letno poročilo 2 0 1 3

Transcription

LETNO POROČILO
2013
Štore, marec 2014
Letno poročilo 2013
Marec 2014
VSEBINA
1
POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA................................................................... 4
2
POSLANSTVO, VIZIJA IN KLJUČNE USMERITVE PODJETJA ................................. 5
3
GLAVNI PODATKI O DRUŢBI .............................................................................. 6
4
POSLOVODSTVO................................................................................................. 7
5
GOSPODARSKA GIBANJA ................................................................................... 8
6
POSLOVNO POROČILO ....................................................................................... 8
6.1 MARKETING IN PROIZVODNJA ....................................................................... 8
6.1.1 Prodaja ...................................................................................................... 8
6.1.2 Nabava .................................................................................................... 10
6.1.3 Proizvodnja .............................................................................................. 12
6.2 ANALIZA POSLOVANJA ................................................................................. 13
6.2.1 Ključni finančni podatki .............................................................................. 13
6.2.2 Poslovni izid ............................................................................................. 13
6.2.3 Bilanca stanja ........................................................................................... 15
6.2.4 Kazalniki po slovenskih računovodskih standardih ......................................... 16
6.3 KADRI........................................................................................................... 17
6.4 NALOŢBE ...................................................................................................... 18
6.5 RAZISKAVE IN RAZVOJ ................................................................................. 19
6.6 OKOLJEVARSTVENA DEJAVNOST .................................................................. 21
6.7 IZJAVA O DRUŢBENI ODGOVORNOSTI .......................................................... 22
6.8 NAČRTI ......................................................................................................... 22
6.9 UPRAVLJANJE S TVEGANJI ........................................................................... 24
6.9.1 Finančna tveganja ..................................................................................... 24
6.9.2 Poslovna tveganja ..................................................................................... 25
6.9.3 Ostala tveganja ........................................................................................ 26
6.9.4 Dogodki po datumu bilance stanja .............................................................. 27
7
RAČUNOVODSKO POROČILO ............................................................................ 28
7.1 RAČUNOVODSKE USMERITVE ....................................................................... 28
7.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI .............................................................................. 33
7.2.1 Bilanca stanja ........................................................................................... 33
7.2.2 Izkaz poslovnega izida ............................................................................... 34
7.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa ....................................................... 34
7.2.4 Izkaz denarnih tokov ................................................................................. 35
7.2.5 Izkaz gibanja kapitala................................................................................ 36
7.3 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ................................................... 37
7.3.1 Pojasnila k bilanci stanja ............................................................................ 37
7.3.1.1
Dolgoročna sredstva ....................................................................................... 37
7.3.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva ............................................................. 37
7.3.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva in naloţbene nepremičnine ............................. 37
7.3.1.1.3 Zastavljena opredmetena sredstva ............................................................... 38
7.3.1.1.4 Dolgoročne finančne naloţbe ........................................................................ 38
7.3.1.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve ....................................................................... 39
7.3.1.1.6 Odloţeni davki............................................................................................ 39
7.3.1.2
Kratkoročna sredstva ...................................................................................... 40
7.3.1.2.1 Zaloge....................................................................................................... 40
7.3.1.2.2 Kratkoročne finančne naloţbe ....................................................................... 40
7.3.1.2.3 Kratkoročne poslovne terjatve ...................................................................... 40
7.3.1.2.4 Terjatve po rokih zapadlosti ......................................................................... 41
7.3.1.2.5 Zastavljene terjatve .................................................................................... 41
2
Marec 2014
7.3.1.2.6 Zavarovanje terjatev do kupcev (bruto) ........................................................ 41
7.3.1.2.7 Denarna sredstva ....................................................................................... 41
7.3.1.3
Kapital .......................................................................................................... 42
7.3.1.4
Rezerve......................................................................................................... 42
7.3.1.5
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve ........................................ 42
7.3.1.6
Dolgoročne obveznosti .................................................................................... 43
7.3.1.6.1 Dolgoročne finančne obveznosti .................................................................... 43
7.3.1.7
Kratkoročne obveznosti ................................................................................... 43
7.3.1.7.1 Kratkoročne finančne obveznosti .................................................................. 43
7.3.1.7.2 Kratkoročne poslovne obveznosti .................................................................. 44
7.3.1.7.3 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev ........................................... 44
7.3.1.8
Pasivne časovne razmejitve ............................................................................. 44
7.3.1.9
Izvenbilančna evidenca .................................................................................. 45
7.3.1.9.1 Pregled vrednosti hipotek ............................................................................ 45
7.3.1.9.2 Pregled garancij in poroštev ......................................................................... 45
7.3.1.9.3 Pregled zastavljenih vrednostnih papirjev ...................................................... 45
7.3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................. 45
7.3.2.1
7.3.2.2
7.3.2.3
7.3.2.4
7.3.2.5
7.3.2.6
Prihodki ........................................................................................................ 45
Stroški po funkcionalnih skupinah ..................................................................... 45
Stroški dela ................................................................................................... 46
Amortizacija .................................................................................................. 46
Drugi poslovni odhodki .................................................................................... 46
Bilančni dobiček ............................................................................................. 46
7.3.3 Dodatna razkritja ...................................................................................... 47
7.3.3.1
7.3.3.2
7.3.3.3
Odnosi s povezanimi osebami .......................................................................... 47
Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................... 47
Datum sprejetja ............................................................................................. 48
8
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA .................................................... 48
9
REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................. 49
3
1
Marec 2014
POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA
Ob sprejetju plana za leto 2013 smo skupaj ugotavljali, da bo njegova realizacija, glede na
slabe napovedi za jeklarsko industrijo v Evropi, teţka.
Sedaj lahko ugotovimo, da smo nekatere cilje plana realizirali, pri nekaterih pa smo bili manj
uspešni. Dejstvo pa je, da smo poslovali bolje kot v letu 2012.
Prodali smo 125.843 ton jekla, kar je 9,1 % več kot v letu 2012. Najbolj se je povečala
prodaja v izvozu. Vrednost prodaje je bila 104,5 mio EUR, kar je 4 % več kot leto poprej in
nekaj manj kot smo načrtovali. Glavni razlog za niţjo vrednost realizacije je niţji deleţ
variabilnega dela cene v drugem polletju in pa sprememba prodajnega miksa na račun
inţenirskih jekel, kjer smo uspeli dobiti količine ob nekoliko niţji povprečni ceni.
Hitro prilagajanje trţni situaciji ob širitvi proizvodnega programa (na področju dimenzij in
kvalitet) je ključni razlog, da smo beleţili rast proizvodnje in prodaje ob tem, ko je
proizvodnja v Evropi beleţila 2 % padec. Usmeritev v finalizacijo se je pokazala za pravilno,
saj se je na tem področju tudi v letu 2013 nadaljevala rast. Deleţ inţenirskih jekel je ţe
dosegel nivo 60 %.
Slabše rezultate smo dosegali pri nekaterih tehničnih parametrih, na kar pa je v veliki meri
vplival problem nekvalitete tehnološke vode, ki jo dobavlja zunanji dobavitelj. Reklamacijski
postopek je v teku.
Jeklarna je vse leto obratovala izven konične tarife. Na tem mestu je potrebno omeniti, da je
leto 2013 zaznamovalo 40 let proizvodnje elektro jekla v Štorah. V tem obdobju smo izdelali
4.125.000 ton jekla.
Valjarna je na progi obratovala v tri izmenskem delu in adjustaţi v štiri izmenskem reţimu.
Po vseh peripetijah smo uspeli pridobiti uporabno dovoljenje za obratovanje nove konti
proge.
Hladna predelava je v letu 2013 beleţila rekordno proizvodnjo v njeni zgodovini. Še posebej
je potrebno omeniti preko 3,2 mio kosov za avtomobilske polosi, kar predstavlja več kot 10
% polosi v narejenih osebnih vozilih v Evropi.
Negativni vpliv na rezultat nam je povzročila odločitev drţave, da prispevek za obnovljive vire
poveča za 300 %. Zaradi velikega pritiska gospodarstva je le-tega v zadnjem kvartalu zniţala
na nivo 150 % povečanja.
Pri nespremenjenem številu zaposlenih smo povečali dodano vrednost na 39.682 EUR in
ustvarili EBITDA 7,074 mio EUR. Dobiček iz poslovanja smo v primerjavi z letom 2012
podvojili na 1,6 mio EUR. Čisti dobiček je znašal 222.214 EUR. Po dosegljivih podatkih smo
primerljivi z drugimi jeklarskimi druţbami.
Po nekajletnem odprtem konfliktu z NLB smo uspešno rešili problem povezan z delnicami
UKIG. Teţave bančnega sektorja so močno vplivale na naše poslovanje, kljub temu pa smo
uspeli v celoti poravnati naše obveznosti do bank in zmanjšali našo zadolţenost za 7 mio
EUR.
Kljub neoptimističnim napovedim za evropsko jeklarsko industrijo nas navdaja rahel
optimizem, ki ga potrjuje ugodno stanje naročil za 1. kvartal 2014.
4
Marec 2014
Prodaja 2005-2013
Slovenija
Izvoz
160.000
140.000
120.000
95.288
ton
100.000
83.051
103.222
76.184
82.450
85.272
80.000
78.830
87.362
90.350
38.481
39.650
60.000
34.831
40.000
20.000
49.099
53.176
54.359
38.260
32.001
44.476
49.958
36.529
0
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
načrt
14
leto
2
POSLANSTVO, VIZIJA IN KLJUČNE USMERITVE PODJETJA
Poslanstvo
Smo razvojni partner pri proizvodnji in predelavi jekel ter zaveznik narave in ljudi.
Vizija
Ţelimo biti samostojen, globalno usmerjen proizvajalec jekel po naročilu uporabnikov v trţnih
nišah, katerih potreb ne morejo zadovoljiti veliki proizvajalci.
EU industriji osebnih in gospodarskih vozil bomo namenili 90 % proizvodnje naših izdelkov.
Do leta 2020 bomo povečevali prodajo valjanega in konfekcioniranega jekla več kot za 15 %
kot je napovedano za Evropo.
Dosegali bomo dodano vrednost na zaposlenega, ki bo višja od povprečja slovenskega
gospodarstva.
Naš namen je vlaganje v ljudi, da lahko z znanjem, sposobnostjo in veščinami, brez fizičnih
naporov, uresničujejo strateške cilje podjetja.
Ključne strateške usmeritve
1. Postati pomemben proizvajalec na EU trgu. Prodati 75 % izdelkov izven Slovenije.
2. Imeti takšen trţni deleţ ploščatega vzmetnega jekla za gospodarska vozila na EU trgu, da
pokrijemo 35 % potreb po tem jeklu.
3. Postati pomemben dobavitelj za EU kovaško industrijo.
4. Postati ponudnik dodatnih obdelav jeklenih palic po naročilu.
5
3
Marec 2014
GLAVNI PODATKI O DRUŢBI
Firma:
ŠTORE STEEL podjetje za proizvodnjo jekel,
d.o.o.
Skrajšana firma:
ŠTORE STEEL d.o.o.
Sedeţ:
Ţelezarska 3, Štore
Pravno organizacijska oblika:
druţba z omejeno odgovornostjo
Leto ustanovitve:
1997
Akt o ustanovitvi:
Akt o ustanovitvi druţbe z dne 17. 12. 1998
Registracija:
št. vloţka 1/06654/00, Okroţno sodišče v
Celju, srg 200301768
Identifikacijska številka:
SI70057141
Matična številka:
1197967
Glavna dejavnost druţbe:
proizvodnja jekel
Osnovni kapital:
10.300.363,64 EUR
Lastniška struktura:
Unior d.d.; 29,25 %
Ţelezar Štore D.P. d.d.; 20,12 %
Dinos d.d.; 15,11 %
Kovintrade d.d.; 15,11 %
Štore Steel d. o. o.; 10,00 %
Fizične osebe; 10,41 %
Direktor druţbe:
Marjan Mačkošek
Omejitev pooblastil:
direktor zastopa druţbo brez omejitev
Organi druţbe:
skupščina, direktor
Povezane osebe:
lastniki
Telefon:
Telefaks:
+386 03 780 51 00
+386 03 780 53 83
E-pošta:
[email protected]
Spletna stran:
www.store-steel.si
6
4
Marec 2014
POSLOVODSTVO
Marjan Mačkošek, glavni direktor, odgovoren za celotno poslovanje druţbe
Peter Bračun, komercialni direktor, odgovoren za nabavo in prodajo
Branka Šket, finančna direktorica, odgovorna za finance, ekonomiko in računovodstvo
ČLANI RAZŠIRJENEGA POSLOVODSTVA
Gorazd Tratnik, pomočnik direktorja, odgovoren za kadre in splošne zadeve
Jani Jurkošek, pomočnik direktorja, odgovoren za področje proizvodnje in zagotavljanje
kakovosti proizvodov
Bojan Senčič, pomočnik direktorja, odgovoren za področje priprave proizvodnje, tehnični
razvoj, oskrbe z energijo in sisteme kakovosti
Neda Javernik, vodja ekonomike in računovodstva, odgovorna za ekonomiko in
računovodstvo
7
5
Marec 2014
GOSPODARSKA GIBANJA
V letu 2013 je svetovna poraba jekla v primerjavi z letom 2012 narasla za 3,1 % na 1.475
mio ton, proizvodnja pa je bila 1.607 mio ton, kar je za 3,5 % več kot v letu poprej.
Na trgu Evropske skupnosti se je nadaljevanje nazadovanja ustavilo. Poraba jekla se je v letu
2013 zmanjšala le za 0,5 % na 141 mio ton, proizvodnja jekla pa za 1,8 % na 165 mio ton.
Proizvodnja jekla v Sloveniji je bila v letu 2013 za 2,2 % niţja kot leta 2012 in je znašala 618
tisoč ton.
Makroekonomski kazalci trga Evropske skupnosti za leto 2013 kaţejo na padec BDP za 0,1 %,
industrijske proizvodnje pa za 0,5 %. Industrijske panoge uporabnikov jekla beleţijo 1,8 %
padec proizvodnje, med temi je strojegradnja padla za 3,6 %, avtomobilska industrija pa je
zrasla za 0,7 %. V avtomobilski industriji je v zadnjih 5 mesecih zapored povpraševanje po
osebnih vozilih zraslo, zato so napovedi ponovno optimistične.
Kreditni krč je v Evropski skupnosti povzročil še eno značilnost, ki pa je po eni strani zaščitila
EU proizvajalce jekla pred konkurenco iz Azije. Zaradi pomanjkanja sredstev za financiranje
zalog so uporabniki jekla iskali tiste proizvajalce, ki lahko jeklo dobavijo v najkrajših
dobavnih rokih.
Po študiji McKinsey&Company, predstavljeni na OECD Steel Comitte meeting v Parizu 5.
decembra 2013, preseţne kapacitete v svetovni proizvodnji jekla ogroţajo finančno vzdrţnost
celotne panoge. EBITDA marţa je v obdobju 2004 do 2007 v 65 jeklarskih podjetjih,
vključenih v raziskavo, znašala med 17 in 19 %, v obdobju 2009 do 2012 pa le še 8 %.
Izračuni so pokazali, da bi morali na svetovnem nivoju zapreti za 300 mio ton preseţnih
kapacitet, da bi se EBITDA marţa ponovno zvišala na 16 %.
V letu 2013 je bila zasedenost kapacitet svetovne jeklarske industrije najvišja v prvi polovici
leta – 80 %, potem pa je pričela padati in v mesecu decembru dosegla 74 % zasedenost.
6
POSLOVNO POROČILO
6.1
MARKETING IN PROIZVODNJA
6.1.1 Prodaja
Oţivljanje gospodarskih tokov v letih 2010 in 2011 je dajalo videz, da smo izšli iz krize,
vendar ni bilo tako. V drugi polovici leta 2012 je kriza ponovno pokazala zobe in zajela
Evropo ter določene dele sveta. Finančna kriza še naprej potiska velika in mala podjetja v
tekmo za preţivetje.
Vsled vseh teh dogodkov smo prodajo v poslovnem načrtu za leto 2013 pripravili na osnovi
predvidevanj, ki so bazirala na nejasnih napovedih svetovnega gospodarstva.
Prodajo v letu 2013 smo načrtovali v količini 125.00 ton in v vrednosti 107.103.600 EUR.
Vrednost realizacije je bila nekoliko višja, kot so kazali pokazatelji iz trga.
Prodali smo 125.843 ton v vrednosti 104.452.580 EUR. Količinska prodaja je na indeksu
100,7, medtem ko je vrednostno ta indeks 97,5. V kolikor primerjamo prodajo v letu 2013 na
2012 pa lahko ugotovimo, da smo količinsko prodajo povečali za 9,1 %, vrednost prodaje pa
je bila večja od prodaje v letu 2012 za 4,1 %.
8
Marec 2014
Povprečna prodajna cena v letu 2013 je na indeksu 96,3 in zaostaja za načrtovano za 3,7 %.
Vzroki zaostanka so v prodajni strukturi, ki se je nagnila v področje inţenirskih jekel, ki pa so
nosilci nekoliko niţjih prodajnih cen, dajejo pa količine. Velik vpliv so imeli dodatki za jekleni
odpadek in legure. V Poslovnem načrtu za 2013 smo ceno vzeli iz meseca novembra 2012,
kot osnovo za leto 2013. Odstopanje povprečne cene v letu 2013 je v veliki meri vezano na
te variabilne dodatke.
Dejansko 2012
Slovenija
EUR/t
EUR
ton
Jeklarna
Valjarna
Hladna predelava
storitve, ostalo
Skupaj
27.157
9.372
770
982
36.529
824
Poslovni načrt 2013
24.750
7.300
746
933
32.050
789
KV OP 2013
23.457
6.921
734
918
30.378
776
Dejansko 2013
ton
17.212.743
6.355.296
100.000
23.668.039
24.836
13.645
720
875
0
74.163
13.941
38.481
120,1
105,3
775
98,3
94,0
Izvoz
EUR/t
0
857
999
879
Izvoz
EUR/t
0
842
983
88.104
865
0
73.698
13.664
Izvoz
EUR/t
0
818
1.000
87.362
94,0
110,8
846
96,2
94,6
ton
17.871.673
11.944.825
1.054.330
30.870.828
121,7
101,6
895
92.950
Slovenija
EUR/t
EUR
ton
Jeklarna
Valjarna
Hladna predelava
storitve, ostalo
Skupaj
IND (dej13/posl.n.)
IND (dej13/dej12)
78.250
14.700
Slovenija
EUR/t
EUR
ton
Jeklarna
Valjarna
Hladna predelava
storitve, ostalo
Skupaj
ton
18.460.100
6.813.400
100.000
25.373.500
Izvoz
EUR/t
541
877
1.075
78.830
Slovenija
EUR/t
EUR
ton
Jeklarna
Valjarna
Hladna predelava
storitve, ostalo
Skupaj
20.907.942
9.199.527
285.977
30.393.446
ton
2.720
64.419
11.691
EUR
ton
1.471.762
2.720
56.485.548 91.576
12.564.834 21.063
-594.369
69.927.775 115.359
EUR
ton
0
67.045.100 103.000
14.685.000 22.000
0
81.730.100 125.000
EUR
ton
0
0
62.468.216 97.620
13.702.401 20.862
0
76.170.617 118.482
EUR
ton
0
0
60.264.996 98.534
13.658.286 27.309
-341.530
73.581.752 125.843
90,0
100,7
105,2
109,1
Skupaj
EUR/t
EUR
541
1.471.762
845
77.393.490
1.033
21.764.361
-308.392
872 100.321.221
Skupaj
EUR/t
EUR
0
0
830
85.505.200
977
21.498.400
100.000
856 107.103.600
Skupaj
EUR/t
EUR
0
0
816
79.680.959
961
20.057.697
100.000
842
99.838.656
Skupaj
EUR/t
EUR
0
0
793
78.136.669
938
25.603.111
712.800
824 104.452.580
96,3
97,5
94,5
104,1
PRODAJA PO DRŢAVAH ZA LETO 2013
Ostalo
4%
Avstrija
2%
Belgija
3%
Bosna in
Hercegovina
1%
Španija
2%
Češka republika
3%
Francija
1%
Italija
9%
Slovenija
29%
Kitajska
3%
Romunija
3%
Nizozemska
5%
Nemčija
35%
9
Marec 2014
Prodaja po kvalitetnih grupah jekla je v letu 2013 doţivela spremembe v smislu povečane
prodaje inţenirskih in EXEM jekel in padcu prodaje vzmetnih jekel. Prodanih inţenirskih jekel
je bilo 56 %, vzmetnih jekel 37 % in EXEM jekel 7 %.
Kvalitetne grupe
100%
7
7
43
37
48
56
2
0
50%
0%
I.-XII.12
inženirska jekla-gredice
I.-XII.13
inženirska jekla
vzmetna jekla
EXEM jekla
Glede na zapis v Letnem poročilu za leto 2012, »Leto smo zaključili s slabimi napovedmi za
leto 2013, ki pa jih moramo nadgraditi z novimi kupci, izdelki in novimi pristopi v procesu
proizvodnje.« Ta del domače naloge smo v letu 2013 uspešno naredili na področju količinske
prodaje.
Nenehno spreminjanje trţne situacije bo od nas zahtevalo dodatne napore, ker bomo le na ta
način konkurenčni.
6.1.2 Nabava
Spremenljive razmere na gospodarskem in finančnem področju v svetu in Sloveniji so se
odraţale tudi v delovanju sluţbe nabave v letu 2013. V tem obdobju smo tako nabavili za
86.013.089 EUR različnih surovin, energentov, opreme in rezervnih delov, za primerjavo v
enakem obdobju leta 2012 je skupna vrednost nabav znašala 83.231.555 EUR.
Nakupi na domačem trgu so doseţeni v višini 64.927.152 EUR ali 75 % vseh nabav. Uvoza iz
tretjih drţav in prejemov iz drţav EU pa je bilo 21.085.937 EUR ali 25 % nabav.
Jekleni odpadek
Nabavili smo 140.235 ton jeklenega odpadka. Od slovenskih dobaviteljev smo tako prejeli
104.047 ton ali 74 %. Uvoza iz tretjih drţav in prejemov iz drţav EU pa je bilo 36.188 ton ali
26 %.
V primerjavi z letom 2012 je povprečna nabavna cena jeklenega odpadka niţja za 19 EUR/t
oziroma 7 %. Cene jeklenega odpadka so bile od februarja do aprila bolj ali manj konstantne.
V mesecu maju je bil prisoten njihov znaten padec, prav tako se je to zgodilo ponovno v
mesecu juniju. V juliju so cene ostale na nivoju junijskih, v avgustu pa so ne glede na
sezonski vpliv obrnile trend in se povišale. Povišanje je bilo prisotno tudi v mesecu
septembru. Oktobra je prišel padec, kateremu sta sledila meseca november s ponovnim
povišanjem in december z nespremenjenimi cenami glede na mesec prej.
10
Marec 2014
Skozi celotno leto 2013 smo uravnavali zaloge jeklenega odpadka in jih prilagajali planu
proizvodnje jeklarne. Tako smo lani nabavili 11.559 ton (9 %) jeklenega odpadka več kot leta
2012.
Gibanje cen jeklenega odpadka v letu 2013
320,00
EUR/t
300,00
280,00
260,00
240,00
220,00
jan.13 feb.13 mar.13 apr.13 maj.13 jun.13 jul.13 avg.13 sep.13 okt.13 nov.13 dec.13
Domači trg
Uvoz
Grafitne elektrode
Grafitnih elektrod fi 500 mm smo v letu 2013 nabavili 475,90 ton (od štirih dobaviteljev),
grafitnih elektrod fi 300 mm pa smo nabavili 45,21 ton (en dobavitelj).
Ferolegure
Količine nabavljenih glavnih legur v letu 2013 so sledeče:
- ferocrom carbure – 1.144 ton,
- feromangan – 794 ton,
- silikomangan – 1.062 ton,
- ferosilicij – 547 ton,
- nikelj – 110 ton,
- ferovanadij – 104 tone in
- feromolibden - 55 ton.
Ognjevarni materiali
Ključne ognjevarne materiale naročamo na osnovi letnih pogodb. Cene večine materialov so v
letu 2013 v primerjavi s tistimi iz leta 2012 ostale nespremenjene. Tudi pri glavnih
dobaviteljih smo beleţili nespremenjene cene oziroma povišanja od 1,5 % do 3 %.
Storitve in potrošni material
Cene pogodbenih storitev se napram tistim v letu 2012 niso bistveno povišale. Pri nekaterih
dobaviteljih potrošnega materiala in izvajalcih storitev smo podaljšali plačilne roke in dosegli
določene popuste.
Zunanje presoje dobaviteljev
V letu 2013 smo izvedli zunanjo presojo sistema kakovosti po standardu ISO 9001 pri
dobavitelju jeklenega odpadka Gorenje Surovina d.o.o., izredno presojo pa pri dobavitelju
jeklenih vrvi Vodušek d.o.o. Poljčane. Planirano presojo pri dobavitelju tehničnih plinov
Messer Slovenija pa smo prestavili v plan presoj za leto 2014.
11
Marec 2014
Pregled reklamacij za obdobje 1.1.2013 do 31.12.2013
V letu 2013 smo zabeleţili skupaj 129 reklamacij. Od tega je bilo 118 reklamacij na področju
nabave jeklenega odpadka (51 od slovenskih in 67 od tujih dobaviteljev). Vrednost
dobropisov iz naslova rešenih reklamacij dobav jeklenega odpadka je znašala 53.000 EUR (v
letu 2012 je skupna vrednost teh dobropisov znašala 41.829 EUR).
Deleţ reklamacij nabave v letu 2013
Jekl.odpadek
Nekov. dodatki
Ognjevzdrţni mat.
Potrošni material
6.1.3 Proizvodnja
V jeklarni smo načrtovali proizvodnjo izven konične tarife električne energije. Glede na boljše
trţne razmere pa smo z dodatnim nadurnim delom presegli planirane količine za 7,2 % in
dosegli proizvodnjo 149.182 ton. Tudi rekordna produktivnost je izboljšana še za 2,3 % in je
znašala 629 t/dan.
V valjarni je bilo to prvo leto, ko smo vršili proizvodnjo izključno na novi konti progi in v treh
izmenah izdelali 136.835 ton valjanih profilov. Produktivnost je znašala 22,5 ton/razpoloţljivo
uro, kar je neprimerljivo več kot v preteklih načinih obratovanja.
V Hladni predelavi je bilo za trg proizvedenih 27.620 ton, kar je 25 % več od načrtovanega in
29,4 % več kot leta 2012. Poleg tega je bilo opravljenih še 20.455 ton internih storitev, kar
pomeni, da je bilo v obratu hladne predelave finalizirano 38 % celotne prodajne količine.
Skupni izplen je sicer absolutno za 0,3 % boljši kot v letu 2012, je pa slabši v primerjavi z
najboljšimi leti. Poleg teţav z hladilno vodo na KN, ki nam je povzročila skokovit porast
izmeta po poletnem remontu, so razlogi še v povečanih količinah finaliziranih proizvodov,
spremembi strukture proizvodnega programa in vedno ostrejših zahtevah kupcev.
Proizvodnja
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
2012
2013
2013
2013
Doseţeno
Poslovni načrt
Kvartalni OP
Doseţeno
Jeklarna
137.731
139.192
139.984
149.182
Valjarna
117.418
128.057
131.115
136.835
21.346
22.000
23.826
27.620
Hladna predelava
Jeklarna
Valjarna
Hladna predelava
12
6.2
Marec 2014
ANALIZA POSLOVANJA
6.2.1 Ključni finančni podatki
v tisoč EUR
Čisti prihodki iz prodaje
Čisti dobiček (izguba) pred davki
Čisti dobiček (izguba)
Celotna sredstva (31.12.)
Naloţbe v osnovna sred.
Prodaja na zaposlenega (EUR)
Dodana vrednost (EUR) na zaposl.
EBIT
EBITDA
Povprečno število zaposlenih
2011
120.378
2.366
3.061
101.761
3.648
227.989
49.236
6.621
12.571
528
2012
2013
100.321 104.453
-971
87
-1.746
222
108.602 105.549
1.352
1.771
188.220 197.827
37.651
39.682
898
1.614
7.030
7.074
533
528
načrt
načrt
2013
2014
107.104 107.309
761
1.165
761
1.071
96.860 109.284
6.800
4.000
203.619 203.237
42.389
43.088
2.689
3.371
8.896
8.823
526
528
6.2.2 Poslovni izid
Kosmati donos iz posl.
Odhodki iz poslov.
Dobiček iz poslovanja
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Rezultat red. poslov.
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Davek od dobička
Odloţeni davki
Čisti dob. oz. izguba
2011
124.493
117.872
6.621
230
4.509
2.342
24
0
0
-695
3.061
2012
2013
102.409 104.998
101.511 103.384
898
1.614
246
231
2.173
1.877
-1.029
-32
65
120
7
1
0
0
775
-135
-1.746
222
načrt
načrt
2013
2014
107.104 107.309
104.414 103.938
2.689
3.371
194
145
2.122
2.351
761
1.165
0
0
0
0
0
94
0
0
761
1.071
v tisoč EUR
ind
ind
ind
13/12 13/n.13 n.14/13
102,5
98,0
102,2
101,8
99,0
100,5
179,7
60,0
208,9
93,9
119,1
62,8
86,4
88,5
125,3
3,1
-4,2 -3.640,6
184,6
0,0
0,0
14,3
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
-17,4
0,0
0,0
-12,7
29,2
482,4
V letu 2013 se je poslovanje v primerjavi z letom 2012 izboljšalo.
Prihodki od prodaje so znašali 104.453 tisoč EUR in so se v primerjavi z letom 2012 povečali
za 4 % in zaostajajo za planom za 2,5 %. Količinsko je bil plan sicer doseţen, vendar pa je bil
nivo cen niţji, saj je prodajna cena v primerjavi z letom 2012 padla za 5,5 % in je niţja od
planirane za 3,7 %.
Struktura poslovnih odhodkov
v EUR
Stroški blaga, materiala in storitev
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi poslovni odhodki
Skupaj poslovni odhodki
2013
83.391.121
13.712.280
5.625.600
655.171
103.384.172
2012
81.651.175
13.036.845
6.132.765
690.160
101.510.945
13
Marec 2014
Struktura poslovnih odhodkov
0,6
5,4
13,3
100%
0,7
6,0
12,8
Drugi poslovni odhodki
80%
Odpisi vrednosti
60%
80,7
40%
80,4
20%
Stroški dela
Stroški blaga, materiala
in storitev
0%
2013
2012
Stroški materiala so kljub višjim proizvedenim količinam v primerjavi s preteklim letom višji
samo za 0,9 %, od planiranih pa so niţji za 2 %. Cena starega ţeleza, ki predstavlja velik del
stroškov materiala je namreč v primerjavi s prejšnjim letom padla za 7,5 %.
Na rast stroškov energije v primerjavi z letom 2012 je poleg višjih proizvodnih količin vplivala
tudi 5 % rast cene električne energije, ki je posledica februarskega povečanja prispevkov za
OVE in SPTE. Prispevek se je septembra sicer nekoliko zniţal, vendar je še vedno višji kot
pred podraţitvijo. Cena zemeljskega plina je bila v primerjavi z letom 2012 niţja.
Poraba energije v letu 2013
komprimiran
zrak
4%
kisik
5%
zemeljski plin
29%
industrijska
voda
6%
ostala energija
1%
električna
energija
55%
Stroški storitev so bili v primerjavi z letom 2012 višji za 6,6 %, kar je v glavnem posledica
višje proizvodnje in prodaje.
Stroški dela so glede na prejšnje leto višji za 5,2 %. Povprečna bruto plača na zaposlenega je
bila 1.543 EUR in je v primerjavi z letom 2012 višja za 5,5 %.
14
Marec 2014
6.2.3 Bilanca stanja
Sredstva
Zaradi niţjega obsega investiranja se je v strukturi sredstev zmanjšal deleţ dolgoročnih
sredstev za 1,1 odstotne točke, za 1,1 odstotne točke pa se je povečal deleţ kratkoročnih
sredstev.
Sestava sredstev
100%
druga sredstva
80%
terjatve
zaloge
60%
dolgoročne fin.naložbe
40%
proizvaj. napr. in opr.
20%
zgradbe
zemljišče
0%
31.12.2013
31.12.2012
Viri sredstev
Deleţ kapitala v strukturi se je povečal iz 38,8 % na 39,7 %. Zaradi odplačil kreditov se je
zmanjšal deleţ dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti do bank. Povečal pa se je deleţ
obveznosti do dobaviteljev.
Sestava virov sredstev
100%
90%
80%
ostale kratk.obv.
70%
60%
kratk.posl.obv.do dob.
50%
kratk.fin.obv.do bank
40%
dolg.fin.obv.do bank
30%
kapital
20%
10%
0%
31.12.2013
31.12.2012
15
Marec 2014
6.2.4 Kazalniki po slovenskih računovodskih standardih
2013
2012
Temeljni kazalniki stanja financiranja (vlaganja)
1. Stopnja lastniškosti kapitala
kapital/obveznosti do virov sredstev
0,398
0,388
0,606
0,658
0,596
0,613
0,645
0,656
0,667
0,633
0,003
0,006
0,433
0,491
0,901
1,004
101,4
99,8
0,005
-0,046
2. Stopnja dolgoročnosti financiranja
vsota kapitala in dolg.dolgov (skupaj z rezerv.)
ter dolg.pas.čas.razm./obveznosti do virov sred.
Temeljni kazalniki stanja investiranja (naloţbenja)
3. Stopnja osnovnosti financiranja
osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)/sredstva
4. Stopnja dolgoročnosti investiranja
vsota OS in dolg.akt.čas.razm.(po knjigov.vred.),
naloţb.nepremičnin,dolg.fin.naloţb in dolg.posl.terjatev/sredstva
Temeljni kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital/osnovna sredstva (po knjigovodski vrednosti)
6. Koeficient neposredne pokritosti
kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient)
likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti
7. Koeficient pospešene pokritosti
kratkoročnih obvez.(pospešeni koeficient)
vsota likvidnih sredstev in kratk.terjatev/kratkoročne obv.
8. Koeficient kratkoročne pokritosti
kratkoročnih obvezn.(kratkoročni koeficient)
kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti
Temeljni kazalnik gospodarnosti
9. Koeficient gospodarnosti poslovanja
poslovni prihodki/poslovni odhodki
Temeljni kazalnik dobičkonosnosti
10.Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
čisti dobiček oz. izguba obračun.obdobja/povprečni kapital
(brez čistega poslov.izida obračunskega obdobja)
16
6.3
Marec 2014
KADRI
Zaposleni
1. Skrb za vire kadrov
Obvezno prakso smo v letu 2013 omogočili 38 dijakom in študentom. Na obisku smo imeli 12
ekskurzij dijakov srednjih šol in študentov.
Podjetje je financiralo izvedbo pet izobraţevalnih delavnic »Inovativnost za mlade«, ki je nov
pristop k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti šolarjev in dijakov.
2. Gibanje števila zaposlenih
31.12.2012
527
Sklenitve
del.razmerja
26
Prekinitve
del.razmerja
27
31.12.2013
526
Od 526 zaposlenih na dan 31.12.2013 je 32 zaposlenih za določen čas. V podjetju je
zaposlenih 37 invalidov, 5 nad predpisano kvoto.
Struktura zaposlenih po izobrazbi na dan 31.12.2013:
St.izobrazbe
I
II
III
IV
V
Število
49
60
42
156
127
% 31.12.2013
9,3
11,4
8,0
29,7
24,1
% 31.12.2012
9,3
12,7
8,2
30,2
23,2
VI
Struktura zaposlenih po starosti na dan 31.12.2013:
Let
Do 20
20 do 30 30 do 40 40 do 50
Število
7
110
109
160
% 31.12.2013
1,3
20,9
20,7
30,4
% 31.12.2012
2,3
21,4
18,2
33,0
25
4,7
4,4
VII in več
SKUPAJ
67 526
12,7 100,0
12,1 100,0
Nad 50
SKUPAJ
140 526
26,6 100,0
25,1 100,0
Starostna struktura zaposlenih
1,33%
26,62%
20,91%
Do 20
20 do 30
30 do 40
20,72%
40 do 50
Nad 50
30,42%
17
Marec 2014
3. Izkoristek plačanega koledarskega fonda ur:
Plačane ure
Prazniki
Dopust
Bolniška
Čakanje na delo
Efektivno delo
Deleţ v letu 2012
4,07
11,25
5,41
0,0
79,26
Deleţ v letu 2013
3,72
10,41
5,39
0,06
80,42
4. Količinska in vrednostna produktivnost
Povprečno število redno zaposlenih v letu 2013 je bilo 528, iz opravljenih nadur je bilo v
povprečju angaţiranih še 12,5 delavca.
Povprečna mesečna količinska produktivnost v letu 2013 je bila v obratu jeklarne 579 kg na
opravljeno uro dela, v obratu valjarne 478 kg in v obratu hladne predelave 555 kg.
Povprečna mesečna vrednostna produktivnost na zaposlenega iz ur v letu 2013 je bila 16.017
EUR na zaposlenega na mesec.
Stroški dela
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v letu 2013 je znašala 1.543,13 EUR (neto
1.020,51 EUR), kar je 5,49 % več kot je bila povprečna mesečna plača v letu 2012.
Povprečni strošek dela na zaposlenega na mesec (brez stroškov zaščitnih sredstev in
izobraţevanja) je bil 2.107,41 EUR, skupni stroški dela pa so za 4,2 % višji kot lani.
Izobraţevanje
V letu 2013 je bilo izvedenih 151 izobraţevalnih oblik, ki se jih je udeleţilo 1283 udeleţencev,
stroški izobraţevanja pa so znašali 154.509 EUR.
Varnost in zdravje pri delu
Primerjalni podatki:
Leto 2012
izobraţevanje o varnem delu
258
zdravstveni pregledi
328
pregledi naprav
332
nesreče pri delu
42
poškodbe brez bolniške odsotnosti
137
izgubljeni dnevi zaradi nesreč
636
število izgubljenih dni na nesrečo
15,14
deleţ izgubljenih dni v koledarskem fondu
0,45 %
deleţ bolniške odsotnosti zaradi nesreč v celotni 8,36 %
bolniški odsotnosti
število nesreč na 1000 ton blagovne proizvodnje 0,36
6.4
2013
381
297
168
54
130
857
15,90
0,61 %
11,27 %
0,46
NALOŢBE
V letu 2013 smo imeli za 1.771 tisoč EUR naloţb v osnovna sredstva. Naloţbe se nanašajo na
nujne posodobitve proizvodnih agregatov, od katerih največja vrednost odpade na zamenjavo
hidravličnega sistema na ponovčni peči.
Za plačila naloţb je bilo poravnanih za 1.523 tisoč EUR računov brez DDV.
18
Marec 2014
V teku so investicije v vrednosti 1.448.979 EUR, od tega pa so najpomembnejše in
najaktualnejše: robot za jemanje vzorcev in merjenje temperature na EOP (182.350 EUR),
komorna ţarilna peč (215.835 EUR), informacijski sistem (94.400 EUR) in prolongirana
investicija v kontinuirno napravo za odlivanje gredic (69.654 EUR).
6.5
RAZISKAVE IN RAZVOJ
V tehničnem razvoju smo izvajali dela na naslednjih področjih:
- vodenje in sodelovanje pri različnih projektih in RR - nalogah;
- sodelovanje z zunanjimi razvojno - raziskovalnimi inštitucijami;
- koordiniranje dela in nadzor nad projekti (projektna pisarna), izdelava kvartalnih
poročil;
- sodelovanje pri iskanju vzrokov za tehnološke teţave, odpravi teh in optimizaciji
tehnologije za vzmetna jekla;
- izdelava in dokumentiranje tehnološke dokumentacije;
- izvajanje in koordiniranje internih in zunanjih presoj ter korektivnih in preventivnih
ukrepov;
- vodenje aktivnosti na področju standardov ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001,
ISO/TS 16949 ter ISO/IEC 17025;
- koordinirali smo kontrolno presojo s strani Bureau Veritas med kontrolno presojo po
ISO/TS 16949, OHSAS 18001 in ISO 14001
- koordinirali smo presoje kupcev (Brovedani, FEK, Neapco) ter izvedli po-presojne
aktivnosti (priprava ukrepov zaradi neskladij).
- izdelava integralnih poročil za preglede vodstva;
- sodelovanje v različnih tehnoloških timih;
- vzdrţevanje standardoteke in nabava manjkajočih standardov;
- aktivnosti pri reševanju ekoloških problemov in usmerjanje druţbe v trajnostni razvoj;
- pridobljen Javni razpis Raziskovalni Vavčer / Čistost jekel in vodik v jeklu;
- prijava na Javni razpis SMER+ ni bila uspešna;
- vodenje in reševanje inovacijskih predlogov.
V letu 2013 smo prejeli 31 inovacij, v izvajanju je bilo 28 projektov (11 RAZ, 9 IZB in 8 INV)
in 3 raziskovalne naloge, ki so elementi projekta št. 51 (Jekla za visokotrdnostne vzmeti).
Zaključenih je bilo 9 projektov.
Nekateri pomembnejši projekti v letu 2013 so:
Projekt RAZ002 št. 51: JEKLA ZA VISOKOTRDNOSTNE VZMETI
Na projektu se izvaja sodelovanje z zunanjimi raziskovalno - izobraţevalnimi inštitucijami
(IMT, UNG, UMB, NTF, AMIT). V teku so raziskave na podlagi razvojno - raziskovalnih
projektov:
Naslov
Simulacija in optimizacija
procesov ulivanja, valjanja
in toplotne obdelave za
konkurenčno
proizvodnjo
vrhunskih jekel
Jekla za visokotrdnostne
vzmeti; Razvoj modificiranih
visokotrdnostnih
kontinuirano ulitih vzmetnih
jekel
Razpis raziskovalni vavčer
Čistost jekel in vodik v jeklu
Pogodba
L2-3651
Vrednost po
pogodbi
33.928,28 EUR
Pogodba št.
PS 2/2013/2014
98.000,00 EUR
ŠTORE STEEL - IMT
Pogodba
ŠTORE STEEL –IMT
60.000,00 EUR
Strošek v 2012
v EUR (brez DDV)
56.081,98
20.000,00
48.000,00
Izvajalec
UNG-Šarler
IMT - Leskovšek
IMT – Godec
Skupni stroški na projektu v letu 2013: 124.082 EUR
19
Marec 2014
Projekt INV002: KONTI VALJARSKA PROGA
Projekt je zaključen. Strošek projekta znaša: 22.245.285 EUR.
Projekt INV016: PRENOVA JEKLARNE
V preteklem letu so na projektu potekale razne aktivnosti. V mesecu decembru 2013 je bil
pripravljen usklajen aneks pogodbe z novo časovnico oz. terminskim planom. Prav tako so
potekala še zadnja usklajevanja pri zagotovitvi virov financiranja za celotni projekt. Ob plačilu
avansa, bodo pričeli teči vsi terminski plani, definirani v pogodbi. Ocenjuje se, da bodo pogoji
za plačilo avansa nastopili do konca I. kvartala 2014, kar bi pomenilo, da je realen rok za
pričetek poskusnega obratovanja nove konti naprave v II. polletju 2015. Stroškov ni bilo.
Projekt INV018: NABAVA NADOMESTNEGA DVOPOTNEGA VOZILA ZEPHIR
Projekt je zaključen. Strošek projekta znaša: 205.808 EUR.
Projekt INV020: OPTIMIZACIJA RABE ENERGIJE Z ZAMENJAVO DOTRAJANE RAZSVETLJAVE V
PROIZVODNIH HALAH
V letu 2013 smo v celoti zamenjali staro obstoječo razsvetljavo z novo. Nova razsvetljava ima
boljši svetlobni izkoristek ter manjšo porabo električne energije. Svetilke je moţno tudi
regulirati tako, da je izkoristek še boljši. Stroški: 56.094 EUR.
Projekt INV021: KOMORNA ŢARILNA PEČ
K aktivnostim, ki so bila izvedena med letom smo v decembru podpisali pogodbo za rušitveno
demontaţna dela na lokaciji bodoče komorno-ţarilne peči v vrednosti 225.401 EUR. Dela so
se pričela v drugi polovici decembra in bodo zaključena do konca prvega kvartala 2014.
Stroški: 30.064 EUR.
Projekt INV22: RAZREZ LUŠČENEGA JEKLA ZA HLADNO KOVANJE
Projekt je podaljšan do 28.2.2014. V začetku februarja je predvidena montaţa avtomatizacije
(tehtnica in transportni trak). Stroškov ni bilo.
Projekt INV023: SAMOSTOJNO, AVTOMATSKO PAKIRANJE LUŠČENEGA JEKLA
Projekt poteka po terminskem planu, 24. januarja 2014 bo prevzem linije pri dobavitelju in 3.
februarja pričetek montaţe v Štorah. Stroški: 26.000 EUR.
Projekt INV024: ROBOT ZA MERJENJE TEMPERATURE IN JEMANJE VZORCEV
Projekt je v zaključni fazi. Konec leta 2013 se je izvršila montaţa, v prvem tednu 2014
montaţa in zagon, 8.1.2014 pa je bil izvedel prevzem robota. Sledi optimizacija delovanja,
izobraţevanje ter normalna uporaba v proizvodnem procesu. V izdelavi je tudi zaključno
poročilo. Stroški: 182.350 EUR.
Projekt IZB009: ADJUSTAŢA VALJARNE JUTRI
Na projektu ni sprememb, končno poročilo še ni izdelano, predlagano je podaljšanje projekta.
Stroškov ni bilo.
Projekt IZB015: REDUKCIJE ŢLINDRE V PONOVČNI PEČI
V sklopu projekta »redukcija ţlindre na ponovčni peči« je bila izdelana in odlita poskusna
šarţa št. 60005, K.P.732.66.0., 50CrV4, izdelana po klasični tehnologiji izdelave jekla.
Postopek na ponovčni peči v fazah izdelave je opisan v Faznem poročilu, projekt poteka v
skladu s terminskim planom. Stroškov ni bilo.
Projekt IZB016: OPTIMIRANJE RABE ENERGENTOV Z IZKORIŠČANJEM ODPADNE TOPLOTE
V preteklem letu se je pripravila analiza obstoječega stanja, prišlo je tudi do podaljšanja roka
zaključka projekta. Stroškov ni bilo.
20
Marec 2014
Projekt IZB018: PREDELAVA STRANSKIH PRODUKTOV PRI PROIZVODNJI JEKLA
Pričakovati je bilo, da bo delo projektne skupine zaključeno skladno s terminskim planom – v
2. polletju 2013. Ker do konca leta 2013 ni bil izveden stroškovni pregled ravnanja z
metalurškimi odpadki pri potencialnih predelovalcih v primerjavi z obstoječimi stroški, se delo
projektne skupine nadaljuje v letu 2014. Stroškov ni bilo.
Projekt IZB020: MODERNIZACIJA OBSTOJEČIH KONTROLNIH LINIJ O.M.
Projekt je v stanju mirovanja zaradi finančne situacije. Ob boljši situaciji se bodo še enkrat
revidirali dve od štirih pridobljenih ponudb. Gre za ponudbi Koring d.o.o. in Labco s.a.s.
Stroškov ni bilo.
Projekt RAZ017: RAZVOJ JEKEL ZA PREOBLIKOVANJE V HLADNEM
Glavni cilj projekta je izpolnjen. V Acroni Jesenice je potrebno opraviti ponovni ogled naprave
s strani Štore Steel, izvesti plačilo in odvoz preše. Stroškov ni bilo.
Projekt RAZ021: ZMANJŠANJE RAZOGLIČENJA VALJANCEV
Med delovnim procesom smo v sklopu rednih preiskav preverjali stopnjo in globino
razogličenja ter prišli do zaključka, da je najoptimalnejša »rešitev« zagotovitev ustreznosti
pogojev ogrevanja gredic. Vmesne preiskave so zajemale spremembe v sistemu zalaganja
»kritičnih« pozicij. Ker je sistem ogrevanja pri niţjih temperaturah zaradi ostalih aktivnosti
vrnjen v prvotno stanje, predlagam, da se projektu podaljša rok dokončanja. Stroškov ni bilo.
Projekt RAZ022: RAZVOJ JEKEL Z IZBOLJŠANO OBDELOVALNOSTJO
Na projektu je bilo izvedenih veliko aktivnosti, narejenih je bilo nekaj šarţ, ki so podrobneje
opisane v Faznem poročilu projekta. Do sedaj opravljeni preizkusi in rezultati so prva faza
tega projekta, kot dopolnitev ţe uspešnega programa EXEM jekel. Projekt se bo nadaljeval še
v letu 2014. Stroškov ni bilo.
Projekt RAZ023: FEK D.A. - ¨9t¨ Springs
Projekt poteka v skladu s planom. Odlitih je bilo večje število laboratorijskih šarţ.
Stroškov ni bilo.
6.6
OKOLJEVARSTVENA DEJAVNOST
Sistem ravnanja z okoljem
Eden izmed pomembnejših okoljskih instrumentov podjetja je sistem ravnanja z okoljem, ki
je tudi v letu 2013, s strani Bureau Veritas Certification, potrjen kot skladen z zahtevami
standarda ISO 14001. Certifikat potrjuje dosedanje rezultate okoljevarstvene dejavnosti
podjetja in sistematičen pristop pri okoljskem upravljanju na podlagi postopkov za
obvladovanje okoljskih vidikov in procesa nenehnega izboljševanja.
Okoljski cilji in programi
Podjetje si prizadeva doseči čim večjo učinkovitost sistema ravnanja z okoljem s sledenjem
zastavljenim okoljskim ciljem in programom za doseganje ciljev, ki so bili v letu 2013
usmerjeni v obvladovanje emisij v zrak (izvajanje trajnih meritev na izpustu čistilne naprave
INTENSIV FILTER in občasnih meritev na ostalih izpustih). Z vključevanjem načel
trajnostnega razvoja se na področju rabe virov izvajajo ukrepi za učinkovito rabo energije,
surovin in vode ter uvajanju alternativ odlaganju odpadkov - izvoz prahu za predelavo cinka
firme SUDAMIN ROHSTOFF in predelava celotne količine črne ţlindre s strani predelovalca
EKOPLAN. S četrtim kvartalom se je poleg predelave črne ţlindre vzpostavila tudi predelava
bele ţlindre. V letu 2013 je bilo koristno predelanih ţe nad 70 % odpadkov.
21
Marec 2014
Emisijsko trgovanje
V novem trgovalnem obdobju (2013 – 2020) je podjetje vključeno v sektor s prepoznanim
tveganjem »odlivanja ogljika« in bo še naprej brezplačno prejemalo kupone v višini 33.123
enot. V letu 2013 so emisije TGP ostale pribliţno na nivoju emisij iz leta 2012, kar predstavlja
zadostno kvoto dodeljenih emisijskih kuponov.
Implementacija IPPC
Na področju preprečevanja industrijskega onesnaţevanja se uveljavljajo principi, ki usmerjajo
vodenje in organiziranje okoljevarstvene dejavnosti podjetja k celovitemu preprečevanju in
nadzorovanju onesnaţevanja. V letu 2010 pridobljeno integralno okoljevarstveno dovoljenje
izkazuje uporabo najboljših razpoloţljivih tehnologij proizvodnih obratov podjetja in
doseganje primerljivih ravni porab surovin in energetskih medijev. Zaradi gradnje nove konti
valjarniške proge je podjetje v letu 2012 začelo s postopkom spremembe okoljevarstvenega
dovoljenja, za kar je bila tudi podana zahteva s strani inšpekcije za okolje in naravo. Agencija
RS za okolje je postopek za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja zaključila v začetku
leta 2013.
Inšpekcijski pregledi
V poročevalnem obdobju so bili izvedeni redni inšpekcijski pregledi s področja
okoljevarstvene dejavnosti. Rezultati pregledov so pozitivni, vključno z monitoringom
odpadnih vod iz skladišča starega ţeleza (preseganje predpisanih mejnih vrednosti
parametrov odpadne vode v letu 2012).
6.7
IZJAVA O DRUŢBENI ODGOVORNOSTI
Podjetje se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ravna z ozirom na pričakovanja deleţnikov
– poleg lastnikov še zaposlenih, poslovnih partnerjev, lokalnega in širšega druţbenega okolja.
Zaposlene vzpodbujamo k razvijanju znanja, spretnosti in veščin, podpiramo pretok idej in
informacij ter odprto komunikacijo med vodstvom in zaposlenimi.
Pri načrtovanju razvoja izdelkov, tehnologij in pri investicijah upoštevamo rešitve, ki
zmanjšujejo negativne vplive na varnost in zdravje zaposlenih. Opremljanje proizvodnje s
sodobnimi digitalnimi krmilniki in računalniki, z napravami za samodejno manipulacijo z
materiali, zmanjšuje fizične napore in tveganja poškodb.
Podjetje se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ravna v skladu s politiko varstva okolja,
kar pomeni iskanje najboljših znanih rešitev, ki bodo zadovoljile naše kupce glede kvalitete,
cene in prilagodljivosti, po drugi strani pa imele najmanjši moţni vpliv na naravno okolje.
Zavezani smo etični poslovni praksi in dobrim odnosom s strankami, ki prinašajo koristi
obema stranema.
V letu 2012 smo za donacije namenili 6.865 EUR.
Podjetje je član Slovenskega zdruţenja Zdruţenih narodov za trajnostni razvoj, ki je
vključeno v mednarodno mreţo UN Global Compact in se s tem zavezalo k spoštovanju
desetih načel o človekovih pravicah, delavskih standardih in odgovornosti do okolja.
6.8
NAČRTI
V letu 2013 so se pogoji poslovanja še dodatno poslabšali. Splošne gospodarske razmere,
huda kriza finančnih trgov in politične razmere, povzročajo negotovosti in oteţujejo
napovedovanje prihodnosti. Ob upoštevanju doseţenega v letu 2013 in napovedih za leto
2014, načrtujemo povečanje prodaje na 130.000 ton.
22
Marec 2014
Napovedi za trg Evrope niso najbolj optimistične, saj so kapacitete večje od povpraševanja.
Kupci bodo še bolj brutalno pritiskali na zniţevanje cen, kar pa ni moţno prenesti na naše
dobavitelje.
Pri elementih, pomembnih za izdelavo plana, smo upoštevali niţje prodajne cene naših
izdelkov, cene surovin, doseţene v septembru in cene energentov, kot so v pogodbah.
Pri prodajni ceni 825 EUR za tono, bi prihodek znašal 107 mio EUR. Cene bodo med letom
nihale, saj ohranjamo model formiranja cene, ki je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela,
glede na gibanje cen surovin.
Cena električne energije bo v letu 2014 niţja kot jo imamo letos. Pri zemeljskem plinu smo se
ob doseţenem zniţanju, za letos dogovorili za še nekoliko niţjo ceno. V jeklarni bomo
obratovali v času izven konične tarife ter s tem obvladovali strošek električne energije.
Pri stroških storitev bomo zadrţali letos doseţeno zniţanje cen, dodatno pa bomo iskali
rezerve pri vseh dobaviteljih, kjer cena energije igra pomembno vlogo. Največja neznanka je
drţava, ki neprestano spreminja pravila ter nam preko različnih taks povečuje stroške.
Jeklarna bo obratovala v treh izmenah, Valjarna prav tako, razen v adjustaţi, kjer planiramo
štiri izmensko obratovanje. Hladna predelava bo v skladu s potrebami procesa obratovala v
dveh, treh ali štirih izmenah.
Omejevanje stroškov na najnujnejše se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem obdobju. Investicije
bodo omejene na minimum, s ciljem, da pričnemo izvajati dela na novi konti napravi za
vlivanje gredic.
Število zaposlenih bo ostalo na nivoju letošnjega leta.
Nadaljevali bomo projekte na področju razvoja in raziskav, ki so vezani na optimizacijo
proizvodnega procesa in rešitvah, ki jih zahtevajo in potrebujejo kupci.
Pri vodenju podjetja bomo pozornost najbolj posvetili temu, da bomo poslovanje obvladovali
s hitrim prilagajanjem na razmere, s ključnim ciljem, obvladati denarni tok.
Zavedamo se, da je povečevanje prodaje v teh negotovih, celo kaotičnih razmerah, zelo
ambiciozen cilj, vendar ocenjujemo, da je to lahko priloţnost za male, neodvisne proizvajalce,
ki smo se sposobni hitro odzvati na priloţnosti.
Zaradi previdnosti smo ocenili nevarnosti oziroma občutljivost podjetja, če bi se stvari
odvijale v nepravo smer in to v planu tudi opredelili.
Zadolţenost podjetja se je letos ţe zmanjšala in se bo zmanjševala tudi v letu 2014, kljub
pričetku investicije v jeklarni (konti naprava).
Vse navedeno daje pozitivni rezultat v višini 1,0 mio EUR, C–F II v višini 6,5 mio EUR in
EBITDA v višini 8,8 mio EUR.
Največja nevarnost za realizacijo plana pa je kljub vsemu stanje bančnega sistema v
Sloveniji. Če se bo sedanje alarmantno stanje nadaljevalo še globoko v leto 2014, potem je
ta plan nerealen.
23
Marec 2014
Dodana vrednost in prihodki na zaposlenega 2005-2013
Dod.vred.EUR/zap./leto
Prihodki/zapos.(EUR)
300.000
EUR/zap/leto
250.000
200.000
220.270
150.000
172.830
247.965
227.989
184.950
192.379
188.220
197.827
203.237
100.000
92.366
50.000
47.668
46.713
52.145
51.436
10.250
0
2005
2006
2007
2008
2009
36.058
2010
49.236
2011
37.651
2012
39.682
2013
43.088
načrt
14
leto
6.9
UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Druţba je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem kot so kreditna, obrestna,
valutna, plačilno sposobnostna, cenovna. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja
finančna sluţba skupaj s sluţbo prodaje in nabave. Z ostalimi tveganji se ukvarjajo za to
odgovorne sluţbe kot so kadrovska, informatika, ekologija.
6.9.1 Finančna tveganja
Kreditno tveganje
Druţba redno spremlja svojo izpostavljenost do kupcev in omejuje tveganje neplačila kupcev
na ta način, da ima večino domačih in tujih kupcev zavarovanih pri SID-PKZ. Redno spremlja
bonitete odjemalcev in v primeru zamude plačila sproţi proces izterjave.
Pri nezavarovanih ali kupcih, ki se pojavljajo na novo, se druţba posluţuje instrumentov
zavarovanja kot so avansi, akreditivi, garancije.
Zaradi negotove gospodarske situacije je kreditno tveganje veliko, vendar ga druţba z
ustreznimi ukrepi uspešno obvladuje.
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi
spremembe deviznih tečajev. Druţba izvaţa preteţno v drţave Evropske unije, torej v
področje evra, ki je stabilna valuta. Za nakupe, kjer je dogovorjena valuta dolar, podjetje
sklepa terminske pogodbe, s katerimi obvladuje negativne tečajne razlike.
24
Marec 2014
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi
spremembe trţnih obrestnih mer. Za financiranje investicij najema druţba dolgoročne
kredite, za financiranje proizvodnje pa kratkoročne. Dolgoročni krediti so v preteţni meri
vezani na EURIBOR, pri kratkoročnih pa je v preteţni meri fiksna obrestna mera. Ker podjetje
sodeluje z več bankami, se za zniţevanje obrestnih mer glede na trţne razmere dogovarja z
bankami tudi za obstoječe kredite med trajanjem pogodbenega razmerja. Podjetje uporablja
tudi ščitenje obrestnih mer takrat, ko so za to dani optimalni pogoji.
Tveganje plačilne sposobnosti
Druţba ima vzpostavljen sistem načrtovanja in spremljanja denarnega toka. Finančna sluţba
izdela za vsak mesec plan prilivov in odlivov, in sicer mesečni in dnevni. S tedenskim
poročilom vodstvo druţbe spremlja izvajanje likvidnostnega plana. Prav tako tedensko
spremlja stanje terjatev, obveznosti, zadolţenosti in zalog.
Za zagotavljanje tekoče likvidnosti ima druţba najete kreditne linije pri več bankah, katere
koristi v primeru, da kupec zamuja s plačilom.
Za financiranje investicij v dolgoročna sredstva najame druţba dolgoročne vire.
Tveganje financiranja in refinanciranja
Pomeni tveganje, da druţba ne bo sposobna najeti posojila ali da bo morala posojilo ob
zapadlosti vrniti, četudi bi ga ţelela obnoviti. To tveganje bi lahko opredelili kot strateško
finančno tveganje, saj pomeni za podjetje omejitev v razvoju. Posojilna sposobnost je za
podjetje ţivljenjskega pomena in je v neposredni povezavi s kapitalsko ustreznostjo.
Podjetje nenehno spremlja kazalce kapitalske ustreznosti in svoj razvoj v smislu novih
investicij prilagaja denarnemu toku tako, da je v vsakem trenutku sposobno poravnati vse
svoje obveznosti. Zadolţenost ohranja na optimalnem nivoju tako, da za odplačan del
dolgoročnih in kratkoročnih kreditov najame nove.
6.9.2 Poslovna tveganja
Tveganja s cikličnim gibanjem trga
Trţna gibanja v jeklarski branţi so odvisna od mnogih okoliščin na področju investicij, trţnih
niš, izdelkov, finančnih dogodkov. Svoje trţne moţnosti iščemo v nišah strojegradnje,
avtomobilske industrije, proizvodnje kmetijske opreme. Ker trţimo produkte znotraj različnih
trţnih niš, so tudi nihanja različna po velikosti in po času, tako koristimo te spremembe sebi v
prid. V kolikor je gospodarska in finančna kriza velja za vse znotraj naše branţe. V trenutnih
razmerah so naša tveganja ocenjena kot relativno velika.
Cenovno tveganje
Cene so bile in bodo vezane na ponudbo in povpraševanje, zato je obdobje od 2008 leta pod
stalnim pritiskom na cene, zaradi gospodarske in finančne krize, ki vlada v Evropi in svetu.
Cene v prodaji oblikujemo na osnovi bazne cene in dodatkov za jekleni odpadek in legure. Ta
del dodatkov prilagajamo mesečno glede na spremembe cen vhodnih komponent. Kupci v
zadnjih letih vršijo velik pritisk na bazne cene, ker smatrajo, da si bodo s tem izboljšali
poloţaj. Bazne cene dogovarjamo enkrat letno, tako imamo znano osnovo kateri moramo
prilagoditi nabavne tokove.
25
Marec 2014
V veliki meri pa ruši našo strategijo drţava s posegi na področja cenovne politike pri energiji,
ekoloških taksah, problematika odlagališč stranskih produktov pri proizvodnji jekla. Na
cenovnem področju so tveganja zmerna.
Tveganja kakovosti
Naše trţne niše so v strojegradnji, industriji avtomobilov, zato smo zavezanci za kvaliteto
proizvodov v skladu z njihovimi standardi. Ti standardi se letno dopolnjujejo in od nas
zahtevajo stalno budnost, zato vršimo stalno procesno kontrolo izdelka, končno kontrolo in s
tem zmanjšujemo moţnost reklamacij. Tveganje je zmerno.
Nabavna tveganja
Tveganja razpoloţljivosti surovin
Osnovna surovina za proizvodnjo jekla v naši druţbi je jekleni odpadek, ki je produkt kot
ostanek pri strojegradnji in proizvodnji avtomobilov, investicije v proizvodne naprave,
infrastrukturo, zbiranje odpadkov. Ta surovina je vezana na nihanja, ki so stalno prisotna na
trgu, zato nikoli ni povsem jasno, kaj bo jutri, zato uporabljamo pri formiranju prodajne cene
dodatek za jekleni odpadek, ki se mesečno spreminja glede na ceno vhoda. Legure kupujemo
v manjših lotih, zato koristimo terminske nakupe.
Cenovno tveganje
Cene vhodnih surovin so vezane na borzne dogodke, zato nadzorujemo naše zaloge in temu
ustrezno kupujemo po ugodnih cenah. V cenovnih dogodkih je velika postavka energija,
ekologija, davki, ki nas vodijo v nekonkurenčnost na EU trgu.
6.9.3 Ostala tveganja
Kadrovsko tveganje
Tveganje zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov zniţujemo s skrbjo za vire kadrov. Med to
sodi sporočanje informacij, ki so pomembne za poklicno odločanje mladih preko sodelovanja
s šolskimi institucijami, v projektih poklicnega usmerjanja, z delom v Odboru za
izobraţevanje pri Območni gospodarski zbornici.
Mladim omogočamo spoznavanje podjetja in dela v podjetju z organiziranjem ogledov
podjetja za šolske ekskurzije, s počitniškim delom, s sprejemom na obvezno prakso in z
občasnim najemanjem študentskega dela.
Tveganja povezana z varovanjem premoţenja
S podjetji na območju industrijske cone Štore 2 smo v letu 2012 sklenili dogovor o ureditvi
vstopov v varovano območje. Namen dogovora je ureditev vstopa, gibanja in namestitve v
varovanem območju, izstopa iz varovanega območja ter preprečevanje moţnosti
nepooblaščenih vstopov in s tem vlomov, tatvin in drugih kršitev.
Industrijska cona je dobila le en glavni vhod, drugi vhod, ki je sicer odprt v dopoldanskem
času, pa se popoldne, ponoči, med vikendi in prazniki fizično zapre. Prenovili smo sezname
dovoljenj za vstop v varovano območje z vozilom in poostrili kontrolo vozil.
26
Marec 2014
Tveganje povezano z varnostjo in zdravjem pri delu
Podjetje ima vpeljan standard OHSAS 18001 po katerem skrbimo za varnost in zdravje
zaposlenih. Pričeli smo s pripravo letnih programov promocije zdravja s katerimi osveščamo
zaposlene o zdravem ţivljenju.
Tveganja, povezana z uničenjem premoţenja
Druţba ima z zavarovalnico sklenjeno permanentno pogodbo po kateri ima zavarovano
premoţenje na novo ocenjeno vrednost in sicer:
Poţarno zavarovanje objektov in opreme
Strojelomno zavarovanje
Obratovalni zastoj zaradi poţara
Obratovalni zastoj zaradi strojeloma
Zavarovanje vloma
Zavarovanje splošne, proizvajalčeve in delodajalčeve odgovornosti z dodatkom za
razširjeno kritje
Zavarovana so tudi vsa delovna in osebna vozila.
6.9.4 Dogodki po datumu bilance stanja
Dne 11.12.2013 je podjetje z NLB d.d. podpisalo sodno poravnavo v okviru katere je bila
sklenjena kupoprodajna pogodba za celotno količino oz. 245.689 spornih delnic UKIG. Plačilo
kupnine in prenos delnic bo izveden v letu 2014. Za pogojne obveznosti, ki so nastale v letu
2008 na osnovi podpisane poroštvene izjave, ni več osnove za razkrivanje. Kupljenih delnic
druţba nima namena zadrţati v svoji lasti, temveč bo aktivno sodelovala pri procesu prodaje
druţbe Unior d.d.
V mesecu marcu 2014 je podjetje z banko podpisalo pogodbo za dolgoročno financiranje 70
% investicije v novo konti napravo v jeklarni, katere skupna vrednost je predvidena v višini
10 mio EUR.
27
7
Marec 2014
RAČUNOVODSKO POROČILO
7.1
RAČUNOVODSKE USMERITVE
Računovodski izkazi ŠTORE STEEL d.o.o. so sestavljeni v skladu z računovodskimi in
poročevalskimi zahtevami Zakona o gospodarskih druţbah in Slovenskih računovodskih
standardov in v skladu z računovodskimi usmeritvami Štore Steel d. o. o. Ti obvezni
računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z
zakonodajo mora druţba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je
omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni
zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne
računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah,
kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli
stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi
konkretnimi posli, ki se nanašajo na druţbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih
računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred
sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naloţbe v programsko opremo. Ob začetnem
pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne
in nevračljive nakupne dajatve. Za merjenje po pripoznanju uporablja podjetje model
nabavne vrednosti, po katerem se morajo neopredmetena sredstva razvidovati po nabavni
vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Opredmetena osnovna sredstva
Zemljišča so vrednotena po modelu prevrednotenja. Zadnje vrednotenje je bilo opravljeno na
osnovi cenitve pooblaščenega cenilca na dan 31.12.2012, na dan 31.12.2013 pa je bila
opravljena aţuracija cenitve. Predhodna cenitev je bila opravljena na stanje 31.12.2009.
Zgradbe vodi podjetje po modelu prevrednotenja. Zadnja cenitev je bila opravljena na stanje
31.12.2012 s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, na stanje 31.12.2013 pa je bila
opravljena aţuracija cenitve. Vrednost je ocenjena po načinu trţnih primerjav, na donosu
zasnovanem načinu in nabavno vrednotnem načinu vrednotenja in se je v večini primerov
pripisala na donosu zasnovanem načinu. Pred tem je podjetje za zgradbe uporabljalo model
nabavne vrednosti.
Oprema je vrednotena po modelu nabavne vrednosti, zmanjšanih za enakomerno časovno
obračunano amortizacijo. Nabavno vrednost osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in
vsi stroški, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se izkazujejo tudi stroški,
ki omogočajo podaljšanje koristnosti osnovnega sredstva. Če je nabavna vrednost
opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Za merjenje po
pripoznanju uporablja podjetje model nabavne vrednosti.
Opredmetena osnovna sredstva, ki so odtujena ali uničena niso več predmet knjigovodskega
evidentiranja, ker od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje
opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke,
sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.
Popravila ali vzdrţevanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali
ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene
stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.
V primeru, da se razmere na trgu bistveno spremenijo, se podjetje odloči za cenitev sredstev.
28
Marec 2014
Naloţbene nepremičnine
Druţba vodi kot naloţbeno nepremičnino graščino Šmatevţ s pripadajočim zemljiščem. Tako
zemljišče kot stavbo vodi po modelu poštene vrednosti. Zadnja cenitev je bila opravljena na
dan 31.12.2012, na stanje 31.12.2013 pa je bila opravljena aţuracija cenitve. Amortizacija
stavbe se obračunava enako kot pri ostalih stavbah.
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega
sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je
razpoloţljivo za uporabo.
Neopredmeteno dolgoročno sredstvo s končno dobo koristnosti se začne amortizirati, ko je na
voljo za uporabo.
Podjetje amortizira opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena osnovna sredstva in
naloţbene nepremičnine posamično po metodi enakomerne časovne amortizacije.
Zemljišča se ne amortizirajo.
Za večje skupine osnovnih sredstev veljajo naslednje stopnje odpisov:
- neopredmetena dolgoročna sredstva
20 %
- gradbeni objekti
1,43-2,5 %
- proizvajalna oprema
6,6-10 %
- elektronska oprema
20-33 %
- druga oprema
10-20 %
Finančne naloţbe
Finančne naloţbe v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij se ob začetnem merjenju in v
primerih, ko poštene vrednosti ni mogoče dovolj zanesljivo ugotoviti, izkazujejo po nabavni
vrednosti.
Na dan bilance stanja druţba oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni
oslabljenosti finančne naloţbe. Če tak dokaz obstaja, se finančno naloţbo prevrednoti zaradi
oslabitve. Izgube zaradi oslabitve nastanejo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi
dogodkov po začetnem pripoznanju finančne naloţbe, ki vpliva na ocenjene prihodnje
denarne tokove finančne naloţbe, ki jih je moţno zanesljivo oceniti.
Finančne naloţbe so uvrščene med za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva.
Zaloge
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavnih cenah, ki jih sestavljajo nabavna cena po računu
dobavitelja in vsi odvisni stroški nabave. Poraba materiala se obračunava po metodi drsečih
povprečnih cen. Oslabitve zalog se oblikujejo zaradi uskladitve s trţnimi cenami in zaradi
zastarelosti zalog. Za zaloge, pri katerih ni bilo evidentiranega gibanja več kot 1 leto, se je
oblikoval popravek v višini 25 % vrednosti teh zalog, na skladišču rezervnih pa se je oblikoval
popravek v višini 10 % nabavne vrednosti. Popravki zalog bremenijo prevrednotovalne
poslovne odhodke.
29
Marec 2014
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednotijo po spremenljivih
proizvajalnih stroških, ki zajemajo neposredne stroške materiala, energije, storitev, dela in
amortizacije. Zaloge se oslabijo zaradi zastarelosti. Pri presoji zastarelosti smo poleg datuma
dohoda na skladišče upoštevali tudi mnenje strokovnih sluţb komerciale in priprave
proizvodnje. Popravki so oblikovani po posameznem identu in bremenijo prevrednotovalne
poslovne odhodke. V primeru odprave popravka oblikujemo prevrednotovalne prihodke.
Terjatve
Kratkoročne terjatve iz poslovanja se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih
knjigovodskih listin pri prodaji proizvodov oziroma storitev ob predpostavki, da bodo plačane.
Terjatve iz poslovanja izraţene v tujih valutah so preračunane v domačo valuto na dan
bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Tečajne razlike se obračunavajo kot finančni
prihodek. Obresti so obračunane v skladu s pogodbo od dneva zapadlosti in predstavljajo
prihodek od financiranja.
Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev so oblikovani v breme prevrednotovalnih odhodkov.
Oblikujejo se na osnovi izkušenj iz preteklih let po posamezni terjatvi. Za kratkoročne
terjatve, ki so v toţbi in terjatve pri katerih obstaja negotovost poplačila, je oblikovan
popravek terjatev v celotni višini zneska. Popravek vrednosti obresti iz poslovanja se oblikuje
v višini 50 % obračunanih obresti. Terjatve, ki so v reklamaciji so poknjiţene na pasivne
časovne razmejitve.
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjiţni denar in denar na poti.
Denarna sredstva, izraţena v domači valuti se izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute
se preračunajo v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Tečajna razlika
predstavlja finančne prihodke ali odhodke.
Kapital
Celotni kapital podjetja je njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je z zneski, ki so jih
vloţili lastniki ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju. Zmanjšuje ga izguba pri
poslovanju, odkupljeni lastni poslovni deleţi ter dvigi (izplačila), povečuje pa dobiček. Celotni
kapital zajema naslednje postavke:
-
vpoklicani kapital
kapitalske rezerve
rezerve iz dobička
preneseni dobiček ali izguba
čisti poslovni izid tekočega leta
lastne delnice in lastni poslovni deleţi
preseţek iz prevrednotenja
Rezervacije za zasluţke zaposlencev
Druţba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar oblikuje dolgoročne
rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Dolgoročno odloţeni prihodki
Dolgoročno odloţeni prihodki so odloţeni prihodki, ki bodo v obdobju daljšem od leta dni
pokrili predvidene odhodke.
30
Marec 2014
Finančne obveznosti
Dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja se na začetku izkazujejo z zneski, ki
izhajajo iz knjigovodskih listin. Obveznosti v tujih valutah se preračunajo v evrsko
protivrednost na dan bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Zneski tečajnih razlik se
obravnavajo kot finančni odhodek.
Poslovne obveznosti
Obveznosti iz poslovanja se izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin pri
nabavi blaga oziroma storitev.
Obveznosti do dobaviteljev izraţene v tuji valuti se preračunajo v evrsko vrednost na dan
bilance stanja po referenčnem tečaju ECB. Tečajne razlike se obravnavajo kot finančni
odhodek.
Kratkoročne časovne razmejitve
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno
odloţene prihodke.
Prihodki
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo
izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso
uresničeni ţe ob nastanku.
Poslovni prihodki
Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih
cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali
pozneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije in podobni
prihodki.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega prevrednotovalnega
popravka kapitala iz predhodne okrepitve sredstev.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki iz naloţbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in
kratkoročnimi finančnimi naloţbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja dvom glede
njihove velikosti, zapadlosti v poplačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del
glavnice in veljavno obrestno mero.
31
Marec 2014
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče
zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadrţujejo več v vrednosti zalog proizvodov
in nedokončane proizvodnje.
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim
za stroške, ki se zadrţujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter
zmanjšanim za stroške, ki se zadrţujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane
proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega
blaga in materiala.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje,
ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.
Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
neopredmetenimi dolgoročnimi naloţbami in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Med
drugimi poslovnimi odhodki so izkazani stroški, ki niso odvisni od poslovnega izida.
Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloţbenje. Finančni odhodki se
pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.
Odloţeni davki
Terjatve za odloţeni davek so zneski davka iz dobička, ki bodo v prihodnjih obdobjih
povrnjeni prek manjše davčne osnove. Odloţena terjatev za davek se pripozna v obsegu,
kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo
v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno terjatev.
Obveznosti za odloţeni davek so zneski davka iz dobička, ki ji bomo morali poravnati v
prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike.
Ker je v ZDDPO-2 za leto 2013 in naslednja obdobja predpisana davčna stopnja 17 %, smo
odloţene davke izračunali po tej stopnji.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (skrajšana različica II). Podatki so
pridobljeni iz bilance stanja na dan 1.1.2013 in 31.12.2013, podatkov izkaza poslovnega izida
za leto 2013 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev denarnih tokov in
ustrezno razčlenitev pomembnih postavk.
32
7.2
Marec 2014
RAČUNOVODSKI IZKAZI
7.2.1 Bilanca stanja
Pojasnilo
A.
I.
1.
5.
II.
1.
a.
b.
2.
4.
a.
b.
III.
IV.
1.
c.
2.
a.
V.
3.
VI.
B.
II.
1.
2.
3.
4.
III.
2.
b.
IV.
1.
2.
3.
V.
C.
A.
I.
1.
II.
III.
1.
2.
3.
IV.
V.
VI.
B.
1.
2.
C.
I.
2.
III.
Č.
II.
2.
4.
III.
1.
2.
4.
5.
D.
SREDSTVA
Dolgoročna sredstva
Neopredmetena sredstva in dolg.akt.čas.razm.
Dolgoročne premoţenjske pravice
Druge dolgoročne aktivne čas. razmejitve
Zemljišča in zgradbe
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalne naprave in stroji
Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
Opredmetena osn.sred. v gradnji in izdelavi
Predujmi za pridobitev opredmet.osnov.sred.
Naloţbene nepremičnine
Dolgoročne finančne naloţbe
Dolgoročne finanč.naloţbe,razen posojil
Druge delnice in deleţi
Dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila druţbam v skupini
Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
Odloţene terjatve za davek
Kratkoročna sredstva
Zaloge
Material
Nedokončana proizvodnja
Proizvodi in trgovsko blago
Predujmi za zaloge
Kratkoročne finančne naloţbe
Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila drugim
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terj.do druţb v skupini
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
Denarna sredstva
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
KAPITAL
Vpoklicani kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne delnice in last.poslov.deleţe
Lastne delnice in last.posl.deleţi(kot odb.post.)
Preseţek iz prevrednotenja
Preneseni čisti poslovni izid
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Rezervacije in dolgoročne pas.čas.razm.
Rezervacije za pokojnine in podob.obv.
Druge rezervacije
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
Dolgoročne finan.obvez. do bank
Odloţene obveznosti za davek
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti do bank
Druge kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne posl.obvez.do druţb v skupini
Kratkoročne poslov.obvez.do dobaviteljev
Kratkoročne poslov.obvez.na podlagi predujmov
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
7.3.1.1
7.3.1.1.1
7.3.1.1.2
7.3.1.1.2
7.3.1.1.4
7.3.1.1.5
7.3.1.1.6
7.3.1.2
7.3.1.2.1
7.3.1.2.2
7.3.1.2.3
7.3.1.2.7
7.3.1.3
7.3.1.4
7.3.1.5
7.3.1.6
7.3.1.6.1
7.3.1.7
7.3.1.7.1
7.3.1.7.2
7.3.1.7.3
7.3.1.7.3
7.3.1.8
31/12-13
105.549.219
68.046.772
301.591
300.468
1.123
62.657.950
32.405.452
9.691.057
22.714.395
28.863.369
1.389.129
1.354.579
34.550
725.365
2.988.891
2.954.338
2.954.338
34.553
34.553
3.000
3.000
1.369.975
37.456.048
19.352.401
5.670.299
9.112.625
4.568.182
1.295
88.780
88.780
88.780
17.909.963
6.709.927
10.643.762
556.274
104.904
46.399
v EUR
31/12-12
108.602.435
71.279.487
355.829
355.829
0
66.256.041
32.771.434
9.691.057
23.080.377
32.726.871
757.736
749.342
8.394
734.767
2.694.891
2.660.338
2.660.338
34.553
34.553
3.000
3.000
1.234.959
37.322.948
18.922.904
5.460.695
8.862.042
4.575.195
24.972
139.927
139.927
139.927
18.045.547
6.574.318
10.788.611
682.618
214.570
0
105.549.219
41.972.990
10.300.364
10.300.364
164.833
63.220
63.220
3.000.000
-3.000.000
18.963.598
12.258.761
222.214
1.721.625
1.332.180
389.445
20.283.915
16.399.805
16.399.805
3.884.110
40.745.734
21.692.293
21.692.293
0
19.053.441
227
17.740.926
28.590
1.283.698
824.955
108.602.435
42.168.405
5.271.749
5.271.749
5.193.448
63.220
63.220
3.000.000
-3.000.000
19.643.392
13.742.398
-1.745.802
1.752.784
1.329.913
422.871
27.493.348
24.026.867
24.026.867
3.466.481
36.486.946
21.120.688
21.120.681
7
15.366.258
80
14.138.353
24.117
1.203.708
700.952
33
Marec 2014
7.2.2 Izkaz poslovnega izida
(različica I)
v EUR
Pojasnilo
Leto 2013
Leto 2012
Znesek
1. Čisti prihodki od prodaje
7.3.2.1
Znesek
104.452.580
100.321.221
- domači trg
30.870.828
30.393.446
- tuji trg
73.581.752
69.927.775
211.509
1.073.788
2. Sprem.vr.zalog proizv.in ned.pr.(+-)
3. Usredstveni lastni proizv.in storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prev.posl.pr.)
7.3.2.1
I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
5. Stroški blaga, materiala in storitev
6.2.2
a) Nab.vr.prod.bl. ter str.porab.mat.
- Nabavna vred.prod.blaga in mat.
0
0
334.412
1.014.199
104.998.501
102.409.208
83.391.121
81.651.175
73.777.803
72.632.108
17.121
3.122
- Stroški materiala
59.368.658
58.836.879
- Stroški energije
14.392.024
13.792.107
b) Stroški storitev
9.613.318
9.019.067
13.712.280
13.036.845
a) Stroški plač
9.929.336
9.305.396
b) Stroški socialnih zavarovanj
1.986.562
1.992.626
1.266.090
1.315.456
6. Stroški dela
7.3.2.3
- Stroški pokojninskih zavarovanj
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
7.3.2.4
1.796.382
1.738.823
5.625.600
6.132.765
5.459.268
6.131.506
b) Prevred.posl.odh.pri neopr.in opr.sredstvih
c) Prevred.posl.odh.pri obratnih sredstvih
769
216
165.563
1.043
8. Drugi poslovni odhodki
7.3.2.5
655.171
690.160
II. SKUPAJ ODHODKI POSLOVANJA
7.3.2.2
103.384.172
101.510.945
1.614.329
898.263
0
0
III. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA (+-)
9. Finančni prihodki iz deleţev
č) Finančni prihodki iz drugih naloţb
0
0
10. Finančni prihodki iz danih posojil
0
0
230.525
246.291
230.525
246.291
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
b) Finančni prihodki iz posl. ter. do drugih
12. Finan.odh. iz oslab.in odpis.finan.naloţb
13. Finančni odhodki iz finanč.obveznosti
0
1.781.500
2.112.828
b) Finančni odh. iz posojil prej. od bank
1.781.480
2.111.810
č) Finančni odh. iz drugih finanč.obvez.
20
1.018
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
95.238
59.885
b) Finančni odh.iz obvez.do dobaviteljev
95.238
59.885
c) Finančni odh. iz drugih poslov.obveznosti
0
0
15. Drugi prihodki
119.608
64.601
16. Drugi odhodki
526
7.075
17. Davek iz dobička
18. Odloţeni davki
19. Čisti poslovni izid obračun. obdobja
0
0
-135.016
775.169
222.214
-1.745.802
7.2.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
Z.š.
1
Vsebina
2
1
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi
2
3
Leto 2013
3
v EUR
Leto 2012
4
222.214
-1.745.802
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi
-417.629
12.184.795
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
-417.629
12.184.795
3.1
Čisti dobički/izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi z
opredmetenimi osnovnimi sredstvi
-417.629
12.184.795
3.2
Čisti dobički/izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi
0
0
4
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
0
0
5
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi (1 + 2)
-195.415
10.438.993
34
Marec 2014
7.2.4 Izkaz denarnih tokov
Druţba je v skladu z MRS 7.22, ki dovoljuje, da so določeni denarni tokovi oz. prejemki in
izdatki za postavke, za katere so značilni hitri obrati, visoke vrednosti in kratke dospelosti,
prikazani po neto principu, prikazala prejemke od povečanja kratkoročnih finančnih
obveznosti in izdatke za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti.
(skrajšana različica II)
A.
a.)
b.)
+
+
+
c.)
č.)
B.
a.)
b.)
c.)
C.
a.)
b.)
c.)
Č.
+
Postavke
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid
Poslovni izid pred obdavčitvijo
Davki iz dobička in ost.davki, ki niso zajeti v posl.odh.
Prilagoditve
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Prevrednotovalni poslovni odhodki
Finančni prihodki brez finanč.prihodkov iz posl.terjatev
Finančni odhodki brez finanč.odhodkov iz posl.obvezn.
Sprememba čistih obratnih sredstev (in časovnih
razmejitev, rezervacij ter odloţenih terjatev in
obvez. za davek) poslov.postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razm.
Začetne manj končne odloţene terj.za davek
Začetna manj končna sredstva (skupine za
odtujitev) za prodajo
Začetne manj končne zaloge
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časov.razmej.in rezerv.
Končne manj začetne odloţene obvez.za davek
Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek
izdatkov pri poslovanju (a+b+c)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Prejemki od prejetih obresti in deleţev v dobičku
drugih, ki se nanašajo na naloţbenje
Prejemki od prej.obresti in deleţ.v dobičku,naloţbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve naloţbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naloţb
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naloţb
Izdatki pri naloţbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naloţb
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naloţb
Prebitek prejemkov pri naloţbenju ali prebitek
izdatkov pri naloţbenju (a+b)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od vplačanega kapitala
Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obvezn.
Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obvezn.
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
Izdatki za vračilo kapitala
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti
Izdatki za izplačila dividend in drugih deleţev v dobičku
Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek
izdatkov pri financiranju (a+b)
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
Denarni izid v obdobju (seštev.prebit.Ač+Bc+Cc)
ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
v EUR
2013
2012
222.214
87.198
-135.016
7.358.639
5.459.268
48.461
166.332
0
1.781.500
2.895.973
-1.745.802
-970.633
775.169
7.558.348
6.131.506
687.245
1.259
0
2.112.828
1.727.928
-10.712
-47.522
-135.016
0
2.811.792
0
775.169
0
-416.703
3.413.082
92.844
0
10.476.826
-1.065.875
-2.056.664
-338.326
1.601.832
7.540.474
67.547
262.890
0
0
16.400
0
0
51.147
-1.817.088
-62.600
-1.460.488
0
-294.000
0
-1.749.541
0
0
0
0
0
262.890
-2.870.192
-92.110
-2.644.536
-41.681
-38.877
-52.988
-2.607.302
655.000
0
0
655.000
-9.491.951
-1.781.500
0
-5.846.451
-1.864.000
0
-8.836.951
3.923.000
0
528.000
3.395.000
-8.756.586
-2.112.828
0
0
-6.227.548
-416.210
-4.833.586
104.904
-109.666
214.570
214.570
99.586
114.984
35
Marec 2014
7.2.5 Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala 1.1.2013 do 31.12.2013
v EUR
Rezerve iz
dobička
A.1.
Stanje 31. december 2012
a)
Preračuni za nazaj (popravek napak)
b)
Prilagoditve za nazaj (spremembe
računovodskih usmeritev)
A.2.
Stanje 1. januar 2013
B.1.
Preneseni čisti posl.izid
Lastne
delnice in
lastni
poslovni
deleţe
Preseţek iz
prevrednotenja
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
in lastne
poslovne
deleţe
I/1
II
III/1
III/2
III/3
IV
V/1
5.271.749
5.193.448
63.220
-3.000.000
3.000.000
19.643.392
13.742.398
Preneseni čisti
dobiček
Prenesena
čista
izguba
V/2
1.745.802
Čisti posl.izid
p.l.
Čisti dobiček
poslovnega leta
Skupaj kapital
VI/1
VII
0
42.168.405
0
0
5.271.749
5.193.448
63.220
-3.000.000
3.000.000
19.643.392
13.742.398
1.745.802
0
42.168.405
Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
B.2.
Celotni vseobsegajoči donos
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
-679.794
262.165
0
222.214
-195.415
a)
Vnos čistega poslovnega izida
222.214
222.214
č)
Popravek vrednosti preseţkov iz
prevrednotenja OOS za odloţeni davek
d)
Prenos preseţka iz prevrednotenja OOS v
preneseni čisti dobiček (amortizacija
prevred.)
B.3.
Spremembe v kapitalu
a)
Razporeditev preostalega dela čistega
dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja
č)
Poravnava izgube kot odbitne sestavine
kapitala
d)
Oblikovanje rezerv za lastne delnice in
lastne poslovne deleţe iz drugih sestavin
kapitala
f)
Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev
druţbe -kapitalskih rezerv
h)
C.
-417.629
5.028.615
5.028.615
0
0
0
-417.629
-262.165
262.165
0
-1.745.802
0
1.745.802
0
-1.745.802
0
0
0
0
1.745.802
0
0
0
5.028.615
-5.028.615
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
0
10.300.364
164.833
63.220
-3.000.000
3.000.000
18.963.598
12.258.761
0
222.214
41.972.990
BILANČNI DOBIČEK 2013
0
0
0
0
0
0
12.258.761
0
222.214
12.480.975
0
Izkaz gibanja kapitala 1.1.2012 do 31.12.2012
v EUR
Rezerve iz
dobička
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
in lastne
poslovne
deleţe
Lastne
delnice in
lastni
poslovni
deleţe
Preseţek iz
prevrednotenja
I/1
II
III/1
III/2
III/3
5.271.749
5.193.448
63.220
-3.000.000
3.000.000
Preneseni
čisti poslovni
izid
poslovnega leta
Preneseni čisti
dobiček
Čisti dobiček
poslovnega
leta
Čista izguba
poslovnega
leta
Skupaj kapital
IV
V/1
VI/1
VI/2
VII
7.458.597
11.684.917
3.060.639
0
32.732.570
A.1.
a)
Preračuni za nazaj (popravek napak)
b)
Prilagoditve za nazaj (spremembe
računovodskih usmeritev)
A.2.
Stanje 1. januar 2012
B.1.
Spremembe lastniškega kapitala transakcije z lastniki
a)
f)
Vpis vpoklicnega osnovnega kapitala
(vplačila kapitala)
Vračilo kapitala
g)
Izplačilo dividend
B.2.
Celotni vseobsegajoči donos
a)
Vnos čistega poslovnega izida
c)
Sprememba preseţka iz prevrednotenja
opredmetenih osnovnih sredstev OOS
13.786.626
13.786.626
č)
prevrednotenja OOS za odloţeni davek
-1.601.831
-1.601.831
g)
prevrednotenja za odloţeni davek
B.3.
Spremembe v kapitalu
a)
Razporeditev preostalega dela čistega
dobička primerjalnega poročevalskega
obdobja
h)
C.
0
-303.158
-303.158
5.271.749
5.193.448
63.220
-3.000.000
3.000.000
7.458.597
11.381.759
3.060.639
0
32.429.412
0
0
0
0
0
0
-700.000
0
0
-700.000
0
0
0
-700.000
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
5.271.749
5.193.448
63.220
-3.000.000
3.000.000
BILANČNI DOBIČEK 2012
0
0
0
0
0
12.184.795
0
0
-700.000
0
-1.745.802
10.438.993
0
-1.745.802
-1.745.802
3.060.639
-3.060.639
0
0
3.060.639
-3.060.639
19.643.392
13.742.398
0
-1.745.802
42.168.405
0
13.742.398
0
-1.745.802
11.996.596
0
0
36
7.3
Marec 2014
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
7.3.1 Pojasnila k bilanci stanja
7.3.1.1 Dolgoročna sredstva
7.3.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva
v EUR
Programska
Programska
Skupaj
oprema
oprema v gradnji
neopred. OS
NABAVNA VREDNOST OS
Stanje 31.12.2012
1.758.505
0
1.758.505
Neposredno povečanje
0
94.400
94.400
Prenos iz investicij v teku
0
0
0
-36.857
0
-36.857
Odprava slabitve
0
0
0
Prevrednotenje
0
0
0
Preseţek pri popisu
0
0
0
1.721.648
94.400
1.816.048
Zmanjšanja
Stanje 31.12.2013
ODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2012
1.402.676
0
1.402.676
Amortizacija
149.761
0
149.761
Zmanjšanja
-36.857
0
-36.857
0
0
0
1.515.580
0
1.515.580
Povečanja
Stanje 31.12.2013
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2012
355.829
0
355.829
Stanje 31.12.2013
206.068
94.400
300.468
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji v vrednosti 94.400 EUR se nanašajo na
investicije v ABS-poslovno informacijski sistem. V letu 2013 druţba ni imela neopredmetenih
dolgoročnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom.
7.3.1.1.2 Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine
Zemljišča
Zgradbe
Nepremič.
Naloţbene
Oprema
Oprema v
v gradnji
nepremičnine
gradnji
v EUR
Skupaj
opredm. OS in
naloţbene
nepremičnine
NABAVNA VREDNOST OS
Stanje 31.12.2012
9.691.057
23.080.377
526.762
61.872.224
222.580
734.767
96.127.767
Neposredno povečanje
Prenos iz investicij v teku
0
0
164.742
0
211.027
0
902.584
3.975
398.185
-3.975
0
0
1.676.538
0
Zmanjšanja
Odprava slabitve
0
0
0
0
0
0
-196.203
0
0
0
0
0
-196.203
0
Prevrednotenje
Preseţek pri popisu
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
9.691.057
23.245.119
737.789
62.582.580
616.790
734.767
97.608.102
Stanje 31.12.2013
ODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2012
0
0
0
29.145.353
0
0
29.145.353
Amortizacija
Zmanjšanja
0
0
530.724
0
0
4.769.382
-195.524
0
0
9.402
5.309.508
-195.524
Povečanja
0
0
0
0
0
0
0
Stanje 31.12.2013
0
530.724
0
33.719.211
0
9.402
34.259.337
9.691.057
9.691.057
23.080.377
22.714.395
526.762
737.789
32.726.871
28.863.369
222.580
616.790
734.767
725.365
66.982.414
63.348.765
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2012
Stanje 31.12.2013
37
Marec 2014
Na osnovi cenitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, je bila ocenjena
vrednost zemljišč na dan 31.12.2012 v višini 9.691.057 EUR, naloţbenih nepremičnin pa
358.701 EUR. Predhodna cenitev je bila izdelana na stanje 31.12.2009. Če bi se zemljišča
izkazovala po modelu nabavne vrednosti bi bila vrednost na dan 31.12.2013 1.221.982 EUR,
naloţbenih nepremičnin pa 292.105 EUR.
Pri zgradbah je druţba na dan 31.12.2012 prešla iz modela nabavne vrednosti na model
prevrednotenja. Na osnovi cenitve pooblaščenega cenilca nepremičnin je druţba okrepila
vrednost zgradb iz 7.714.564 EUR na vrednost 23.080.377 EUR, pri naloţbenih
nepremičninah pa iz 341.136 EUR na 376.066 EUR. Druţba se je za ta korak odločila, ker je
ugotovila, da ima zgradbe v knjigah podcenjene, ker je bil ob nastanku podjetja izveden
prenos osnovnih sredstev po likvidacijski vrednosti. Če bi se zgradbe izkazovale po modelu
nabavne vrednosti, bi bila vrednost zgradb na dan 31.12.2013 7.339.471 EUR, vrednost
naloţbenih nepremičnin pa 328.618 EUR.
Druţba je s strani pooblaščenega cenilca prejela aţuracijo cenitve z ugotovitvijo, da
knjigovodska vrednost na dan 31.12.2013 pomembno ne odstopa od trţne vrednosti.
Stanje predujmov za osnovna sredstva na dan 31.12.2013 je bilo 34.550 EUR.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji v vrednosti 1.354.579 EUR se nanašajo na
investicije: nov poslovni objekt (737.789 EUR), modernizacija kontiliva v jeklarni (69.655
EUR), naprava za porezovanje in robkanje okroglih palic (148.950 EUR), komorna ţarilna peč
(215.835 EUR) in robot za jemanje vzorcev in merjenje temperature na EOP (182.350 EUR).
Na dan 31.12.2013 druţba ni imela osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom.
7.3.1.1.3 Zastavljena opredmetena sredstva
Na 153.507 m2 oziroma 86 % vseh zemljišč je vpisana zastavna pravica šestih bank. Pod
zastavno pravico je tudi večina strojev in naprav druţbe.
Skupna vrednost hipotek znaša 33.879 tisoč EUR, od tega je bilo 24.179 tisoč EUR za
zavarovanje dolgoročnih kreditov in 9.700 tisoč EUR za zavarovanje kratkoročnih kreditov pri
domačih bankah.
7.3.1.1.4 Dolgoročne finančne naložbe
v EUR
Dolgoročna posojila
Skupaj dolgoročne finančne naloţbe
31.12.2013
2.954.338
34.553
2.988.891
31.12.2012
2.660.338
34.553
2.694.891
Dolgoročne finančne naloţbe sestavljajo dolgoročna naloţba v Banko Celje, izmerjena po
nabavni vrednosti v višini 315.337 EUR (kar predstavlja 0,18 % deleţa v banki), naloţba v
povezano podjetje Unior d.d. Zreče v znesku 1.205.916 EUR (3,54 %), naloţba v povezano
podjetje Prehrana Tuli d.o.o. 131.155 EUR (33,44 %) s sedeţem Cesta XIV. divizije 44,
Štore, katere lastni kapital znaša 254.085 EUR in dobiček na dan 31.12.2013 v višini 2.299
EUR, naloţba v Storkom d.o.o. 107.695 EUR (10,45 %), naloţba v Valje d.o.o. 895.910 EUR
(24,43 %) s sedeţem Ţelezarska cesta 3, Štore, katere lastni kapital znaša 7.269.120 EUR in
dobiček na dan 31.12.2013 v višini 43.710 EUR, naloţba v Solarteh d.o.o. v višini 3.825 EUR
(51 %) ter naloţba v CO BIK v višini 500 EUR. Povečanje dolgoročnih finančnih naloţb pa
predstavlja naloţba v Kovintrade d.o.o. v višini 294.000 EUR.
Dolgoročne finančne naloţbe v banko in povezano podjetje Unior d.d. so delno uporabljene za
zavarovanje kratkoročnega kredita pri domači banki.
38
Marec 2014
Delnice druţbe Unior d.d. ima podjetje vrednotene po lanski ocenjeni vrednosti, ker letos ni
bilo mogoče ugotoviti poštene vrednosti. Podjetje razpolaga z informacijo, da je delnica
nelikvidna in da višina vrednosti delnice izkazana v knjigah ni precenjena. Glede delnic Banke
Celje, ki ne kotirajo na borzi, podjetje ugotavlja, da vrednost, ki se izkazuje v knjigah, ni
precenjena.
7.3.1.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve
v EUR
Skupaj dolgoročne poslovne terjatve
31.12.2013
3.000
3.000
31.12.2012
3.000
3.000
Dane dolgoročne varščine (CURS) – gotovinski polog za zavarovanje trošarinskih obveznosti.
7.3.1.1.6 Odloženi davki
Na osnovi pričakovanih dobičkov v poslovnih projekcijah za prihodnja leta in z upoštevanjem
trenutno veljavne davčne stopnje, druţba ocenjuje, da bo lahko koristila del olajšav iz
naslova neizrabljenih davčnih izgub, zato se je v letu 2013 povečala terjatev iz tega naslova
za 65.738 EUR. Skupno s saldom preteklega leta znaša terjatev za odloţeni davek od
neizrabljenih davčnih izgub in sprememb davčnih stopenj 784.008 EUR. Od 4.871.568 EUR
neizkoriščenih davčnih izgub druţba ni izračunala odloţenih terjatev za davek.
Odloţene davke v vrednosti 226.471 EUR smo oblikovali za rezervacije za jubilejne nagrade
in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije so oblikovane za ocenjene obveznosti za odpravnine
in jubilejne nagrade, kot posledica dolgoletnega sluţbovanja zaposlenih na dan bilance
stanja, diskontirane na sedanjo vrednost.
Oblikovanje odloţenih davkov (17.957 EUR) in uskladitev davčnih stopenj (26.598 EUR) se
nanaša na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, (42.293 EUR) za oblikovanje
rezervacij za finančne naloţbe (sprememba davčne stopnje) in (17.572 EUR) za porabo
rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade.
v EUR
Rezervacije za odpravnine,jub.
Finančne naloţbe
Neizrabljena davčna izguba
Spremembe v
31.12.2013 izkazu poslovnega
izida
226.471
-26.985
359.496
-42.293
784.008
-65.738
1.369.975
-135.016
31.12.2012
199.486
317.203
718.270
1.234.959
v EUR
Rezervacije za odpravnine,jub.
Finančne naloţbe
Neizrabljena davčna izguba
Spremembe v
31.12.2012 izkazu poslovnega
izida
199.486
68.281
317.203
105.734
718.270
601.154
1.234.959
775.169
31.12.2011
267.767
422.937
1.319.424
2.010.128
Odloţene obveznosti za davek v višini 3.928.679 EUR izhajajo iz prevrednotenja zemljišč
(1.405.218 EUR) in iz prevrednotenja zgradb (2.523.461 EUR).
39
Marec 2014
7.3.1.2 Kratkoročna sredstva
7.3.1.2.1 Zaloge
v EUR
Zaloga na dan
Material
Polproizvodi
Proizvodi
Predujmi za zaloge
Skupaj
31.12.2013
5.670.299
9.112.625
4.568.182
1.295
19.352.401
31.12.2012
5.460.695
8.862.042
4.575.195
24.972
18.922.904
Stanje popravka zalog materiala (127.948 EUR) je vključeno v stanju zalog materiala.
Stanje popravka zalog polproizvodov (139.676 EUR) in gotovih proizvodov (362.157 EUR) je
vključeno v stanju zalog polproizvodov in proizvodov. Vpliv zalog so prevrednotovalni
poslovni prihodki – odprava oslabitve zalog R6 v višini 32.061 EUR in prevrednotovalni
poslovni odhodki – oslabitev zalog R3 v višini 19.267 EUR.
Pri popisu je bil ugotovljen preseţek zalog R6 v vrednosti 523 EUR, manko pa v vrednosti 773
EUR.
Druţba je na dan 31.12.2013 preverila vrednost zalog gotovih proizvodov in ugotovila, da
knjigovodska vrednost ne presega čiste iztrţljive vrednosti.
Na dan 31.12.2013 je bila na zalogah jeklenega odpadka obremenitev za 2.500.000 EUR, kot
zavarovanje za pridobitev dolgoročnega kredita pri banki.
7.3.1.2.2 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročna posojila v skupni višini 88.780 EUR so dana zaposlenim.
7.3.1.2.3 Kratkoročne poslovne terjatve
v EUR
31.12.2013
Kratkoročne terjatve do podjetij v skupini
6.709.927
Kratkoročne terjatve do drugih kupcev
10.643.762
Druge kratkoročne terjatve
456.288
Kratkoročne finančne terjatve
99.986
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve 17.909.963
Strukt.
37,46
59,43
2,55
0,56
100,00
31.12.2012
6.574.318
10.788.611
634.013
48.605
18.045.547
Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini se nanašajo na terjatve do Unior d.d.
Popravek vrednosti terjatev
v EUR
Popravek terjatev
Popravek obresti
Skupaj popravek
31.12.2012 zmanjšanje
79.604
0
47.149
25.038
126.753
25.038
povečanje 31.12.2013
171.334
250.938
0
22.111
171.334
273.049
V skupnem znesku popravka terjatev 273.049 EUR so zajeti popravki vrednosti terjatev
starejših od 90 dni in 50 % nekaterih neplačanih obresti.
40
Marec 2014
7.3.1.2.4 Terjatve po rokih zapadlosti
Terjatve do domačih kupcev (neto)
v EUR
Stanje 31.12.2013
9.170.222
Zapadlo 1-90 dni
3.975.664
Zapadlo 91-180 dni
-
Zapadlo 181-365 dni
-
Zapadlo nad 367 dni
-
100,00%
43,35%
0,00%
0,00%
0,00%
Terjatve do tujih kupcev (neto)
v EUR
Stanje 31.12.2013
8.183.729
Zapadlo 1-90 dni
1.781.399
Zapadlo 91-180 dni
-
Zapadlo 181-365 dni
-
Zapadlo nad 367 dni
-
100,00%
21,77%
0,00%
0,00%
0,00%
Za stanje zapadlih terjatev na domačem trgu v višini 4.021.680 EUR smo oblikovali popravek
vrednosti terjatev v višini 46.016 EUR. Do tujih terjatev smo oblikovali popravek terjatev v
vrednosti 204.922 EUR.
Stanje nezapadlih terjatev na domačem in tujem trgu znaša 11.596.888 EUR.
7.3.1.2.5 Zastavljene terjatve
76,60 % terjatev je zastavljenih v zavarovanje domačim bankam v skladu s kreditnimi
pogodbami.
7.3.1.2.6 Zavarovanje terjatev do kupcev (bruto)
Domači trg:
v EUR
Skupaj terjatve domači trg
Zavarovanje terjatev
% zavarovanja
31.12.2013
9.216.239
423.780
4,60
31.12.2012
8.550.388
953.471
11,15
Terjatve imamo zavarovane pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici d.d. Ljubljana.
Tuji trg:
v EUR
Skupaj terjatve tuji trg
Zavarovanje terjatev
% zavarovanja
31.12.2013
8.388.651
6.529.617
77,84
31.12.2012
8.892.709
6.129.740
68,93
Kot celota domači in tuji trg je zavarovanih skupaj 39,50 % terjatev.
7.3.1.2.7 Denarna sredstva
v EUR
Denarna sredstva v blagajni
Denarna sredstva na računih
Kratkoročni depoziti
Devizna sredstva na računih
Skupaj denarna sredstva
31.12.2013
584
104.320
0
0
104.904
31.12.2012
706
213.864
0
0
214.570
41
Marec 2014
7.3.1.3 Kapital
v EUR
Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Preseţek iz prevrednotenja
Skupaj
31.12.2013
10.300.364
164.833
63.220
18.963.598
12.258.761
222.214
41.972.990
31.12.2012
5.271.749
5.193.448
63.220
19.643.392
13.742.398
-1.745.802
42.168.405
Deleţi posameznih druţbenikov se niso spremenili.
Preseţek iz prevrednotenja izhaja iz prevrednotenja zemljišč in zgradb in se je v letu 2013
zniţal za 262.165 EUR.
V primeru prevrednotenja kapitala na osnovi koeficienta rasti cen ţivljenjskih potrebščin, ki je
v letu 2013 znašal 0,7 %, bi bil rezultat slabši za 292.255 EUR.
7.3.1.4 Rezerve
Kapitalske rezerve
Na osnovi skupščinskega sklepa je druţba 14.5.2013 zmanjšala kapitalske rezerve za
5.028.615 EUR in povečala osnovni kapital na 10.300.364 EUR.
Zakonske rezerve
Zakonske rezerve ima druţba oblikovane skladno z ZGD in s sklepom skupščine druţbe.
7.3.1.5 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Stanje
Stanje
Vrsta dolgoročne rezervacije
1.1.2013 Oblikovanje Črpanje 31.12.2013
Rezervacije za odpravnine
1.107.240
71.842
55.774
1.123.308
Rezervacije za jubilejne nagrade
222.673
33.788
47.589
208.872
Sofinanciranje projekta-konti valjarska proga
398.185
0
30.434
367.751
Emisijski kuponi
0
33.123
32.000
1.123
Prejete donacije-preseţki pri popisu OS
24.686
0
4.115
20.571
Druge dolgoročne PČR
0
45.992
45.992
0
Skupaj rezervacije in dolgoročne PČR
1.752.784
184.745 215.904 1.721.625
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so izračunane na osnovi aktuarskega
obračuna ob upoštevanju naslednjih predpostavk:
- upoštevana je skupna delovna doba
- upoštevana je tablica umrljivosti prebivalstva Slovenije
- upoštevani so mejni zneski in rast plač skladno s podjetniško pogodbo
- upoštevana je fluktuacija v višini 5 % v razredu od 14 – 30 let in 2 % v razredu od 31 – 40
let
42
Marec 2014
Emisijski kuponi
V letu 2013 je podjetje od drţave brezplačno pridobilo 33.123 emisijskih kuponov, kar
zadostuje za 33.123 ton emisij CO2 oziroma vrednostno predstavlja 33.123 EUR. Enako
število kuponov je bilo tudi prenesenih na trgovalni račun odprt pri Agenciji Republike
Slovenije za okolje. V letu 2013 je podjetje v zakonskem roku predalo drţavi 31.676
kuponov za emisije povzročene v letu 2012.
Stanje na trgovalnem računu na dan 31.12.2013 znaša 33.123 kuponov. Podjetje
predvideva, da bo v zakonskem roku predalo drţavi 32.000 kuponov za emisije
povzročene v letu 2013 tako, da znaša stanje na dan 31.12.2013 1.123 kuponov oz.
1.123 EUR. Za predajo bo podjetje uporabilo kupone podeljene za leto 2013.
7.3.1.6 Dolgoročne obveznosti
7.3.1.6.1 Dolgoročne finančne obveznosti
v EUR
31.12.2013
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
16.399.805
Dolgoročne finančne obveznosti do drugih
0
Ostale dolgoročne finančne obveznosti
0
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti 16.399.805
31.12.2012
24.026.867
0
0
24.026.867
Dolgoročni krediti
v EUR
Kreditodajalec
Domače banke
Podjetja, skladi
Skupaj
31.12.2013
16.399.805
0
16.399.805
31.12.2012
24.026.867
0
24.026.867
Dolgoročni krediti so bili najeti za financiranje investicij in so zavarovani z menicami,
hipotekami, finančnimi zavezami, premičninami, zalogami in z odstopom terjatev. Kreditni
pogoji po posameznih kreditih so različni in se gibljejo od 6 mesečni Euribor +1,0 % do 4 %,
1 mesečni Euribor +1,8 %, ter 3 mesečni Euribor +5,4 %.
7.3.1.7 Kratkoročne obveznosti
7.3.1.7.1 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročni del dolgoročnih kreditov
v EUR
Kreditodajalec
Domače banke
Skupaj
31.12.2013
8.171.957
8.171.957
31.12.2012
6.391.345
6.391.345
Od skupnega zneska 24.571.762 EUR dolgoročnih kreditov zapade v odplačilo v letu 2014 za
8.171.957 EUR glavnic. Med kratkoročnimi deli dolgoročnih kreditov sta dva kredita, ki
zapadeta v letu 2014 v skupni višini 3.336.463 EUR, za katera pa ţe imamo načelni dogovor
zapadlega salda o postopnem odplačilu kot do sedaj.
43
Marec 2014
V letu 2015 je zapadlosti za 5.455.052 EUR glavnic, v letu 2016 za 5.854.337 EUR glavnic.
Prav tako ima druţba za 2.200.000 EUR od skupne zapadlosti 5.854.337 EUR v letu 2016 ţe
sklenjene dogovore z bankami glede podaljšanja na daljše obdobje tako, da bo odpadlo na
leto 2016 za 3.654.337 EUR odplačila glavnic. V letu 2017 zapade za 1.565.172 EUR glavnic,
v letu 2018 za 1.398.505 EUR glavnic, v letu 2019 za 1.398.505 EUR glavnic in v letu 2020
za 728.234 EUR glavnic.
Kratkoročni krediti
V EUR
Kreditodajalec
Domače banke
Podjetja, skladi
Skupaj
31.12.2013
13.195.336
325.000
13.520.336
31.12.2012
14.599.336
130.000
14.729.336
Kratkoročni krediti so bili najeti za financiranje obratnih sredstev in so zavarovani z
menicami, odstopi terjatev in premičninami ter pri večini kreditov dodatno še s hipotekami.
Obrestna mera se giblje v razponu 1 mesečni Euribor +4,5 %, 3 mesečni Euribor +3,5 % do
4,5 %, 6 mesečni Euribor +4,5 % do 5,6 % ter fiksna obrestna mera od 4,8 % do 6,2 % p.a.
7.3.1.7.2 Kratkoročne poslovne obveznosti
v EUR
Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini
Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev
Kratkoročne obveznosti do delavcev
Kratkoročne obveznosti do drţave
Kratkoročne obveznosti za predujme
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja
Skupaj kratkoročne obveznosti iz poslovanja
31.12.2013 struktura
227
0,00
17.740.926
93,11
874.960
4,59
163.706
0,86
28.590
0,15
245.032
1,29
19.053.441
100,00
31.12.2012
80
14.138.353
788.621
163.504
24.117
251.583
15.366.258
7.3.1.7.3 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
v EUR
Obveznosti do domačih dobaviteljev
Obveznosti do tujih dobaviteljev
Ostale obveznosti
31.12.2013
12.591.843
4.307.106
842.204
17.741.153
31.12.2012
11.323.040
2.340.828
474.565
14.138.433
7.3.1.8 Pasivne časovne razmejitve
v EUR
Stanje pasivnih časovnih razmejitev
31.12.2013
824.955
31.12.2012
700.952
Pasivne časovne razmejitve zajemajo vkalkulirane stroške revizije (7.550 EUR), vkalkulirane
stroške – za prenesene pravice za koriščenje letnega dopusta (353.697 EUR), vračila
štipendij (23.868 EUR), vnaprej obračunane stroške - odškodninski zahtevki (154.600 EUR),
vkalkulirane stroške reklamacij (139.249 EUR) in druge pasivne časovne razmejitve (145.991
EUR).
44
Marec 2014
7.3.1.9 Izvenbilančna evidenca
7.3.1.9.1 Pregled vrednosti hipotek
v EUR
Dolgoročni krediti bank
Dolgoročni krediti skladi
Kratkoročni krediti bank
Prejete garancije bank
Skupaj
31.12.2013
24.178.905
0
9.700.000
0
33.878.905
31.12.2012
29.793.213
0
7.400.000
0
37.193.213
7.3.1.9.2 Pregled garancij in poroštev
Med garancijami izkazuje podjetje prejeto garantno pismo za namen carinarnice (200.000
EUR) in bančno garancijo izvoz prahu iz čistilne naprave (586.200 EUR). Med danimi poroštvi
izkazuje podjetje poroštvo za sončno elektrarno (420.750 EUR) in poroštvo za odlaganje
metalurških odpadkov (631.176 EUR).
7.3.1.9.3 Pregled zastavljenih vrednostnih papirjev
Za zavarovanje kratkoročnega kredita v višini 3.000.000 EUR ima druţba med drugim
zastavljene vrednostne papirje v višini 1.833.351 EUR.
7.3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
7.3.2.1 Prihodki
v EUR
Prihodki od prodaje proizv. na domačem trgu
Prihodki od prodaje proizv. na tujem trgu
Prihodki od prodaje storitev na domačem trgu
Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu
Prihodki od prodaje materiala
Drugi poslovni prihodki
Skupaj prihodki
2013
29.971.166
73.577.536
863.844
4.216
35.818
334.412
104.786.992
strukt.
2012
28,60
30.055.929
70,22
69.849.741
0,82
274.973
0,00
78.034
0,03
62.544
0,32
1.014.199
100,00 101.335.420
V drugih poslovnih prihodkih so večje postavke: subvencije (172.752 EUR), odprava pasivnih
časovnih razmejitev (46.650 EUR), črpanje subvencije za konti valjarsko progo (30.435 EUR),
odprava oslabitve-zaloge R6 (32.061 EUR), prejete drţavne podpore-emisijski kuponi (32.000
EUR), prodaja OS (16.400 EUR) in preseţki pri popisu OS (4.115 EUR).
7.3.2.2 Stroški po funkcionalnih skupinah
Vrsta stroška
Vrednost prodanih poslovnih učinkov
Prevrednotovalni poslovni odhodki
Stroški splošnih dejavnosti (uprave)
Stroški prodajanja
Skupaj stroški prodanih učinkov
leto 2013
84.924.501
166.332
13.861.262
4.203.448
103.155.543
strukt.
82,33
0,16
13,44
4,07
100,00
v EUR
leto 2012
83.584.634
1.259
13.218.980
3.629.163
100.434.036
Sprememba vrednosti zalog proizv.
in nedokončane proizvodnje
211.509
1.073.788
Skupaj stroški obdobja
Nabavna vrednost prodanega blaga
103.367.052
17.121
101.507.824
3.122
strukt.
83,22
0,00
13,16
3,61
100,00
45
Marec 2014
Porabljen znesek za revidiranje letnega poročila je znašal 15.100 EUR, stroški drugih storitev
revidiranja pa so znašali 1.483 EUR.
7.3.2.3 Stroški dela
V letu 2013 so znašale bruto plače in regres treh članov poslovodstva 360.864 EUR, bruto
plače, regres za zaposlene na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe pa 1.418.224 EUR. Plače po individualni pogodbi je prejemalo 32 zaposlenih.
Po stanju 31.12.2013 je imelo 107 zaposlenih status benificirane delovne dobe, za kar je
podjetje plačalo 192.412 EUR prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
7.3.2.4 Amortizacija
Amortizacija je v letu 2013 znašala 5.459.269 EUR, v letu 2012 pa 6.131.506 EUR, kar je 11
% zmanjšanje glede leta 2012. Zaradi drugačne pričakovane dobe koristnosti smo spremenili
amortizacijsko stopnjo opreme konti valjarske proge, kar pomeni letno 486.786 EUR manjšo
amortizacijo v primerjavi s prvotno.
Na podlagi cenitve je druţba spremenila tudi amortizacijske stopnje zgradb. Amortizacija bi
bila višja za spremembo med novo in staro amortizacijo ob novi vrednosti stavb za 582.672
EUR.
7.3.2.5 Drugi poslovni odhodki
V drugih poslovnih odhodkih so večje postavke: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
(189.554 UR), taksa za obremenjevanje okolja (226.846 EUR), izdatki za ravnanje z okoljem
(112.053 EUR), emisijski kuponi (51.495 EUR), štipendije dijakom in študentom (15.342
EUR), nagrade študentom na obvezni praksi (11.138 EUR), izdatki za uporabljeno in
onesnaţeno vodo (16.110 EUR), okoljska dajatev-odpadna embalaţa (22.132 EUR) in ostali
stroški (10.501 EUR).
7.3.2.6 Bilančni dobiček
Bilančni dobiček je po ZGD bilančna kategorija, ki je v pristojnosti skupščine druţbe.
v EUR
Prenos iz preseţka iz prevrednotenja zgradb
Bilančni dobiček
31.12.2013
11.996.596
262.165
222.214
12.480.975
31.12.2012
13.742.398
0
-1.745.802
11.996.596
2013
11.996.596
262.165
0
0
222.214
12.480.975
2012
14.745.556
0
-700.000
-303.158
-1.745.802
11.996.596
Gibanje bilančnega dobička
v EUR
Bilančni dobiček na 1.1.
Prenos iz preseţka iz prevrednotenja zgradb
Izplačilo dividend
Spremembe računovodskih usmeritev
Bilančni dobiček na 31. 12.
46
Marec 2014
7.3.3 Dodatna razkritja
7.3.3.1 Odnosi s povezanimi osebami
Druţba Unior d.d. je udeleţena v kapitalu druţbe Štore Steel d.o.o. z 29,25 % deleţem in
predstavlja pomemben deleţ. V skladu z 545. členom ZGD-1 poslovodstvo druţbe Štore Steel
d.o.o. izjavlja, da iz pogodbenih in poslovnih odnosov ni bila prikrajšana in oškodovana. Z
druţbo Unior d.d. ima druţba Štore Steel d.o.o. kupoprodajni odnos. Unior d.d. se oskrbuje iz
Štor z valjanimi jekli za kovanje in hladno predelanimi jekli iz proizvodnega programa Štore
Steel d.o.o. Cene so definirane v EUR in se spreminjajo skladno z razmerami, ki veljajo na
trgu. V letu 2013 smo imeli z druţbo Unior d.d. kot kupcem za 19.774.951 EUR neto
prometa. Do podjetja Unior d.d. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 6.709.927 EUR in
vseh obveznosti 227 EUR.
V Prehrani Tuli d.o.o. je druţba Štore Steel d.o.o. udeleţena s 33,44 % kapitala. Prehrana
Tuli oskrbuje zaposlene v druţbi Štore Steel d.o.o. z malicami. Iz naslova prehrane med
delom je v letu 2013 znašala obveznost do Prehrane Tuli d.o.o. 573.988 EUR neto. Do
podjetja Prehrana Tuli d.o.o. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 305 EUR in vseh
obveznosti 56.205 EUR.
V druţbi Valji d.o.o. je druţba udeleţena s 24,43 % kapitala. Med druţbama velja
kupoprodajni odnos. V letu 2013 se je druţba Štore Steel d.o.o. oskrbovala z valji za potrebe
proizvodnega procesa. Skupni promet v letu 2013 z druţbo Valji d.o.o. kot dobaviteljem je bil
113.633 EUR. Do podjetja Valji d.o.o. imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 25.573 EUR in
vseh obveznosti 30.165 EUR.
V druţbi Solarteh d.o.o. je druţba Štore Steel d.o.o. udeleţena z 51 %. Dejavnost druţbe
Solarteh d.o.o je proizvodnja električne energije s solarno elektrarno. Druţbi Solarteh d.o.o.
smo v letu 2013 dali kratkoročni kredit v višini 3.600 EUR, ki je bil tudi ţe vrnjen.
Konsolidirani računovodski izkazi niso sestavljeni, ker je odvisna druţba nepomembna za
resničen in pošten prikaz finančnega poloţaja skupine.
Z druţbo Kovintrade d.d. in druţbo Dinos d.d., ki sta udeleţeni v našem kapitalu vsaka s
15,11 %, ima naša druţba kupoprodajni odnos. V letu 2013 smo imeli z druţbo Kovintrade
d.d. kot kupcem za 3.064.012 EUR neto prometa, kot dobaviteljem pa za 7.468.934 EUR
neto prometa. Do podjetja Kovintrade imamo na dan 31.12.2013 vseh terjatev 485.704 EUR
in vseh obveznosti 1.237.395 EUR.
Z druţbo Ţelezar Štore D.P. d.d., ki je udeleţena v našem kapitalu z 20,12 %, nismo imeli
pomembnega prometa razen pri kreditih. Najeli smo 295.000 EUR kredita, od tega smo ga
100.000 EUR ţe vrnili.
7.3.3.2 Dogodki po datumu bilance stanja
Dne 11.12.2013 je podjetje z NLB d.d. podpisalo sodno poravnavo v okviru katere je bila
sklenjena kupoprodajna pogodba za celotno količino oz. 245.689 spornih delnic UKIG, ki
predstavlja 8,65 % v druţbi Unior d.d.. Plačilo kupnine in prenos delnic bo izveden v letu
2014. Za pogojne obveznosti, ki so nastale v letu 2008 na osnovi podpisane poroštvene
izjave, ni več osnove za razkrivanje. Kupljenih delnic druţba nima namena zadrţati v svoji
lasti, temveč bo aktivno sodelovala pri procesu prodaje druţbe Unior d.d.
V mesecu marcu 2014 je podjetje z banko podpisalo pogodbo za dolgoročno financiranje 70
% investicije v novo konti napravo v jeklarni, katere skupna vrednost je predvidena v višini
10 mio EUR.
47
Marec 2014
7.3.3.3 Datum sprejetja
Računovodski izkazi so bili odobreni na seji poslovodstva dne 26.3.2014.
8
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Poslovodstvo potrjuje poslovni del letnega poročila za leto 2013, računovodske
izkaze za leto končano na dan 31. decembra 2013, uporabljene računovodske
usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom.
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo letnega poročila, ki ga sestavlja poslovni in
računovodski del, tako, da le-ti predstavljajo resnično in pošteno sliko
premoţenjskega stanja druţbe in izidov njenega poslovanja za leto 2013.
Poslovodstvo potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske
usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in
dobrega gospodarjenja. Poslovodstvo tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj
s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v
skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Poslovodstvo je tudi odgovorno za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem
ustreznih ukrepov za zavarovanje premoţenja ter za preprečevanje in odkrivanje
prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadar koli v roku pet let po preteku leta, v katerem je treba
davek odmeriti, preverijo poslovanje druţbe, kar lahko posledično povzroči nastanek
dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali
drugih davkov ter dajatev.
Poslovodstvo druţbe ni seznanjeno z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno
pomembno obveznost iz tega naslova.
Štore, 27.3.2014
48
9
Marec 2014
REVIZORJEVO POROČILO
49
Marec 2014
50

letno poročilo 2 0 1 3

Transcription

Similar documents

Nerevidirani računovodski izkazi Elektra

Financial Report - Avtobusna postaja Ljubljana dd

letno poročilo 2012 - Zdravstveni dom Velenje

letno poročilo za leto 2013

Letno poročilo 2012

junij 2014 - Elektro Ljubljana

Poslovno poročilo za leto 2012

REDNO POROČILO INSOLVENTNEGA DOLŽNIKA

POROČILO O FINANČNEM POLOŽAJU IN POSLOVANJU DRUŽBE

Letno poročilo SIP 2012 - SIP Strojna Industrija dd

Stran | 0 - DAVIDOV HRAM

letno poročilo 2014

diplomska naloga suzana murko