili boljši pri 34%
nalog, pri 24% so bili delno slabši.
Pozitivno so izstopali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:












rešijo besedilne naloge,
seštevajo in odštevajo racionalna števila,
izračunajo vrednost številskih izrazov,
učinkovito in zanesljivo izračunajo vrednost izraza z decimalnimi števili,
računajo z algebrskimi izrazi,
prepoznajo in načrtajo osno in središčno simetrične štirikotnike,
opazujejo vzorec, prepoznajo pravilo v vzorcu in ga nadaljujejo,
oblikujejo vzorce,
rešijo probleme in pri tem uporabijo različne strategije,
rešijo kombinatorične probleme, povezane z življenjskimi situacijami,
uporabljajo Pitagorov izrek pri nalogah o kocki in kvadru,
ocenijo verjetnost s sklepanjem in z utemeljevanjem.
Svoje boljše znanje so torej izkazali pri nalogah: 1, 2, 3, 6, 8, 9 in 11.
Delno so za vrstniki zaostajali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:

poenostavijo izraz s spremenljivkami in izračunajo njegovo vrednost za izbrano
vrednost spremenljivke,

poznajo in uporabljajo vsoto notranjih kotov štirikotnika pri računskih nalogah,

izračunajo obseg pravokotnika in kvadrata z obrazcem,

izračunajo ploščino pravokotnika in kvadrata ter ju uporabijo pri izračunu
površine kocke in kvadra,

rešujejo odprte in zaprte probleme, razčlenjujejo problemske situacije in
postavljajo raziskovalna vprašanja,

rešujejo besedilne naloge z odstotki in pred računanjem ocenijo rezultat,

uporabljajo obrazce za izračun površine in prostornine piramide in za
računanje neznanih količin,

smiselno določijo tip sredine.
To znanje so preverjale naloge: 5, 7, 10 in 11.
Tatjana Lah
13
ANALIZA DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA OB KONCU
2. OBDOBJA
Primerjava med dosežki na državni ravni, dosežki šole in dosežki posameznega učenca nam daje vpogled v
doseganje ciljev in standardov, določenih z učnimi načrti, ter tudi v kakovost poučevanja in učenja. Dosežki
na nacionalnem preverjanju znanja so šolam v pomoč pri ugotavljanju močnih in šibkih področij učencev.
Letošnja generacija šestošolcev je nacionalno preverjanje znanja iz angleščine rešila 8,5 % nad slovenskim
povprečjem (slovensko povprečje: 48,3%, povprečje na naši šoli: 56,8%).
Večino nalog so učenci rešili bolje od povprečnih dosežkov njihovih sovrstnikov. Še posebej so izstopali pri
naslednjih nalogah, kjer so bili vsaj 0,10% nad povprečjem točk vseh:
 slušno razumevanje: A.1.2., A.1.3., A.2.4.;
 bralno razumevanje: B.1.1., B.1.4., B.2.3., B.2.6.;
 besedišče: C.1.1., C.1.2., C.1.3., C.1.4., C.1.6., C2.2., C.2.3., C.2.7., C.2.8.;
 pisno sporočanje: D. 2 (besedišče), D. 3 (slovnica), D. 1 (vsebina).
Rahlo pod slovenskim povprečjem pa so bili pri nalogah:
 slušno razumevanje: A.2.2., A.2.5.;
 besedišče: C.2.1., C.2.6.
V aktivu angleškega jezika smo z dosežki učencev na letošnjem nacionalnem preverjanju znanja zadovoljni.
Ugotavljamo, da se je obrestovalo načrtno sistematično delo skozi vse leto z urjenjem vseh štirih jezikovnih
veščin, ki jih nacionalno preverjanje znanja preverja oz. ocenjuje (slušno in bralno razumevanje, besedišče
in pisanje). Še zlasti na področju besedišča in pisnega izražanja so bili naši učenci močno nad slovenskim
povprečjem.
Dosežki učencev potrjujejo, da večina dosega (ali celo presega) cilje in standarde, določene z učnim
načrtom.
Za aktiv tujih jezikov zapisala: Melita Učakar
14
Nacionalno preverjanje znanja devetošolcev za šolsko leto 2013/2014
Z nacionalnim preverjanjem znanja preverjamo znanje (NPZ) pri posameznih predmetih. Primerjava med
dosežki na državni ravni, dosežki šole in dosežki posameznega učenca nam daje vpogled v doseganje ciljev
in standardov, določenih z učnimi načrti, ter tudi v kakovost poučevanja in učenja. Dosežki na nacionalnem
preverjanju znanja so šolam v pomoč pri ugotavljanju močnih in šibkih področij učencev. Navajam samo
osnovne podatke dosežkov naše šole v primerjavi z dosežki na državnem nivoju.
D) PRIMERJAVA DOSEŽKOV ŠOLE NA NPZ Z DRŽAVNIM POVPREČJEM
Predmet
101 Slovenščina
401 Matematika
571 Glasbena umetnost
Število učencev
45
44
45
Povp. št. % točk
60,90
54,23
60,35
Stand. odklon
20,60
21,63
16,48
Podatki za Slovenijo
Vir: Državni izpitni center, 2014
Povp. št. % točk je povprečno število odstotnih točk v preizkusu znanja učencev na državni ravni oziroma na
ravni šole. Stand. odklon kaže razpršenost odstotnih točk okrog povprečnega števila odstotnih točk v
preizkusu znanja; višja vrednost standardnega odklona predstavlja višjo razpršenost okrog povprečja.
Mitja Žnidaršič
15
ANALIZA DOSEŽKOV UČENCEV 9. RAZREDA PRI NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA SLOVENŠČINE
Povprečje v Sloveniji je bilo 51,77 %, šolsko povprečje pa 52,35 %, torej so bili učenci za 0,58 % nad
slovenskim povprečjem.
Naloge v I. delu preizkusa znanja so se navezovale na dve neznani umetnostni besedili, in sicer sta bili to
lirični pesmi: Zadrega, avtorice Barbare Gregorič Gorenc, in pesem Bine Štampe Žmavc Svet nastaja iz
dotika.
Naloge v prvem delu preizkusa preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja, razumevanja in
vrednotenja književnosti/umetnostnega besedila.
Pri reševanju večine nalog 1. dela preizkusa so bili učenci nadpovprečni. In sicer so najslabše rešili 3. In 5.
nalogo v celoti. 5. naloga je preverjala zmožnost branja, razumevanja, vrednotenja in primerjanja
pesemskih besedil ter zmožnost tvorjenja strokovnega besedila o prebranih besedilih. 3. B naloga je prav
tako zahtevala razumevanje ene od pesmi in zmožnost tvorjenja strokovnega besedila o prebranem
knjižnem besedilu. Učenci tudi niso razbrali sporočila pesmi oz. pesemske slike.
Več pozornosti in časa bomo v prihodnjem šolskem letu pri pouku umetnostnih besedil namenili
vsebinskemu razumevanju in tvorjenju strokovnih besedil o obravnavanih besedilih. Pri tem bomo
spodbujali samostojno razmišljanje in delo. Učence bomo navajali na strokovno terminologijo, ki jih je
tokrat zmedla (npr. pesemska slika, torej tema; kako te pesem nagovarja, torej ti je bolj blizu ...).
Najbolje rešene naloge 1. dela preverjanja znanja so bile 2. A in 3. A. 1. naloga je zahtevala razumevanje
ene pesmi, in sicer pesmi Zadrega, 3. A pa je zahtevala razumevanje prav tako posamične pesmi – Svet
nastaja iz dotika. Iz tega sklepamo, da je za povprečne učence primerjava dveh neznanih besedil
prezahtevna, medtem ko s prepoznavanjem sporočila in teme pri enem besedilu nimajo večjih težav.
Naloge v II. delu preizkusa znanja so se navezovale na dve neznani neumetnostni besedili, in sicer sta bili
to besedili o isti temi – Bralnik ali knjiga? Bernarda Nežmaha in E-bralniki, objavljeno na spletni strani revije
Moj mikro.
Naloge v drugem delu preizkusa preverjajo zmožnost samostojnega tihega branja, razumevanja in
vrednotenja neznanega neumetnostnega besedila.
Pri reševanju večine nalog II. dela preizkusa so bili naši učenci nadpovprečni. Najslabše so rešili naloge 16,
14, 11, 10, 7. 16. naloga je preverjala skladenjsko in metajezikovno zmožnost – prepoznavanje logičnega
razmerja med dejanji. Iz tega sklepamo, da učenci ne razmišljajo samostojno poglobljeno, če se jih k temu
dodatno ne spodbudi, oz. dikcija naloge ni tako izražena. Naloga se je izkazala kot zelo zahtevna tudi za
učence z najvišjim skupnim dosežkom na preizkusu.
14. naloga je preverjala zmožnost natančnega branja in upovedovalno zmožnost, prepoznavanje
nanašalnice v navedeni povedi. Učenci so imeli težave z razumevanjem pomena besede in zahtevnejšo
skladnjo povedi. Logični zaključek, ki izhaja iz tega dejstva je, da imajo učenci osiromašeno besedišče, kar je
posledica nebranja. 11. naloga je preverjala poimenovalno zmožnost v povezavi z razumevanjem ter
upovedovalno in pravopisno zmožnost. Menimo, da je težava v tem, da učenci ne poznajo ne-skladenjske
rabe narekovajev in pomena besed. Enako velja tudi za nalogo 10.
16
V 7. nalogi učenci niso prepoznali sporočevalčevega odnosa do obravnavane teme in ga niso znali utemeljiti
s primerom iz besedila.
Najbolje rešene naloge so bile 4., 8., 9., 13. In 17. V nalogi 4 so morali v besedilu poiskati bistvene podatke
in dopolniti preglednico. 8. naloga je preverjala poimenovalno zmožnost v povezavi z razumevanjem. 9.
naloga je bila vsebinsko identična 8. Iskali so sopomenske izraze. Tudi 13. naloga je zahtevala iskanje
podatkov in razumevanje besedila. 17. naloga je preverjala metajezikovno zmožnost – učenci so znali
poiskati in zapisati glagole.
E) ZAKLJUČEK
Učenci so bili uspešni pri odgovorih na vprašanja o podrobnostih, posameznostih in podatkih, ki jih morajo
poiskati v besedilu, težave pa so imeli pri vprašanjih, ki zahtevajo razumevanje besedišča in sklepanje s
'pogledom' na celotno besedilo ter z utemeljevanjem, vrednotenjem in s ponazarjanjem.
Učiteljici: Marija Pogačnik Dolenc
Andreja Kosec
17
ANALIZA DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ GLASBENE UMETNOSTI
V 9. a in 9. b je skupaj 45 učencev, vsi so reševali preizkus nacionalnega preverjanja znanja iz glasbene
umetnosti. Z dosežkom učencev smo lahko zadovoljni, čeprav niso presegli državnega povprečja.
Slovensko povprečje je 68,88 %, povprečje 45-ih učencev naše šole pa je 60,35 %, kar je za 8,53% pod
slovenskim povprečjem.
Najbolj uspešna učenka je dosegla 96 %, 90% sta presegli še dve učenki. Trije učenci so presegli 80 %, 7
učencev mejo 70%, 11 učencev 60%, 10 učencev pa mejo 50%. 11 učencev ni doseglo meje 50%, od teh so
najmanj uspešni učenci dosegli 26, 27, 31 in 33%. Povprečje se po oddelkih razlikuje za 6,3% (9. a 57,0 %, 9.
b 63,3 %).
Povprečen učenec naše šole sodi na konec t.i. zelenega območja (glede na Porazdelitev točk pri glasbeni
umetnosti, iz grafa Predmetne komisije za glasbeno umetnost, vir: RIC, 2014), to pomeni, da obvlada
temeljno znanje s področja analitičnega in primerjalnega poslušanja glasbe in se elementarno orientira v
glasbenem napovedniku. Delno razvršča glasbila v skupine, kronološko razvršča tiste zgodovinske dogodke,
ki so med seboj močno oddaljeni, prepozna le tipično in pogosto omenjeno skladbo in njeno glasbeno
obliko. V partituri se orientira tako, da prepozna le najosnovnejše elemente glasbenega zapisa, ki pa jih ne
zna razložiti.
Učenci, ki so presegli mejo 90% (=6,66%) in spadajo v t. i. modro območje, dobro rešujejo naloge s področja
analitičnega in primerjalnega poslušanja, dobro razumejo glasbeno napoved, poznajo skladatelje in njihova
dela, glasbene zasedbe in glasbene oblike. Razumejo in znajo pojasniti elemente glasbenega zapisa in
pravilno, pa tudi muzikalno zapišejo svojo lastno glasbeno idejo, pri kateri uporabijo dane ali pa svoje lastne
elemente nove skladbe.
Učenci, ki so presegli mejo 80% in spadajo v t. i. rdeče območje, dobro obvladajo znanje analitičnega in
primerjalnega poslušanja. V glasbeni napovedi prepoznajo glasbeni obliki, znajo jih tudi samostojno našteti.
Prav tako znajo navesti tuje in slovenske skladatelji in njihova dela, pa tudi kronološko razvrščajo glasbene
dogodke. Poleg osnovnega znanja poznavanja partiture znajo učenci iz rdečega območja glasbene
dinamične oznake tudi ustrezno pojasniti. Prav tako se ti učenci dobro orientirajo v svojem lastnem
glasbenem zapisu, v katerem upoštevajo ponujene elemente, ali pa povsem samostojno ustvarijo glasbeno
zamisel.
Učenci, ki so presegli mejo 68, 88% in spadajo v t. i. rumeno območje, obvladajo temeljno znanje s področja
analitičnega in primerjalnega poslušanja glasbe ter poznajo in razumejo pojma ljudska pesem in priredba. Iz
napovedi glasbenega dogodka razberejo osnovne podatke, razumejo in razvrščajo izvajalce z glasbili in z
njihovimi skupinami, hkrati pa skromno samostojno navajajo ustvarjalce glasbe z njihovimi deli. V
glasbenem zapisu se orientirajo med ustvarjalci, delno pa med glasbenimi oznakami, kot so taktni način,
značaj in dinamika. V nalogi ustvarjalnosti zapišejo svojo lastno glasbeno idejo z napakami ali jo le delno
dokončajo.
Vsi učenci, ki so presegli 50%, sodijo v t.i. zeleno območje.
11 učencev (=24%) ni pravilno rešilo vsaj polovice preizkusa na NPZ-ju, torej ni v celoti osvojilo niti
minimalnih standardov znanja.
Preizkus iz glasbene umetnosti na NPZ je imel 33 nalog. 8 nalog so naši učenci rešili nad državnim
povprečjem, pri 25 nalogah pa so bili podpovprečno uspešni. Naloge, ki so jih pravilno rešili skoraj vsi učenci
(nad 90%), so večinoma naloge, pri katerih je bilo potrebno s pomočjo zvočnega primera analizirati in
18
vrednotiti glasbo ter s pomočjo vsebine napovedi glasbenega dogodka razumeti in uporabiti glasbeno
besedilo. Najslabše so učenci reševali posamezne naloge iz že v prejšnji povedi omenjenih tipov nalog ter
pri posameznih nalogah, ki so zahtevale razumevanje partiture in ustvarjalnost učenca. Točke so izgubljali
predvsem zaradi nenatančnosti odgovorov in nezadostne ustvarjalnosti. Tudi državno povprečje je bilo pri
teh nalogah najnižje.
To so naslednje naloge:
 4 - Analitično poslušanje: razloči izvajalce, ritem, tempo in artikulacijo;
 9 - Analitično poslušanje: opredeli glasbeno obdobje;
 14 - Iz besedila razberi glasbeno obliko;
 21.5 - Skladatelja in njegovo delo uporabi pri oblikovanju koncertnega programa;
 22.1 - Kateri inštrumentalni sestav je na sliki;
 24.1 in 24.3 - Poveži naslove glasbenih del in glasbeno obliko;
 25.2 in 25.3 - Poznati inštrumentalne glasbene oblike;
 26 - Orientacija v partituri: kakšen je izvor pesmi.
 30 - Orientacija v partituri: ugotovi enoglasen zapis pesmi;
 31.6 - Orientacija v partituri: zapiši dinamične glasbene oznake;
 32.8 - Ustvari / zapiši uglasbitev danega primera;
 33.1 in 33.2 - V ustvarjeno partituro zapiši glasbene oznake.
Največja negativna odstopanja so bila pri nalogah, ki zahtevajo poglobljeno vzročno-posledično razmišljanje
in uporabo znanja. Te naloge so pravilno rešili le učenci, ki znajo razmišljati kompleksno, logično in imajo
sposobnosti temeljite analize in sinteze. Takšnim nalogam smo doslej pri pouku glasbene umetnosti dajali
premajhen pomen, ker smo se ukvarjali s temeljnimi znanji za celotno populacijo.
Poleg vaj, ki so jih učenci reševali pri pouku, so v spletni učilnici imeli na razpolago povzetke temeljnih učnih
vsebin iz glasbene umetnosti v osnovni šoli, dodatne vaje in vaje z rešitvami ter preizkuse iz preteklih NPZjev z rešitvami.
Učiteljica glasbe
Petra Smolej
19
ANALIZA DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ MATEMATIKE
V šolskem letu 2013 / 2014 je 9. razred obiskovalo 45 učencev, NPZ iz matematike so pisali vsi.
Odrezali so se dobro, saj se nam je uspelo prebiti nad slovensko povprečje. V aktivu matematikov smo
veliko pozornosti namenili tudi sprotnemu delu učencev doma in to je prineslo rezultate.
OSNOVNA ŠOLA BISTRICA 104029
Predmet
401 Matematika
Slovenija
Število učencev
Povp. št. % točk
Stand. odklon
45
16 748
54, 23
53, 39
20, 60
22, 42
Naši devetošolci so se letos v primerjavi z vrstniki v povprečju odrezali bolje. Statistično so bili boljši pri 34%
nalog, pri 24% so bili delno slabši.
Pozitivno so izstopali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:
 rešijo besedilne naloge,
 seštevajo in odštevajo racionalna števila,
 izračunajo vrednost številskih izrazov,
 učinkovito in zanesljivo izračunajo vrednost izraza z decimalnimi števili,
 računajo z algebrskimi izrazi,
 prepoznajo in načrtajo osno in središčno simetrične štirikotnike,
 opazujejo vzorec, prepoznajo pravilo v vzorcu in ga nadaljujejo,
 oblikujejo vzorce,
 rešijo probleme in pri tem uporabijo različne strategije,
 rešijo kombinatorične probleme, povezane z življenjskimi situacijami,
 uporabljajo Pitagorov izrek pri nalogah o kocki in kvadru,
 ocenijo verjetnost s sklepanjem in z utemeljevanjem.
Svoje boljše znanje so torej izkazali pri nalogah: 1, 2, 3, 6, 8, 9 in 11.
Delno so za vrstniki zaostajali pri doseganju naslednjih učnih ciljev:
 poenostavijo izraz s spremenljivkami in izračunajo njegovo vrednost za izbrano vrednost spremenljivke,
 poznajo in uporabljajo vsoto notranjih kotov štirikotnika pri računskih nalogah,
 izračunajo obseg pravokotnika in kvadrata z obrazcem,
 izračunajo ploščino pravokotnika in kvadrata ter ju uporabijo pri izračunu površine kocke in kvadra,
 rešujejo odprte in zaprte probleme, razčlenjujejo problemske situacije in postavljajo raziskovalna vprašanja,
 rešujejo besedilne naloge z odstotki in pred računanjem ocenijo rezultat,
 uporabljajo obrazce za izračun površine in prostornine piramide in za računanje neznanih količin,
 smiselno določijo tip sredine.
To znanje so preverjale naloge: 5, 7, 10 in 11.
Tatjana Lah
20
1.4 Finančno poslovanje OŠ Bistrica v letu 2014
1.4.1 Prihodki
Najpomembnejši vir prihodkov so prihodki državnega in občinskega proračuna. Normativi oziroma kriteriji
za financiranje izhajajo iz števila oddelkov in učencev v izobraževanju.
Državni proračun pokriva stroške plač, davkov in prispevkov zanje, skupno porabo za zagotovljeni del
programa in tudi nekatere druge stroške po natančno določenem namenu (regresirana prehrana, učbeniški
sklad, sredstva za nakup računalniške opreme, sredstva za splošne materialne stroške, sredstva za
izobraževanje, sredstva za učila in učne pripomočke, sredstva za ekskurzije učencev, sredstva za
zdravstvene preglede delavcev, financiranje izbranih projektov).
Preglednica 5: Delež sredstev MIZŠ v vseh prihodkih
leto
delež v %
2005
84
2006
83
2007
81
2008
83
2009
83
2010
84
2011
85,58
2012
84,75
2013
85,52
2014
85,19
indeks glede na
predhodno leto
106
103
106
114
99
102
101,46
91,92
96,73
97,77
Občinski proračun pokriva dogovorjeni del programa in materialne stroške, ki so vezani na uporabo
prostora (elektrika, ogrevanje, komunalni stroški), stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja opreme
in nepremičnin ter investicije v šolski prostor. Ta del prihodkov predstavlja 3,7 % delež in pada glede na
celotni prihodek. Indeks je 86,41 glede na lansko leto.
Preglednica 6: Delež sredstev občinskega proračuna v vseh prihodkih
leto
delež v %
indeks glede na
predhodno leto
2005
3,6
88
2006
5
134
2007
6
132
2008
5
95
2009
5
95
2010
5
95
2011
5,23
110,52
2012
5,30
90,01
2013
4,20
79,35
2014
3,70
86,41
21
Preglednica 7: Plan materialnih stroškov v primerjavi z realiziranimi v EUR
leto
Plan materialnih
stroškov – Občina
Tržič
Realizirani stroški
 elektrika
 ogrevanje
Bistrica
 ogrevanje
Kovor

voda in
komunaln
e storitve
2005
35.859
2006
54.248
2007
55.387
2008
55.236
2009
56.562
2010
57.467
2011
57.464
2012
54.593
2013
50.000
2014
50.000
56.152
11.923
33.444
60.800
11.786
38.413
55.115
15.311
30.204
64.405
16.201
37.828
58.446
14.480
35.808
55.036
11.766
34.237
55.343
10.337
35.922
53.117
10.069
33.378
44.465
10.452
26.144
41.241
10.906
22.387
3.525
4.393
2.811
2.804
3.195
2.216
olje
1.424
plin
3.555
4.328
3.374
2.383
2.089
1.714
1.764
1.710
1.357
1.581
1.824
1.955
1.766
2.976

5.171
4.494
5.025
5.862
3.606
3.722
3.705
3.387
2.729
odvoz
smeti
Zneski za leti 2005 in 2006 so zaradi primerljivosti preračunani v evre po paritetnem tečaju 1€ = 239,64 SIT.
2.589
Iz preglednice je razvidno, da planirana sredstva občine za materialne stroške zadoščajo. Z ostalimi
planiranimi materialnimi stroški pokrivamo tekoče vzdrževanje in zavarovanje premoženja. Denar
prelivamo iz prihodka od najemnin in sredstev za splošne materialne stroške z ministrstva. Osnovna
dejavnost šole na ta način ni okrnjena. Prizadevamo si za čim boljše poslovanje in delo.
Preglednica 8: Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu (tržna dejavnost)
leto
% celotnega prihodka
2006
1,12
2007
1,2
2008
1,0
2009
1,0
2010
1,0
2011
0,94
2012
0,89
2013
0,81
2014
0,86
Delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu (tržna dejavnost) je v primerjavi s predhodnim letom
narasel za 4,1%.
Preglednica 9: Delež realiziranega prihodka iz najemnin
leto
indeks glede na
predhodno leto
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
0,6
0,7
0,5
0,1
1,0
0,94
0,88
0,87
1,04
Prihodki iz najemnin predstavljajo 0,86 % vseh prihodkov.
Financiranje tekočih stvari s strani Ministrstva za šolstvo in šport je bilo tekoče, prav tako tudi s strani
Občine Tržič.
Sredstva za investicijske transfere pridobimo od občine s soglasjem za nabavo novih osnovnih sredstev ali
obnovo/vzdrževanjem stavbe po predložitvi računa in izjavo o opravljeni storitvi.
22
1.4.2. Odhodki
Vsi odhodki se v primerjavi z letom 2013 niso bistveno spremenili, povečali pa so se stroški izobraževanja in
stroški komunalnih storitev.
Z dobro gospodarnostjo nam je uspelo stroške ogrevanja zelo znižati in to je tudi dokaz, da je bilo in še je
potrebno šolo obnoviti (nova okna in fasad, tam kjer je še ni).
Preglednica 10: Prikaz gibanja odhodkov
INDEKS RASTI
leto
vsi odhodki skupaj:
a) komunalne
storitve
b) učni
pripomočki
c) vzdrževanje
d) izobraževanje
e) električna
energija
f) kurilno olje in
plin Kovor
g) kurilno olje in
plin Bistrica
h) študentski
servis, šole v
naravi,
interesne
dejavnosti
2005
104
115
2006
102
88
2007
109
106
2008
113
112
2009
99
66
2010
100
107
2011
99,81
115,37
2012
92,94
107,17
2013
82,03
84,15
2014
87,24
123,80
125
73
141
128
90
82
64,48
118,48
57,72
112,37
212
155
106
75
84
102
572
132
125
196
104
106
60
102
89
80
85
81
95,78
77,53
87,88
125,99
82,7
97,41
19,54
1159,79
103,80
118,94
171,59
104,35
290
125
64
100
114
114
121,74
77,97
70,63
120
145
79
125
95
96
plin
97,66
98,30
92,92
78,33
85,63
97
77
84
105
160
48
67,61
58,76
41,79
128,97
1.4.3 Investicijsko vzdrževanje
V podružnici v Kovorju smo izvajali sprotna vzdrževalna dela. Naloga, ki nas čaka v bodoče, je sanacija in
obnova fasade. Prvi korak je bil v preteklosti narejen s sanacijo kotlovnice in zamenjavo energenta, sanirali
smo okolico šolske stavbe (uredili drenažo in meteorno ter fekalno kanalizacijo), sledi še obnova fasade, ki
jo nameravamo začeti letos.
V Bistrici smo zamenjali okna na zahodni in južni strani šolske stavbe. Izolacijo in fasado ter okna na severni
strani razrednega pouka nameravamo obnoviti letos.
Potrebno je zamenjati vsa dotrajana okna, obnoviti in izolirati fasado na vseh delih stavbe, kjer tega še
nismo naredili (telovadnica).
Sproti pa se opremljamo z IKT tehnologijo, s pomočjo občine se prijavljamo na razpise MIZŠ, kjer smo
praviloma uspešni. Letos smo vse učilnice (vse tiste, ki še niso bile) opremili z računalniki, dostopom do
interneta in projektorji.
23
POSLOVNO POROČILO OŠ Bistrica
2.
2.1 Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih OŠ Bistrica za leto 2014
2. 1. 1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o zavodih
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Zakon o javnih financah
Zakon o računovodstvu
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskega proračunov
Zakon o osnovni šoli
Pravilnik o šolskem koledarju
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja z nacionalnimi preizkusi ob koncu obdobij v 9-letni OŠ
Pravilnik o dokumentaciji v 9-letni OŠ
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni OŠ
Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za
organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna
2. 1. 2. Dolgoročni cilji iz zastavljenega večletnega programa dela in razvoja oziroma področnih
strategij in nacionalnih programov:

glavni cilj je, da javni zavod izvaja svojo dejavnost v korist posameznikov kot uporabnikov in v korist
družbe kot celote, s čimer se dviga kakovost življenja;

dolgoročni cilj zavoda je izobraževanje v skladu s potrebami družbe in zakonsko določenimi cilji
devetletnega vzgojno izobraževalnega programa;

uvajanje novih metod in oblik dela;

uvajanje in uporaba novih učnih tehnologij;

osebnostna rast in razvoj kadrov;

zagotavljanje materialnih pogojev za kakovostno poučevanje in izobraževanje;

sodelovanje v projektih, ki jih razpisuje Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport;

sodelovanje z Občino Tržič;

sodelovanje v projektih v evropskem prostoru;

finančna stabilnost.
24
2. 1. 3. Letni cilji letnega programa dela za leto 2014
Zastavljene cilje uresničujemo na podlagi letnega programa in finančnega načrta za nabavo opreme ter
investicij.
Druge dejavnosti in projekti
V letu 2014 smo v celoti realizirali zastavljene cilje (izvajanje pouka, interesnih dejavnosti, zimsko šolo v
naravi za 5. razred, letno šolo v naravi za 4. razred, tabore po programu, učencem smo omogočili
opravljanje kolesarskega izpita.)
Šolska knjižnica 2014
Tudi minulo koledarsko leto je bila naša šolska knjižnica dobro obiskana. Učenci so se v njej radi zadrževali:
izposojali so si gradivo in se družili v čitalnici ob računalnikih, strokovnih knjigah, revijah in družabnih igrah,
po strokovno gradivo pa so seveda prihajali tudi učitelji.

Knjižnično gradivo
V minulem letu 2014 smo kupili približno toliko gradiva kot leto poprej.
Porabili smo 3.437,71 EUR, leto poprej skoraj enako 3. 423,96 EUR. (podatki računovodkinja K. Stritih).
Z nakupom smo tako pridobili 241 novih enot gradiva, v letu 2013 pa 252 (knjige in neknjižno gradivo),
razlika gre na račun povečanja cen. Od različnih institucij oziroma posameznikov smo dobili v dar še 53
enot. V tem obdobju smo odpisali tudi 58 enot gradiva, ki je bilo že zastarelo ali dotrajano.
Na dan 31. 12. 2014 je šolski knjižnični fond tako obsegal 18 777 enot gradiva: knjige, glasbene in ostale
zgoščenke ter DVD. Video kasete so v knjižničnem fondu sicer še vodene, vendar se jih večinoma ne
uporablja več, ker ni ustreznih naprav.

Izposoja v knjižnici
Obisk knjižnice in izposoja sta se nekoliko zmanjšala, kar lahko pripisujemo različnim dejavnikom.
Učenci in delavci šole so si v koledarskem letu 2014 izposodili skupaj 13 409 enot gradiva, in sicer 11 071
enot knjižnega gradiva, 163 enot neknjižnega gradiva, 90 učbenikov in gradiv za učitelje ter 2085 enot iz
učbeniškega sklada. Obisk in ogled gradiva v šolski čitalnici tu nista všteta.
Pri izposoji so bili še posebej pridni učenci prve in druge triade ter učenci PŠ Kovor, manj pa tretje, razen
seveda nekaterih izjem.
Učenci razredne stopnje so imeli v knjižnici tudi knjižnično vzgojo.
25
Šolski učbeniški sklad 2014
Iz šolskega učbeniškega sklada so si izposodili učbenike prav vsi učenci, razen dveh deklic iz iste družine.
Učenci prvega razreda učbenikov še nimajo.
Za nakup novih učbenikov smo porabili 5. 938,97 EUR, v letu 2013 pa 4. 414,62 EUR ( računovodkinja K.
Stritih), nekaj za dokup in zamenjavo obrabljenih učbenikov, zamenjali pa smo tudi učbenike za okolje v 3.
razredu, berila v 5. razredu, matematiko v 7. razredu, geografijo v 8. in 9. razredu ter zgodovino v 9.
razredu.
Vse učbenike smo kupili iz prihranjenih sredstev učbeniškega sklada, pridobljenih v prejšnjem obdobju, tako
da je učbeniški sklad sedaj že skoraj popolnoma prazen, saj od Ministrstva za šolstvo in šport za leto 2014,
in že tri leti poprej, v ta namen nismo prejeli nobenih finančnih sredstev.
Knjižničarka M. Kavčič
2.1.4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
Ugotavljamo, da smo letne cilje, ki smo jih planirali v finančnem načrtu in programu dela, dosegli.
2.1.5 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja
Naloge, ki si jih zastavimo, temeljito premislimo in načrtujemo. Upoštevamo možnosti, sposobnosti in
izkušnje (lastne in tuje). Menim, da na vseh področjih ravnamo s sredstvi skrajno racionalno in gospodarno,
v kar nas sili tudi dejstvo, da je novih nalog in potreb, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, vedno več.
Žal pa za oba vira proračuna velja, da ne sledita dodatnim potrebam šole, saj se proračunska sredstva
odmerjajo praviloma že več let le na osnovi indeksov, ki pa ne odražajo dejanskih potreb.
2.1.6 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora
Šola vodi računovodstvo in knjigovodstvo na podlagi Pravilnika o računovodstvu ter Pravilnika o javnih
naročilih in naročilih malih vrednosti. Pri izplačevanju plač in nadomestil upoštevamo kolektivno pogodbo in
druge z zakonom določene predpise. Sproti spremljamo in nadzorujemo prejeta in porabljena sredstva.
Upoštevamo roke plačila in terjamo plačilo neporavnanih računov.
26
2.1.7 Ocena učinkov poslovanja na druga področja, predvsem na gospodarstvo, socialo, varstvo
okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora
V zvezi z Zakonom o oceni tveganja in Zakonom o varstvu pri delu je šola poskrbela za sprotne preglede
aparatov in opreme, čeprav je nekaj že odpisanih, pa vendar še v uporabi. Šola ima sklenjeno pogodbo o
izvajanju strokovnih nalog varstva zdravja pri delu ter požarnega varstva, ki vključuje načrtovanje, izbiro in
vzdrževanje sredstev tako, da ta ugotavlja ustreznost predvidenih sredstev za delo in njihovo
dokumentacijo, roke in postopke za periodične preglede ter preizkuse.
Vključeni smo v projekt Zdrava šola. V tem projektu skrbimo za zdravje učencev, zaposlenih in za zdravo
delovno okolje, racionalizacijo stroškov ter čisto okolje.
Z mednarodnimi projekti posegamo v evropski prostor. Več let smo že povezani z zamejsko osnovno šolo in
še naprej utrjujemo stike.
2. 1. 8 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovsko politiko
Na dan 31.12.2014 je bilo na OŠ Bistrica zaposlenih 52 (62 leta 2011, 54 leta 2012, 53 leta 3013) oseb,
od tega 3 (6%) za določen čas in 49 (93 %) za nedoločen čas.
Preglednica 11: Število zaposlenih na dan 31.12.2014 po izobrazbi in po vrsti zaposlitve (DČ
določen čas, NDČ nedoločen čas)
Priimek
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Ime
strokovni delavci
Belehar
Tjaša
Bergant
Nataša
Bitežnik
Betka
Bohinjec
Marija
Dežman
Anja
Fiksl
Majda
Frantar
Marta
Golmajer
Monika
Janežič
Gregor
Japelj
Irena
Jazbec
Mateja
Jurkovič
Breda
Jurkovič
Peter
Kavčič
Metka
Kosec
Andreja
Kovač
mag. Irma
Kralj
Tanja
Križaj
Simona
Krmavner
Alenka
Kuralt
Eva
stopnja
izobrazbe
7
6
6
7
7
7
6
7
7
6
7
6
7
6
7
8
7
6
7
7
status
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Določen čas
Določen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
delovno mesto
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
KNJIŽNIČAR
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
27
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
Lah
Tatjana
Likozar
Marija
Markič
Dušan
Mrgole
Ana
Pintarič
Dina
Pogačnik Dolenc
Marija
Ropoša
Jožica
Sajovic
Andreja
Sedej
Sonja
Seifert
Jožefa
Senica
Klara
Smolej
Petra
Šlibar
Silvia
Šmejc
Janja
Švab
Tjaša
Učakar
Melita
Vester
Marjeta
Voglar
Sanja
Zaletel
Mihael
Zaplotnik Šlibar
Marijana
zaposleni v upravi
Bogataj
Suzana
Kralj
Petra
Kravcar
Mirjana
Stritih
Karmen
Žun
dr. Štefan
vzdrževanje
Meglič
Janez
čiščenje
Kuhar
Andreja
Majstorović
Radosavka
Meglič
Urška
Velić
Breda
Vujičić
Ilinka
javno delo
Leber
Marjanca
6
7
6
7
7
7
6
6
7
7
7
7
7
6
7
7
6
7
6
7
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ, ORGANIZATOR ŠOLSKE PREHRANE
RAČUNALNIČAR, UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
SVETOVALNI DELAVEC
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
UČITELJ
5
7
7
7
9
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
ADMINISTRATOR, ČISTILKA, LABORANT
POSLOVNI SEKRETAR
POMOČNIK RAVNATELJA
RAČUNOVODJA
RAVNATELJ
5
Nedoločen čas
HIŠNIK
4
4
2
1
2
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
Nedoločen čas
ČISTILKA
ČISTILKA
ČISTILKA
GOSPODINJEC
ČISTILKA
5
Določen čas
UČNA POMOČ
Na področju kadrov pogosto sodelujemo z OŠ Križe, OŠ Tržič, Glasbeno šolo Tržič in tržiškimi vrtci.
Sodelovanje z omenjenimi zavodi je odlično. Sodelujemo tudi z Zavodom za zaposlovanje Kranj.
Realizacija letnega delovnega načrta in analiza vzgojno izobraževalnega dela v šolskem letu 2013/14 je
obdelana v dokumentu Poročilo o realizaciji letnega delovnega načrta za šolsko leto 2013/14.
Prednostna naloga ostaja izvajanje osnovnošolskega programa. Kadrovsko se stalno izpopolnjujemo in
sodelujemo na raznih področjih. Naš trud je opazen tudi izven našega zavoda, kar se kaže v napredovanju
zaposlenih, kar je za delavce, zaposlene v izobraževanju, tudi priznanje za njihovo delo.
V letošnjem letu so se izboljšali tudi materialni pogoji, šolo še vedno opremljamo, tako da bodo ti pogoji za
delo še boljši.
28
2.1.9 Prostori
OŠ Bistrica si prizadeva zagotavljati zaposlenim in učencem čim boljše pogoje za delo in učenje, zato šolo
tudi sproti obnavljamo in vzdržujemo.
2.1.10 Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa
Nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela nismo imeli.
29
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2014
3.
3.1 Uvod
Računovodsko poročilo je sestavljeno na podlagi naslednjih podlag, katere so bile upoštevane pri vodenju
poslovnih knjig, vrednotenju računovodskih postavk in sestavi računovodskih izkazov se uporabljajo:
-
Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/99; 30/02-ZJF-C in 114/2006-ZUE),
-
Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/11 in 110/11),
-
Zakon o uravnoteženju javnih financ ( Ur.l. RS 40/12)
-
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.l. RS,
št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in
108/2013),
-
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur.l. RS, št. 109/07 in 68/09)
-
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (UR.l. RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in 108/2013)
-
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu
(Ur.l. RS, št. 117/02, 134/03 in 108/2013),
-
Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za
pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna
(Ur.l. RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),
-
Navodilo o predložitvi letnih poročil pravnih oseb javnega prava (Ur.l. RS, št. 14/09 in 109/10),
-
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev
(Ur.l. RS št. 54/02; 45/05;138/06,120/07 in 48/09,112/09 in 58/10),
-
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Ur.l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 popravek, 104/10
in 104/11),
-
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Ur.l. RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12 in 108/2013),
-
Slovenski računovodski standardi (SRS) ter
-
Drugi podzakonski akti in interni pravilniki šole.
30
V računovodskih poročilih so pojasnila in razkritja v zvezi z računovodskimi izkazi.
Računovodsko poročilo vsebuje:
 Bilanco stanja s predlogama:

Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil
 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov

po vrstah dejavnosti in

po načelu denarnega toka
 Izkaz računa denarnih terjatev in naložb določenih uporabnikov
 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov
 Pojasnila k izkazom
3.2 Poročilo bilance stanja na dan 31.12.2014
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje sredstva in vire sredstev Osnovne šole Bistrica na
dan 31.12.2014.
Podatki so izkazani v EUR brez centov.
3.2.1 Sredstva
A. Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
Stanje dolgoročnih sredstev in sredstev v upravljanju tekočega leta na dan 31.12.2014 znaša 5.112.466€. V
primerjavi s stanjem na dan 31.12.2013 je manjše za 124.136€.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih cenah,
zmanjšanih za amortizacijo. V poslovnih knjigah se posebej izkazujejo nabavne vrednosti in popravki
vrednosti za zemljišča, zgradbe in opremo, katere nabavna vrednost je večja od 500 €. Redni odpis osnovnih
sredstev se prične odpisovati s prvim dnem naslednjega meseca, v katerem se začne uporabljati in se
obračunava do dokončnega nadomestila vrednosti. Za metodo amortiziranja smo izbrali enakomerni
časovni odpis. Stroški odpisa se pokrivajo v breme ustreznih obveznosti do virov sredstev. Neopredmetena
in opredmetena osnovna sredstva za leto 2014 niso prevrednotena.
1. Neopredmetena sredstva predstavljajo licence za računalniške programe v skupni vrednosti
1.746€. Stanje se je zmanjšalo za 536€. Nabavna vrednost premoženjskih pravic znaša 5.391€.
Popravek vrednosti premoženjskih pravic znaša 3.645€. Amortizacija materialnih pravic leta 2014
znaša 689€.
31
2. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišče, gradbeni objekti, oprema in druga opredmetena
sredstva. Kot opremo izkazujemo tudi drobni inventar z dobo uporabnosti nad 1 leto, katera
posamična nabavna vrednost ne presega 500€. Drobni inventar z dobo uporabnosti nad enim
letom in posamično nabavno vrednostjo manjšo od 500€, se vodi na posebnem analitičnem kontu
in se odpiše 100% ob nabavi.
Vrednost zemljišč na dan 31.12.2014 je enaka lanskoletni in znaša 1.135.749€.
Nabavna
vrednost
(1.1.)
Popravek
vrednost
(1.1.)
zgradbe
6.219.571,79
2.152.733,31
oprema
773.419,63
741.634,72
Povečanje
nabavne
vrednosti
Zmanjšanje
nabavne
vrednosti
26.142,50
28.985,98
Zmanjšanje
popravka
vrednosti
Amortizacija
Neodpisana
vrednost
(31.12.)
62.290,00
186.587,14
3.942.541,34
28.985,98
25.517,97
32.409,44
Vrednost gradbenih objektov Osnovne šole Bistrica in podružnične šole Kovor znaša 3.942.541€ in se je v
letu 2014 zmanjšala za 124.297€. Občina Tržič je iz investicijskih transferov financirala obnovo J dela fasade.
Zamenjali in obnovili smo tudi dotrajane radiatorje in iz presežka preteklih let pokrili strošek obnove fasade
pri vhodu v šolo. Zgradbe smo amortizirali v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa, znaša pa
186.587€.
Nabavna vrednost opreme se je v letu 2014 povečala za 26.142€, od tega za opremo 13.126€, za drobni
inventar 3.117€, za knjižnico 3.832€ in za učbenike 6.067€. Odpisana vrednost opreme in drobnega
inventarja v letu 2014 znaša 28.986€, sedanja vrednost pa 32.409€. V letu 2014 smo iz uporabe izločili za
8.760€ uničenih in neuporabnih učbenikov, za 84€ uničenih knjig knjižnice, za 11.196€ uničenega in
neuporabnega drobnega inventarja, ter za 8.946 € dotrajanih in poškodovanih osnovnih sredstev.
B. Kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve
Kratkoročna sredstva so: denarna sredstva pri bankah in drugih finančnih ustanovah, kratkoročne terjatve
do kupcev in kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta.
Kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve 31.12.2014 znašajo 226.364€ in so za 10,63% nižja kot
leto prej.
Stanje denarnih sredstev na podračunu pri Upravi za javna plačila Kranj je 62.205€ in je usklajeno s stanjem
na izpisu odprtih postavk-stanje denarnih sredstev na dan 31.12.2014. Denarna sredstva so namenjena
nemotenemu tekočemu poslovanju zavoda. Vsebujejo pa kumulativen presežek prihodkov nad odhodki iz
prejšnjih let, kratkoročne odložene prihodke za stroške, ki bodo nastali v letu 2015, ter sredstva za
pokrivanje stroškov, ki zapadejo v letu 2015.
32
Kratkoročne terjatve do kupcev izkazujejo 21.771€ neplačanih terjatev. Te so:
 terjatve do učencev
 terjatve za najemnine prostorov
 terjatve za oddajo izrabljenih kartuš
20.556€
1.208€
7€
Stanje kratkoročnih terjatev do kupcev je sprejemljivo in ne ogroža poslovanja šole. Po večini gre za odprte
terjatve do učencev, ki še niso zapadle v plačilo saj predstavljajo obračunane storitve za mesec december
2014 in bodo plačane v mesecu januarju 2015. Za 21€ je dolga do 90 dni, do 30 dni dolga je za 4.451€ in
nezapadlih terjatev je za 17.299€. Zaradi brezposelnosti imajo tudi pri nas nekateri starši težave s plačilom
položnic, le tem redno pošiljamo opomine in smo z njimi tudi v kontaktu. Za večje dolgove se s straši
dogovorimo tudi za obročno plačevanje, napotimo pa jih tudi na CSD po pomoč. Del stroškov pokrijemo
tudi z donacijami. Neplačanih zapadlih terjatev ne smatramo za sporne, saj so le te po izkušnjah prejšnjih let
poplačane.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta v vrednosti 138.370€ so terjatve za
mesec december 2014, ki bodo poplačane v januarju 2015. Te so:
 terjatve do Ministrstva za šolstvo in šport
 terjatve do občine Tržič
 terjatve do Zavoda RS za zaposlovanje
 terjatve do VVZ Tržič
 terjatve za obresti Zakladnice Slovenije
136.806€
46€
994€
498€
26€
Med druge kratkoročne terjatve v znesku 2.297€, ki bodo poravnane v mesecu januarju 2015 sodijo:
 terjatve do ZZZS
 terjatve do ZPIZ – invalidnine
994€
1.303€
Aktivne časovne razmejitve v vrednosti 1.721€ predstavljajo razmejitve stroškov naročnine revij za leto
2015 v znesku 743€, ter shema šolskega sadja, ki predstavlja stroške nabavljenega sadja od septembra do
decembra 2014. Zahtevek za povrnitev sredstev sheme šolskega sadja bo izstavljen v letu 2015 v znesku
978€.
C. Zaloge
Osnovna šola Bistrica nima zalog v letu 2014.
33
3.2.2 Obveznosti do virov sredstev
D. Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve
Med kratkoročne obveznosti štejemo obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz
poslovanja, kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN in pasivne časovne razmejitve.
Vse kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2014 znašajo 207.987€.
Med kratkoročne obveznosti do zaposlenih v skupni vrednosti 129.674€, ki bodo izplačane v mesecu
januarju 2015 štejejo:
 obveznosti za čiste plače
 obveznosti za prispevke od plač
 obveznosti za davke na osebne prejemke
 druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih
(prehrana, prevoz, jubilejna nagrada, potni stroški)
80.158€
27.090€
15.967€
6.459€
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2014 znašajo 31.592€. To so obveznosti iz
poslovanja in bodo plačane na dan zapadlosti v letu 2015. Šola nima neporavnanih obveznosti do
dobaviteljev saj plačujemo material in storitve v dogovorjenih plačilnih rokih.
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v skupni vrednosti 24.949€ predstavljajo obveznosti za
prispevke delodajalca v znesku 19.682€ in obveznosti od odtegljajev plač za mesec december 2014 v
vrednosti 5.267€. Vse obveznosti bodo poravnane januarja 2015.
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v znesku 969€ zajemajo obveznosti za stroške digitalnega
potrdila SIGEN-CA, stroške za članarino Cobiss podjetja Izum d.o.o. in stroške zdravniških pregledov
Osnovnega zdravstva Gorenjske.
Pasivne časovne razmejitve izkazujejo namenska sredstva za izvajanje programov, katerih financiranje ne
sovpada s koledarskim letom oziroma za katere še nismo prejeli računov v letu 2014. Na kontu pasivnih
časovnih razmejitvah v skupni višini 20.803€ izkazujemo kratkoročno odložene prihodke, ki so strogo
namenska. To so:
 sredstva od učencev za šolo v naravi
 sredstva učencev za pouk
 sredstva za nadarjene učence
 učbeniški sklad
 sredstva od starega papirja
 sredstva MIZŠ za učila
5.934€
364€
786€
1.644€
1.983€
3.879€
34
 sredstva Javnega sklada za projekt Popestrimo šolo
 sredstva za izobraževanje
 sredstva donacij
2.227€
3.073€
913€
E. Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Med lastne vire in dolgoročne obveznosti štejemo: dolgoročne pasivne časovne razmejitve, dolgoročne
rezervacije, obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva ter presežek
prihodkov nad odhodki.
Lastni viri in dolgoročne obveznosti na dan 31.12.2014 znašajo 5.130.823€.
Med dolgoročne pasivne časovne razmejitve v znesku 57€ uvrščamo sredstva amortizacije donacijske
programske opreme, ki smo jo prejeli leta 2012.
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva prikazujejo vire sredstev
ustanoviteljice Občine Tržič na dan 31.12.2014 in znašajo 5.112.389€.
Ugotovljeni poslovni izid v letu 2014 presežek prihodkov nad odhodki znaša 18.377€. V letu 2014 smo imeli
za 11.259€ več prihodkov kot odhodkov. MIZŠ nam je zagotovilo 1/3 sredstev za izplačilo drugega obroka
razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij. Šola je v skladu z dopisom št.: 1007-11/20141136 z dne 08.01.2015 poslala vlogo za celoten znesek (32.404€) in pričakujemo, da bodo do konca leta
poravnali svojo obveznost.
35
3.3 Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov
V skladu z zakonom o računovodstvu se prihodki in odhodki določenih uporabnikov, med katere se na
podlagi Uredbe o določitvi posrednih in neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov
razvršča tudi Osnovna šola Bistrica, priznavajo v skladu z računovodskim načelom nastanka poslovnega
dogodka, to pa po določbi 16. člena Odredbe o merjenju in razčlenjevanju prihodkov in odhodkov pravnih
oseb javnega prava pomeni, da določeni uporabniki ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke v
skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za nepridobitne organizacije in niso v nasprotju z Zakonom o
računovodstvu.
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je razčlenjen v skladu z zgoraj omenjenimi zakoni in
enotnim kontnim načrtom za proračunske uporabnike. Med prihodki in odhodki so prikazani zneski, ki so
nastali kot poslovni dogodek v koledarskem letu 2014.
3.3.1 Prihodki
Celotni prihodek smo razčlenili na:
-
prihodke od poslovanja
-
finančne prihodke
-
druge prihodke.
Realizacija Realizacija Indeks
2013
2014
R14/R13
prihodki od poslovanja
finančni prihodki
drugi prihodki
1.895.402
1.860.810
0,98
10.700
10.184
0,95
1.296
1.222
0,94
1.907.398
1.872.216
0,98
Celotni prihodki v letu 2014 znašajo 1.872.216€, kar je 98,16 % realizacije v primerjavi s prihodki v letu
2013.
36
Struktura prihodkov po virih financiranja v letu 2014
viri prihodka
Prihodki MIZŠ
Prihodki ZZS
Prihodki javne agencije za shemo sadja
Prihodki občine
Prihodki učencev
Prihodki zbiranja starega papirja
Prihodki najemnin
Finančni prihodki (obresti, zavarovalnice)
Ostali prihodki
Celotni prihodki
prihodki
v EUR
delež
1.594.863 85,18584
9.171
0,48985
3.049
0,16284
69.264
3,69955
170.624
9,11354
5.965
0,31859
16.050
0,85728
927
0,04949
2.303
1.872.216
0,12302
100
Prihodki od poslovanja
Med poslovne prihodke sodijo prihodki od prodaje proizvodov, blaga in materiala ter prihodki od prodaje
storitev. Prihodki iz poslovanja so bili doseženi z izvajanjem javne službe in tržne dejavnosti. Prihodki iz
poslovanja predstavljajo nakazila Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in Občine Tržič, ki so za 1,83 % nižji
v primerjavi z letom 2013. Del sredstev nakazanih s strani MIZŠ smo knjižili v dobro konta 980 – obveznosti
do sredstev danih v upravljanje, kjer oblikujemo vire financiranja za pokritje amortizacije nabavljenih
osnovnih sredstev.
Tržno dejavnost predstavlja oddaja prostorov ter telovadnice v najem. Za oddajo prostorov in telovadnice
smo upoštevali stroške ogrevanja, stroške elektrike, vodarine ter stroške čistil za mesece ko se je dejavnost
izvajala v skladu s sodili.
Prihodki od poslovanja za leto 2014 znašajo 1.860.810 € in so za 1,83 % nižji kot prihodki od poslovanja v
letu 2013.
37
Finančni prihodki
Finančni prihodki predstavljajo prejete obresti za stanje denarnih sredstev na podračunu in sredstva od ZZS
za javna dela. Finančni prihodki skupaj znašajo 10.184€ in so za 4,82 % nižji kot finančni prihodki v letu
2013.
Drugi prihodki
Med druge prihodke smo upoštevali donacije domačih pravnih oseb in odškodnino Zavarovalnice Maribor v
skupni vrednosti 1.222€. Drugi prihodki so za 5,71% nižji kot v letu 2013.
konto
Realizacija
2013
Prihodki
760001
Prihodki od republike
760002
Prihodki občine
760004
Prihodki – shema sadja
760005
Prihodki – popestrimo šolo
760022
Prihodki - obrabnina učbenikov
760100
Realizacija
2014
%
R14/R13
1.631.249
1.594.863
97,77
80.158
69.264
86,41
2.497
3.049
122,09
394,76
0
0,00
71
41
56,98
Prihodki malic učencev
33.662
34.729
103,17
760101
Prihodki kosil učencev
69.812
72.196
103,41
760103
Prihodki KD, ŠD, ekskurzij
30.397
20.792
68,40
760104
Prihodki učencev
10.554
6.590
62,45
760105
Prihodki za ŠN in tabore
14.323
36.277
253,29
760106
Prihodki od starega papirja
4.907
5.965
121,56
763000
Prihodki od donacij
1.761
1.690
95,98
760402
Prihodki najemnin prostorov
15.418
16.050
104,10
762000
Prihodki od obresti
1.462
400
27,33
762902
Prihodki – refundacija ZZS
9.237
9.171
99,28
7629
Drugi prihodki
328
613
186,69
763100
Prihodki od zavarovalnice
1.166
527
45,19
1.907.398
1.872.216
98,16
Skupaj prihodki
38
3.3.2 Odhodki
Celotne odhodke smo razčlenili na:
 stroške blaga, materiala in storitev,
 stroški dela,
 amortizacija,
 drugi stroški.
Realizacija
2013
Realizacija
2014
Indeks
R14/R13
360.593
361.093
1,00
1.551.123
1.483.427
0,96
amortizacija
17.965
12.390
0,69
drugi stroški
442
/
0,00
6.032
4.047
0,67
1.936.155
1.860.957
0,96
stroški blaga, materiala in storitev
stroški dela
finančni odhodki
Celotni odhodki v letu 2014 znašajo 1.860.957€, kar je 96,12 % realizacije v primerjavi z odhodki v letu
2013.
39
Struktura odhodkov v letu 2014 po kontih EKN
odhodki v
EUR
4602
Stroški energije
4605
stroški strokovne literature
4606
stroški pisarniškega poslovanja
4609
drugi stroški materiala
4610
stroški storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti
4611
stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja ter najemnin
4612
stroški zavarovalnih premij, ter plačilnega in bančnega prometa
4613
stroški intelektualnih storitev
4614
stroški komunalnih storitev
4615
povračila stroškov v zvezi z delom
4616
podjemne pogodbe
4617
stroški reprezentance
4619
stroški drugih storitev
462
amortizacija
4640
plače zaposlenih
4642
povračila zaposlenim
4643
stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
4644
regres za letni dopust
4645
bonitete in drugi prejemki zaposlenih, ki imajo naravo stro. dela
4646
prispevki izplačevalca od plač, nadomestil in drugih prejemkov
4648
stroški dela iz prejšnjih obračunskih obdobij
4670
odhodki za obresti
Celotni odhodki
delež
36.066
1,93801
2.373
0,12754
3.662
0,19678
28.527
1,53290
242.650
13,03901
11.121
0,59761
4.224
0,22696
10.338
0,55553
5.564
0,29901
2.779
0,14932
3.653
0,19631
577
0,03102
9.558
0,51361
12.390
0,66578
1.167.122
62,71616
71.260
3,82921
5.709
0,30679
18.770
1,00862
4.193
0,22532
192.380
10,33770
23.994
1,28933
4.047
0,21749
1.860.957
100
Vsi odhodki so se v primerjavi z letom 2013 zmanjšali za 3,88 %. Največji delež v strukturi odhodkov, kar
79,71 %, predstavljajo stroški dela, sledijo stroški blaga, materiala in storitev 19,40 % celotnih odhodkov.
Amortizacija predstavlja 0,67 % celotnih odhodkov, finančni odhodki predstavljajo 0,22 % vseh odhodkov.
40
Stroški materiala vsebujejo vse stroške za nemoteno poslovanje, kot so: pisarniški material, čistilni
material, energija, ogrevanje, vzdrževanje, material za pouk, živila za šolsko kuhinjo, material za osebno
higieno. V letu 2014 so se stroški ogrevanja zmanjšali za 16,08 % predvsem zaradi menjave oken in obnove
fasade. Stroški goriva za šolski avto in kosilnico so višji za 127€, pedvsem zaradi večkratnega točenja goriva
službenega vozila, goriva za kosilnico in nakupa olja. V letu 2014 nismo kupili vseh novih delovnih oblek, saj
je bilo ugotovljeno, da še vedno zadostuje standardom in jo bomo zamenjali v letu 2015. Zdravila in
sanitetni material, kot tudi laboratorijski material kupujemo po potrebi, zato manjše nabave v letu 2014.
Stroški storitev vsebujejo vse stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, vzdrževanjem, obnovami,
komunalne in prevozne storitve, zavarovalne premije, povračila stroškov v zvezi z izobraževanjem,
študentsko delo in honorarji. V letu 2014 so se povečali stroški strokovne literature in izobraževanja
zaposlenih (pedagoških in nepedagoških), saj je bilo veliko sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki jo
uporabljamo za pravilno delovanje organizacije. Stroški izvedenih šol v naravi in tabor so se v letu 2014
povečali, kar za 88,44 %, kar ne pomeni, da smo jih organizirali več, temveč so se le-te zgostile v začetku in
na koncu leta 2014, kot smo dobili termine s strani CŠOD. V letu 2014 so se povečali tudi stroški storitev
delavcev, saj v šolskem letu 2014/15 plačujemo 3,74 delavca preko storitvenih servisov. Stroški
zdravstvenih storitev so se povečali zaradi nujnih pregledov zaposlenih, ki nam jih je naložil Inšpektorat RS
za delo. MIZŠ pokrije le štiri preglede v celem letu.
Stroški dela vsebujejo bruto plače zaposlenih in nadomestila plač za boleznine, prispevki za socialno
varnost delodajalcev in druge stroške dela kot so: prevoz na delo zaposlenih, malica zaposlenih, dodatno
pokojninsko zavarovanje, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob odhodu v pokoj,
solidarne pomoči, dnevnice, kilometrine, nočnine. Nižji stroški dela gredo predvsem na račun uveljavitve
ZUJF-a. Največja razlika je pri izplačilu dodatnega pokojninskega zavarovanja (KAD), tu gre za 50,64 %
zmanjšanje. V letu 2014 so bile tri delavke upravičene do jubilejne nagrade (dve za 10 let in ena za 20 let) in
ena delavka se je upokojila. V letu 2014 imamo obračunane tudi stroške dela iz prejšnjih obračunskih
obdobij, ki zajemajo drugo polovico tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ki je znašala 32.375€.
Amortizacija je obračunana v skladu s predpisanimi stopnjami in predpisi, ki urejajo amortiziranje v breme
sredstev v upravljanju. Delež amortizacije, ki se nanaša na odpis opreme, ki je glede na nabavno vrednost
drobni inventar se odpiše v celoti, takoj ob nabavi. Za stroške obračunane amortizacije je zavod bremenil –
zmanjšal vir- sredstva prejeta v upravljanje in donacije namenjene za stroške amortizacije, ker ni prejel
posebnih namenskih sredstev s strani proračuna za pokrivanje stroškov amortizacije.
Finančni odhodki predstavljajo obresti, ki so bile izplačane po zakonu za drugo polovico tretje četrtine
plačnih nesorazmerij.
41
Razčlenitev stroškov po kontih:
Odhodki
Realizacija
2013
Realizacija
2014
%
R14/R13
460200
Električna energija
10.452
10.906
104,35
460201
Stroški ogrevanja
29.518
24.771
83,92
460203
Gorivo za šolski avto in kosilnico
262
389
148,47
460500
Stroški literature, časopisi, revij
1.752
2.373
135,48
460600
Pisarniški material
2.893
3.662
126,56
460901
Čistilni material
2.789
3.266
117,10
460902
Stroški za učne pripomočke
7.352
8.261
112,37
460903
Stroški za delovne obleke
267
148
55,23
460904
Malice učencev - shema šolskega sadja
2.704
2.829
104,63
460908
Zdravila in sanitetni material
142
58
41,00
460909
Laboratorijski material
194
149
76,83
460910
Drugi materialni stroški
9.672
7.726
79,88
460911
Stroški za papirnate brisače
2.799
4.086
146,00
460612
Stroški šolskih tekmovanj učencev
1.964
2.004
102,06
461001
Stroški šole v naravi, tabori
17.714
33.380
188,44
461002
Stroški za ŠD, KD, ekskurzije
38.567
28.827
74,75
461003
Založniške in tiskarske storitve
428
395
92,41
461008
Prevozne storitve
/
618
/
461009
Stroški malic učencev
63.352
65.871
103,98
461010
Stroški kosil učencev
77.981
79.476
101,92
461011
Stroški storitve delavca
13.824
28.088
203,18
461100
Tekoče vzdrževanje objektov
1.505
1.351
89,78
461101
Tekoče vzdrževanje računalniške opreme
563
176
31,19
461102
Tekoče vzdrževanje druge opreme
7.283
5.471
75,12
461160
Najemnina tiskalnika
677
759
112,17
42
461161
Najemnina računalniških programov
1.834
2.631
143,48
461199
Investicijsko vzdrževanje
26.324
/
/
461200
Stroški plačilnega prometa
199
188
94,19
461201
Stroški zavarovalnih premij
4.058
4.036
99,47
461300
Stroški izobraževanja zaposlenih
3.394
5.823
171,59
461301
Zdravstvene storitve
1.305
3.696
283,11
461302
Pravne storitve
813
819
100,83
461007
Računalniške storitve
5.732
5.995
104,58
461400
Vodarina in kanalščina
1.766
2.976
168,52
461401
Odvoz odpadkov
2.729
2.589
94,86
461403
Stroški vzdrževanja avtomobila
/
658
/
461922
Zavarovanje šolskega avta
108
75
70,13
4615
Drugi stroški dela-dnev. kilom.
3.008
2.688
89,36
461500
Hotelske usluge
431
91
21,11
461601
Podjemne pogodbe
2.833
3.653
128,97
461700
Stroški reprezentance
549
577
105,17
461900
Drugi str. storitev
3.283
2.651
80,76
461901
Stroški varov. zgradb in opreme
1.046
1.058
101,19
461902
Telefonske storitve
3.470
2.682
77,29
461903
Zakupnina internet
1.160
1.541
132,84
461904
Poštnina
707
635
89,83
461905
Članarine (COBISS)
230
230
100,00
461922
Drugi odhodki
966
761
78,80
462000
AM materialnih pravic
547
670
122,56
462001
AM gradbenih objektov
185.385
186.587
100,65
462002
AM opreme
10.713
12.242
114,28
462003
AM za drobni inventar
10.127
3.117
30,78
462004
AM knjižnice
3.424
3.334
97,38
462005
AM učbeniškega sklada
4.415
5.939
134,53
43
4621
AM pridobljena od donacij
278
278
100,00
4629
Zmanjšanje AM v breme vira
-196.923
-199.778
101,45
464000
Plače zaposlenih
1.194.377
1.167.121
97,72
464200
Prevoz na delo
35.655
34.069
95,55
464201
Prehrana zaposlenih
37.276
37.191
99,77
464300
Dodatno pokojninsko zavar.-KAD
11.566
5.709
49,36
464400
Regres za LD
18.728
18.770
100,22
464500
Jubilejne nagrade in odpravnine
8.635
4.193
48,56
464501
Solidarna pomoč
693
/
/
464600
Prispevki delodajalca
195.484
192.380
98,41
4648
Stroški dela iz prejšnjih obračunskih obdobij
48.709
23.994
49,26
464900
Davek od prometa zavarovalnih poslov-KAD
387
/
/
4652
Druge dajatve za volonterje
44
/
/
4658
Drugi stroški iz prejšnjih let
10
/
/
4670
Odhodki za obresti
6.032
4.047
67,10
1.936.155
1.860.957
96,12
SKUPAJ
Poslovni izid
Celotni prihodek 2014
1.872.216€
Celotni odhodek 2014
1.860.957€
Presežek prihodkov nad odhodki leta 2014
11.259€
Poslovni izid za leto 2014 je pozitiven in je izkazan s presežkom prihodkov nad odhodki v znesku 11.259€.
Sredstva v znesku 18.377€, ki so nam še ostala na kontu 985 bomo v soglasju z ustanoviteljem porabili za
investicijska vlaganja v šolski prostor.
44
3.4 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 01.01.2014
do 31.12.2014
Celoten izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti delimo na delež javne
službe in na delež od prodaje blaga in storitve na trgu. Pojem Javna služba zajema celotno dejavnost vzgoje
in izobraževanja ne glede na vir financiranja.
Šola prejema sredstva za poslovanje od:
 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport,
 ustanovitelja Občine Tržič,
 staršev učencev za prehrano in dejavnosti v povezavi z vzgojno-izobraževalnim procesom,
 javnih agencij RS,
 Zavoda za zaposlovanje,
 donacij, subvencij in
 najemnin poslovnih prostorov.
Prodaja
blaga in
storitev
na trgu
0,9%
Izvajanje
javne
službe
99,1%
45
Struktura prihodkov iz poslovanja je bila v letu 2014 naslednja:
Javna služba
1.856.166€ to je 99,14 %
Tržna dejavnost
16.050€ to je 0,86 %
Celotni
prihodek
Prihodek
Prihodki od poslovanja
Finančni prihodki
Drugi prihodki
SKUPAJ
Tržna
dejavnost
Javna služba
1.860.810
1.844.760
16.050
10.184
10.184
/
1.222
1.222
/
1.872.216
1.856.166
16.050
Struktura odhodkov iz poslovanja je bila v letu 2014 naslednja:
Javna služba
1.845.871€ to je 99,19 %
Tržna dejavnost
15.086€ to je 0,81 %
Odhodek
Stroški materiala
Celotni
odhodek
Javna služba
Tržna
dejavnost
70.628
64.885
5.743
290.465
289.914
551
1.196.825
1.189.807
7.018
192.380
191.260
1120
Drugi stroški dela
94.222
93.580
642
Amortizacija
12.390
12.390
/
4.047
4.035
12
1.860.957
1.845.871
15.086
Stroški storitev
Plače in nadomestila plač
Prispevki za soc. varnost
Finančni odhodki
SKUPAJ
46
Stroške nastale za opravljanje tržne dejavnosti smo določili na podlagi sodil:

Ogrevanj
12,5%

Električna energija
21,8 %

Vodarina
25 %

Čistila
10 %
za mesece, ko se je dejansko opravljala tržna dejavnost.
Presežek prihodkov nad odhodki tržne dejavnosti je 964€.
3.5 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka od
01.01.2014 do 31.12.2014
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javnofinančnih prihodkov
in odhodkov s katerim zagotovimo primerljive podatke gibanja javnih financ na ravneh občine in države.
Vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju in v preteklem obračunskem obdobju. Pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo denarnega toka, kar pomeni, da je poslovni
dogodek nastal in da je prišlo do prejema ali izplačila denarja.
Prihodki in odhodki so razčlenjeni v skladu z zakonom o računovodstvu ter z enotnim kontnim načrtom za
proračun, proračunske porabnike in druge osebe javnega prava. Med prihodki in odhodki so izkazani zneski,
ki so nastali v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 kot denarni tok zavoda.
Podatki, ki jih izkazujemo na predpisanih evidenčnih kontih (prihodke - 71, 72, 73, 74, 78) in (odhodke – 40,
41, 42) niso primerljivi s podatki izkazanimi na kontih obračunane realizacije (konti 76 in 46 ).
V izkazu prikazujemo v letu 2014 skupna prejeta sredstva v višini 1.898.627€ in skupne odhodke v višini
1.935.911€. Rezultat gibanja denarnih tokov je v letu 2014 tako presežek odhodkov nad prihodki v višini
37.284€.
47
Vsi prihodki po načelu denarnega toka v letu 2014 znašajo 1.898.627€. Delijo se:
Prihodki
Prejeta sredstva iz državnega proračuna
Prejeta sredstva iz občinskih prračunov
Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij
drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe
prihodki od najemnin (tržna dejavnost)
0,14%
0,90%
9,07%
5,81%
84,08%
Prihodki
Plan 2014
Realizacija
2013
Realizacija R14/P14
R14/R13
2014
Prihodki za izvajanje javne službe
1.857.616
1.906.506
1.881.535
101,29
98,69
Prihodki od republike
1.572.544
1.618.014
1.596.431
101,52
98,67
110.420
107.263
110.281
99,87
102,81
2.637
2.857
2.576
97,69
90,16
171.480
173.358
170.152
99,23
98,15
415
1.562
427
102,89
27,34
1.166
527
120
2286
1141
950,83
49,91
Prihodki od prodaje blaga in storitev
15.000
14.921
17.092
113,95
114,55
Prihodki najemnin
15.000
14.921
17.092
113,95
114,55
1.872.616
1.921.427
1.898.627
101,39
98,81
Prihodki občine
Prihodki za shemo sadja
Prihodki malic, kosil, ŠD, ŠN, tabori
Prihodki od obresti
Tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe
Prihodki od donacij
Skupaj prihodki
/
/
45,20
48
Prihodki najemnin so za 13,95 % višji od načrtovanih, kar gre pripisati nakazilom novembrskega in
decembrskega obračuna storitev najema telovadnice še iz leta 2013 in tudi večji zasedenosti telovadnice.
Prihodkov od donacij ne načrtujemo v tako velikem znesku, saj se zavedamo, da živimo v težkih časih, ko se
ljudje ne morejo udeleževati dobrodelnih prireditev. Smo pa zelo zadovoljni, saj smo pridobili za 1.021€
sredstev več od načrtovanih.
Vsi odhodki po načelu denarnega toka v letu 2014 znašajo 1.935.911€. Delijo se:
Odhodki
Plače in drugi izdatki zaposlnim
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
Izdatki za blago in storitve
Investicijski odhodki
4%
19%
10%
67%
Odhodki za izvajane javne službe
Odhodki
Plan 2014
Realizacija
Realizacija
2013
2014
R14/P14 R14/R13
Plače in drugi izdatki zaposlenih
1.327.671
1.315.810
1.281.974
96,56
97,43
Plače in dodatki
1.143.636
1.100.379
1.097.386
95,96
99,73
Regres za letni dopust
18.981
45.553
18.528
97,61
40,67
Povračila in nadomestila
72.000
72.532
71.306
99,04
98,31
Sredstva za delovno uspešnost
50.000
50.418
51.227
102,45
101,60
4.100
2.770
4.720
115,12
170,40
34.080
34.702
34.268
100,55
98,75
Nadurno delo
Plače po pogodbi
49
Izdatki zaposlenih
4.874
9.456
4.539
93,13
48,00
Prispevki delodajalca za socialno varnost
188.856
205.316
196.769
104,19
95,84
Prispevki za PIZ
100.760
105.739
104.560
103,77
98,88
80.722
84.738
84.691
104,92
99,94
685
748
830
121,17
110,96
Prispevki za starševsko varstvo
1.139
1.195
1.195
104,92
100,00
Premije za dodatno pokojninsko zavarovanje
5.550
12.896
5.493
98,97
42,59
Izdatki za blago in storitve
327.159
334.038
353.978
108,20
105,97
Pisarniški in splošni material in storitve
178.450
182.916
202.908
113,71
110,93
Posebni material in storitve
72.453
75.880
77.167
106,51
101,70
Energija, voda in komunalne storitve
45.000
44.438
41.678
92,62
93,79
Prevozni stroški in storitve
1.274
1.129
2.515
197,41
222,76
Izdatki za službena potovanja
3.400
3.417
2.464
72,47
72,11
Poslovne najemnine in zakupnine
3.482
2.558
3.390
97,36
132,53
Tekoče vzdrževanje
11.000
13.798
10.261
93,28
74,37
Drugi operativni odhodki
12.100
9.902
13.595
112,36
137,30
Investicijski odhodki
41.000
92.842
87.811
214,17
94,58
29.026
15.961
7.922
9.377
Prispevki za zdravstveno zavarovanje
Prispevki za zaposlovanje
Nakup opreme
Nakup drugih OS
/
41.000
/
22,87
54,99
118,37
Investicijsko vzdrževanje
/
54.352
62.290
/
114,60
Nakup računalniških programov
/
1.542
183
/
11,87
1.948.006
1.920.532
SKUPAJ
1.884.686
101,90
98,59
Izdatki za plače in prispevke zaposlenih so se v skladu z ZUJF-om zmanjšali, kar smo s planom tudi
predvideli. Največje odstopanje od planiranega kažejo prevozni stroški in storitve, saj nismo planirali
popravila službenega vozila. V primerjavi z letom 2013 pa so se prevozni stroški in storitve povečale tudi
zaradi večjega obiska izobraževanj zaposlenih. Najtežje je napovedovati investicijske odhodke, saj s strani
MIZŠ nimamo natančnih navodil v katero rubriko planiramo stroške nabave knjig in učbenikov, ter učnih
pripomočkov, ki jih kupimo z njihovimi sredstvi.
50
Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu
Odhodki iz prodaje blaga in storitev na trgu
Plan 2014
Realizacija Realizacija
2013
R14/P14 R14/R13
2014
Plače in drugi izdatki zaposlenim
7.672
7.206
7.555
98,47
104,84
Prispevki delodajalca za socialno varnost
1.120
1.036
1.244
111,07
120,08
Izdatki za blago in storitve
6.208
7.548
6.580
105,99
87,18
15.000
15.790
15.379
102,53
97,40
SKUPAJ
Odhodkov tržne dejavnosti smo imeli za 2,53 % več od načrtovanih. Izstopajo prispevki delodajalca za
socialno varnost, ki so bili za 124€ premalo planirani.
3.6 Investicije
Občina Tržič je iz proračunskih sredstev za investicijske transfere v letu 2014 namenila 41.000€ kot je bilo
dogovorjeno s Pogodbo o sofinanciranju dejavnosti OŠ Bistrica v letu 2014, št. 4100-0016/2012.
Sredstva smo namenili za obnovo J dela fasade (41.350€). Zamenjali smo tudi dotrajana okna v vrednosti
14.476€ iz sredstev presežka preteklih let. Iz sredstev dolgoročnih rezervacij pa smo zamenjali del starih
radiatorjev (6.464€).
Skupaj smo za investicijsko vzdrževanje in obnove porabili 62.290€.
Nabava neopredmetenih in opredmetenih sredstev v letu 2014
V letu 2014 smo dokupili računalniška programa v vrednosti 225€ (Ocenjevanje delavcev za NPR in Fakturiranje SAOP).
Za nabavo opreme nad 500 EUR smo porabili 13.126€. Kupili smo:
opis
snežna freza
salamoreznica IDEA
vrednost v €
1.371
549
wi-fi oprema
9.150
Interaktivna tabla
2.056
13.126
51
Nabava drobnega inventarja v letu 2014
V skladu z računovodskim standardom vodimo med drobnim inventarjem tudi sredstva, ki imajo sicer vse
lastnosti, da bi jih lahko vodili med opremo, le njihova vrednost po posamični nabavni vrednosti je manjša
od 500€. Vrednost nabav teh sredstev smo v skladu z Zakonom o računovodstvu odpisali 100 % takoj ob
nabavi.
Inventarja pod 500 EUR smo v letu 2014 dokupili za 2.822€.
opis
vrednost v €
pralni stroj BEKO
255
kolo za gibalno ovirane
250
čitalec črtne kode (knjižnica)
188
Lego 9686, 9641 5 kos
718
glasbena torba
202
resonatorji
420
tabla zelena 2 kos
578
Tabla vrtljivo krilo 120x120
211
2.822
Kupili smo tudi drobni inventar manjše vrednosti v katerega sodijo učila, učni in vzgojni pripomočki, orodje
in drugo, v vrednosti 295€. Ta sredstva smo ob nabavi 100 % odpisali. Inventar smo pokrivali iz sredstev
MIZŠ za učila in učne pripomočke.
Iz prihodkov za materialne stroške, ki jih pokriva MIZŠ kupujemo knjige za šolsko knjižnico. V letu 2014 smo
jih imeli za 3.833€, nekaj pa smo jih dobili v dar. Tudi knjige odpišemo 100 % ob nabavi.
Na šoli imamo šolski učbeniški sklad, ki se financira iz sredstev MIZŠ. V letu 2014 smo imeli šolskih
učbenikov v vrednosti 6.067€, nekaj učbenikov je bilo v letu 2014 tudi podarjenih. Že nekaj let s strani MIZŠ
ne dobimo nobenih sredstev za ta namen in tako nam je v skladu ostalo še 1.644€.
52
3.7 Redni letni inventurni popis
Na podlagi novega Pravilnika o računovodstvu in Navodil o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev
je Osnovna šola Bistrica opravila popis sredstev za leto 2014 in uskladila stanje na dan 31.12.2014.
Ravnatelj je imenoval komisije s sklepom o imenovanju inventurne komisije za leto 2014.
Komisija za popis je pred popisom prejela popisne liste za osnovna sredstva in drobni inventar po
nahajališčih, kot je bilo zapisano v računovodskih evidencah. Vodja popisa je sestavila plan dela in z
računovodkinjo pripravila navodila o popisu. Za popis knjig in učbenikov se v knjižnici vodi posebna
računalniška evidenca. Terjatve in obveznosti za katere je bilo ugotovljeno stanje na podlagi dokumentov so
se preverjala na dan 31.12.2014.
Iz inventurnega elaborata je razvidno predvsem to da je veliko OS in DI dotrajanih in uničenih, zato je
komisija ravnatelju predlagala odpis in uničenje le teh, ki ga je s sklepom odobril.
Nekaterim OS in DI je bilo potrebo zamenjati nahajališče. Ravnatelju je bila predlagana obnova fasade
telovadnice, menjava učilniških vrat na nahajališčih razredne stopnje, kajti obstoječa so v zelo slabem
stanju, zaščito oz. menjavo starih radiatorjev ter nabava manjših osnovnih sredstev za učilnice.
Komisija za popis terjatev in obveznosti ter denarnih sredstev je pregledala seznam neplačnikov in ni
ugotovila dvomljivih terjatev, odpisa ni bilo.
4.
Pojasnila na podlagi 26. člena Pravilnika o sestavljanju letnih poročil
za leto 2014
1. Naša osnovna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. l. RS, 34/94 in 3/95) je 85.200
osnovnošolsko splošno izobraževanje. Od Ministrstva za šolstvo in šport nismo prejeli sodil o razmejevanju
prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe in dejavnost prodaje blaga in storitev na trgu. Sodila smo
oblikovali sami in med prihodke tržne dejavnosti uvrščamo prihodke zunanjih uporabnikov šolske kuhinje in
uporabnino za uporabo šolskih prostorov. Vsi ostali prihodki so prihodki javne službe.
2. Šola na dan 31.12.2014 nima dolgoročnih rezervacij.
3. V bilanci stanja izkazujemo na kontu 985 presežek prihodkov nad odhodki v znesku 18.377€. Za leto 2014
znašajo prihodki nad odhodki javne službe 10.297€, pri tržni dejavnosti pa smo imeli presežek prihodkov
nad odhodki v znesku 964€. Sodilo za delitev javne službe od tržne dejavnosti so prihodki tržne dejavnosti,
ki so v glavni knjigi vodeni ločeno. Presežek prihodkov nad odhodki je nastal zaradi knjiženja 1/3 terjatev za
drugo polovico tretje četrtine plačnih nesorazmerij, ki smo jih knjižili v skladu z navodili MIZŠ. Šola posluje
kot dober gospodar in racionalno koristili javna sredstva. V vseh pomembnih pogledih resnično in pošteno
izkazujemo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter prihodke in odhodke v skladu z Zakonom o
računovodstvu. Presežek prihodkov nad odhodki bomo v skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in
izobraževanja (Ur.l. 16/2007, 80. člen) uporabili za opravljanje in razvoj dejavnosti.
4. Zalog na Osnovni šoli Bistrica nimamo.
5. Kratkoročne terjatve do kupcev sestavljajo terjatve do učencev za šolsko prehrano in nadstandardne
programe ter terjatve uporabnikov šolskih prostorov v skupnem znesku 21.771€. Staršem zaračunavamo
53
terjatve za šolske obveznosti za pretekli mesec do šestega dne v tekočem mesecu. Terjatve za mesec
december so v celoti neplačane, ker imajo zapadlost plačila v mesecu januarju 2015. Finančna disciplina na
področju plačevanja šolskih obveznosti ni povsem zadovoljiva na področju plačevanja s strani staršev,
izboljšala pa se je pri uporabnikih šolskih prostorov.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN znašajo 138.370€, te zajemajo terjatve do MIZŠ (bruto plače,
prispevki, prehrana, prevoz, jubilejna nagrada, storitveni servisi, podjemne pogodbe, KAD, subvencija
prehrane), občine (refundacija javno delo 12/14, obresti EZR občine Tržič 12/14), ZZS (refundacija javno
delo 12/14) in stroški uporabe prostorov VVZ Tržič (mesec november in december 2014).
Naša osnovna dejavnost je po prvem odstavku 8. točke 42. člena (Ur. l. RS, 117/06) Zakona o DDV prosta
plačila DDV.
6. Obveznosti do dobaviteljev se nanašajo na mesec december 2014 in so plačljive v letu 2015, znašajo
31.592€. Zapadlih in neplačanih obveznosti nimamo.
7. Sredstva za nabavo opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev smo v letu 2014 prejeli od
ustanovitelja Občine Tržič in lastnih sredstev. Povečanje nabavne vrednosti je znašala 26.367€ in za 91.275€
smo imeli zmanjšanja popravka vrednosti. Nabave so razvidne iz poglavja investicije.
8. Stanje denarnih sredstev na računih in kratkoročnih terjatev prostih denarnih sredstev sestavljajo
sredstva učbeniškega sklada, sredstva, ki so se zbirala že v letu 2014 za izvajanje šole v naravi v letu 2015, in
druga namenska sredstva, prejeta v letu 2014 za izvajanje programa v šolskem letu 2014/2015.
9. Zunaj bilančnih evidenc ne izkazujemo.
10. Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev nad vrednostjo 500€ je bila
obračunana v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa osnovnih sredstev (Ur. l., 120/07 in Ur. l., št.
48/2009). Opredmetena osnovna sredstva pod vrednostjo 500 €, t. i. drobni inventar z življenjsko dobo nad
enim letom, se stoodstotno odpiše takoj ob nabavi, ravno tako tudi knjige in učbeniki. Amortizacija leta
2014 znaša 199.778€. Zavod bremeni – zmanjša vir- sredstva prejeta v upravljanje in sredstva prejeta iz
donacij namenjenim stroškom amortizacije, ker ni prejel posebnih namenskih sredstev s strani proračuna za
pokrivanje stroškov amortizacije.
Vrednost zemljišča v Kovorju znaša 34.589€ in v Bistrici 1.101.160€ in se nista spremenili v letu 2014.
11. Popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja, knjig, denarnih sredstev, terjatev in obveznosti je bil
opravljen v mesecu decembru 2014. Inventuro so opravljali delavci na podlagi sklepa o popisu. Popis
sredstev je potekal brez posebnosti. Na podlagi usklajenih inventurnih stanj smo na predlog inventurne
komisije iz uporabe izločili osnovna sredstva v višini 8.946€, drobni inventar v vrednosti pod 500€ je bil
izločen v višini 8.899€, drobni inventar manjše vrednosti pa je bil izločen v višini 2.297€. Iz uporabe smo
izločili tudi knjige iz knjižnice v skupni vrednosti 84€, ter učbenike v vrednosti 8.760€, ki niso več veljavni v
skladu s 25. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Pravilnikom o potrjevanju
učbenikov. Komisija za popis terjatev in obveznosti ter denarnih sredstev ni ugotovila popisnih razlik.
Računovodkinja:
Karmen Stritih, dipl. ekon
Ravnatelj:
dr. Štefan Žun
54