št. 231, april 2015

Comments

Transcription

št. 231, april 2015
Naglas
Intervju:
Jerneja Jošar
231
Časopis Skupine Mladinska knjiga
Aktualno:
Učbeniki
Osebnost meseca:
Tatjana Ajder
april 2015
Modri koledarček
Ponedeljek, 20. april
Otroški abonma
Otroci bodo pod vodstvom učiteljev
Dramske šole Barice Blenkuš uprizorili zgodbo iz slikanice Kako sta Bibi
in Gusti porahljala prepir.
• ponedeljek, 20. april, ob 17.
uri, knjigarna Konzorcij
in že desetletja povezuje slovensko in
poljsko kulturo, predvsem literaturo.
Pogovor o njeni knjigi Med Slovenijo in Poljsko bo z igranjem na lutnjo
popestril filozof in glasbenik Boris
Šinigoj.
• sreda, 22. april, ob 18.
uri, Knjigarna in papirnica
Konzorcij
Torek, 21. april–torek, 5. maj
Četrtek, 23. april
Jerneja Jošar: Ekološko
vrtnarjenje
Noč knjige v knjigarnah
Mladinske knjige
Priročnik Ekološko vrtnarjenje za
vsakogar je celovit popis znanja in
védenja avtorice Jerneje Jošar o ekološkem vrtnarjenju. Lepo vabljeni na
pogovore!
• torek, 21. april, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Nova Gorica
• sreda, 22. april, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Novo mesto
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Mestna knjigarna Celje
• torek, 5. maj, ob 18. uri,
Mestna knjigarna Maribor
Sreda, 22. april
Od prve do zadnje strani:
Med Slovenijo in Poljsko
Majda Kne bo gostila Katarino Šalamun Biedrzycko, ki živi v Krakovu
Triindvajseti april bo čudežen dan,
ki se bo prelil v še bolj čarobno noč.
Ustvarjalci in ljubitelji knjige se bomo
od Goričkega pa vse tja do Pirana povezali na en skupni imenovalec – branje! Po Sloveniji bo potekala Noč knjige 2015, projekt, ki preko najrazličnejših dogodkov, vezanih na knjigo in
branje, utira pot literaturi v vsako poro
naše družbe. 23. aprila bo do polnoči
odprtih 5 knjigarn Mladinske knjige, v
vseh vas čakajo ugodnosti ob nakupih
(akcija 1+1) in zanimiv program:
Razstava otroških likovnih del –
Mumini
Razstava otroških likovnih del –
MUMINI z natečaja, ki je bil objavljen v revijah Ciciban, Cicido in
PIL: lani smo ob 100. obletnici rojstva Tove Jansson spodbudili sloven-
ske otroke, da so med poletnimi počitnicami ustvarjali likovne in literarne zgodbe o muminih. Ob Noči knjigi in premieri film Mumin na Azurni
obali (Kinodvor) pa vabimo tudi na
ogled otroških del.
• četrtek, 23. april, ob 18.30,
Knjigarna Konzorcij
Od Ultrabluesa do špartatlona
Ultrabluzenje je mesečni dogodek, v
okviru katerega se bodo avtorji knjižne uspešnice Ultrablues Samo Rugelj,
Žiga X Gombač in Boštjan Videmšek
v visokem tempu pogovarjali z ekstremnimi ljudmi. O knjigah. O športu. O
življenju na sploh. Pridružite se nam
na prvem ultrabluzenju z gostom ultratekačem Miho Podgornikom!
• četrtek, 23. april, ob 19. uri,
Knjigarna Konzorcij
Radi beremo
Pogovarjali se bomo o kulturi branja, o tem, katere knjige radi beremo, kaj Slovencem pomeni knjiga in
kako zvišati dvig bralne kulture pri
nas. Na okrogli mizi bodo sodelovali
znani Slovenci z različnih področij,
med njimi Nataša Pirc Musar in dr.
Maja Makovec Brenčič. Pogovor bo
vodila Bernarda Žarn.
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Knjigarna Konzorcij
Radi beremo
Tudi v Mariboru se bomo pogovarjali o kulturi branja, o pomenu
knjige in bralni kulturi. Na okrogli
mizi bodo sodelovali znani Slovenci z
različnih področij, med njimi Andrej
Predin, Petra Vidali in Tone Partljič.
Pogovor bo vodila Simona Kopinšek.
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Mestna knjigarna Maribor
Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik,
Urška Skvarča, Lav Stipić • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Na
naslovnici: fotografija iz knjige Ekološko vrtnarjenje za vsakogar • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. •
Naklada: 1.300 izvodov
Nazaj k naravi
Boris BOGATAJ
Ljubimca z Vošnjakove
Na pogovoru o knjigi, ki je bila na
30. slovenskem knjižnem sejmu izbrana za knjigo leta, bodo sodelovali dr. Mihael Glavan, strokovnjak
za slovensko pisno kulturno dediščino, ter potomca Silve Ponikvar – hči
Vesna Rojina in sin David Gregorin.
Pogovor bo vodil Andraž Gombač,
novinar Primorskih novic. Kajuhove
pesmi bo recitiral umetnik in glasbenik Darko Nikolovski.
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Dom knjige Koper
Fantazija, resničnejša od resničnosti
Knjigarna na Trubarjevi vabi ob izidu knjige Ime vetra, prvega dela trilogije Kraljemorčeve kronike, Patricka
Rothfussa na pogovor dveh prevajalcev in velikih poznavalcev fantazijske
literature. O Martinu, Rothfussu in
tudi Tolkienu, Le Guinovi, Pullmanu,
Pratchettu, Gaimanu, Rowlingovi …
bosta debatirala Boštjan Gorenc Pižama in Sergej Hvala Sneti.
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Knjigarna na Trubarjevi
Ekološko vrtnarjenje
V Celju se bo na Noč knjige urednik
Boris Bogataj ob izidu njene knjige
Ekološko vrtnarjenje pogovarjal z
Jernejo Jošar, eno najbolj priljubljenih slovenskih vrtnark. Jerneja svoje
znanje in pridobljene izkušnje rada
deli z drugimi, zato lepo vabljeni na
pogovor.
• četrtek, 23. april, ob 21. uri,
Mestna knjigarna Celje
Torek, 5. maj
Čajanka z Manco Košir:
Darovi minevanja
Manca Košir bo majsko Čajanko posvetila svoji novi knjigi Darovi minevanja. Vabljeni na osrečujoča druženja sredi knjig in s knjigami v srcu!
• torek, 5. maj, ob 18. uri,
Knjigarna Konzorcij
Ta znameniti rek Jeana Jacquesa Rousseauja, ženevskega filozofa in
misleca iz dobe razsvetljenstva, pravzaprav ni bil izrečen z namenom
pozivati človeka ali takratno družbo h gibanju v naravi ali intenzivnejšemu življenju z naravo. Velikokrat ga slišimo, pa tudi v pogovoru ga
pogosto uporabljamo, a njegovo ozadje v resnici razkriva filozofovo nasprotovanje oboroževanju znanosti v tistem času, ki naj bi po njegovem
vodilo v njeno osiromašenje.
V prenesenem pomenu pa nam vendarle lahko služi kot iztočnica
za našo osebno povezanost z naravo – najprej s knjigo, nato pa tudi s
številnimi aktivnostmi, s katerimi se bolj ali manj lahko ukvarjamo vse
leto, se ob njih sproščamo in si na ta način pestrimo in kakovostno polnimo svoj prosti čas.
Tek, sprehodi, pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, ne nazadnje
tudi vrtnarjenje, nabiranje zelišč, prepoznavanje ptic, dreves, žuželk ...
Za vse naštete dejavnosti v Založbi iz leta v leto preudarno skrbimo z izdajami ustreznih priročnikov in vodnikov. Že samo bežen pogled na priročniško knjižno polico zadnjih dveh let kaže pestro ponudbo naslovov,
kot so Ptice naših vrtov, Žuželke in metulji, Gobe, Zelišča in jagodičje,
Alpske cvetlice, Rastline – Velika ilustrirana enciklopedija, pravkar izdana Ekološko vrtnarjenje za vsakogar in Naravno in varčno vrtnarjenje,
monografija Slovenske gore ter vodniki Po sončnih obronkih Slovenije,
Od davnine do divjine, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske
Alpe, pravkar izdani vodnik S kolesom po Sloveniji ... V pripravi pa sta
še izletniška vodnika Poti k izvirom in V objemu Slovenije.
Več kot dovolj nasvetov, predlogov in idej za vsakogar in za vse,
za vsak dan v letu!
Vsakdanji delovni in življenjski ritem nujno zahteva vsaj nekaj časa
tudi za sprostitev in rekreacijo, še najbolje v naravi. Večinoma se različnim sprostitvenim dejavnostim na prostem bolj posvečamo ob koncu
tedna, seveda pa lahko vsaj za manjše, a vsakodnevno uživanje v naravi
poskrbimo že s krajšim sprehodom, kolesarjenjem ali delom na vrtu;
daljše izlete, bodisi pohodniške, planinske ali kolesarske, pa načrtujemo
in se nanje odpravimo za konec tedna in seveda med počitnicami.
Sam se zadnje desetletje in pol veliko ukvarjam z vrtnarjenjem. Tudi
v hribe zahajam pogosteje, kot sem še dve desetletji nazaj. Sorško polje
(živim namreč na njegovem severozahodnem robu) je zelo primeren
poligon za nekajkilometrski kolesarski krog, pozimi pa za sprehode ali
tek na smučeh ...
Kaj sem pravzaprav želel povedati v zadnjem odstavku?
Nič drugega kot to, da moramo sami pri sebi občutiti, kako nas
narava na svoj način privlači vse leto, ob vsakem letnem času. Naj vam
zatorej nikoli ne bo žal nobene minute, ki jo kadar koli in na kakršen
koli način prebijete v naravi, bodisi sami, s prijatelji ali z družino. Verjemite, da je vredna naše pozornosti, ki pa ji jo najbolje izkazujemo tako,
da se v njej spoštljivo gibljemo in jo uživamo – našo naklonjenost nam
bo vedno rada povrnila. Skratka, kot bi rekli naši otroci ali vnuki ...
Narava je zakon!
intervju
NAGLAS april 2015
Ekološko vrtnarjenje
Katarina MODIC 4
arhiv Jerneje JOŠAR
Jerneja Jošar je po poklicu diplomirana inženirka
kmetijstva. Dela na različnih ekoloških in razvojnih področjih. Ukvarja se z urejanjem in načrtovanjem vrtov po načelih ekološkega trajnostnega
gojenja rastlin. Pred kratkim je pri naši založbi
izšla njena knjiga Ekološko vrtnarjenje, ki nas celostno vodi od prve zasaditve ekološkega vrta, njegovega oblikovanja do uživanja vrtnin.
Pogovarjali sva se o vrtu, kot ga
ureja sama, in o naših napačnih pristopih do narave. Dobili sva se v vrtnem centru poleg Supernove, kjer
ima svoj eko vrt in kamor vas vabiva na nakup eko semen in sadik.
Mimogrede vam bo svetovala, kako
na naraven način vzgajamo rastline.
Jerneja, najprej nam pojasnite, kakšna
je razlika v pripravi ekološkega in klasičnega vrta?
XXOsnovna pravila so, da ne uporabljamo kemičnih sredstev za zaščito rastlin, da ne uporabljamo umetnih gnojil, da sadimo zgolj ekološke sadike in sejemo ekološko seme.
To so glavne smernice ekološkega
vrtnarjenja, boste pa spomladi prepoznali ekološki vrt po tem, da ni
prekopan in je posut s slamo. O tem
veliko pišem v knjigi Ekološko vrtnarjenje.
Kaj pa, če na sosednjem vrtu nekdo
vrtnari klasično, mi pa želimo ustvariti
ekološki vrt?
XXTam, kjer se goji certificirana
zelenjava, je to precej bolj kontrolirano in je določeno, da mora biti zemlja odmaknjena od ceste vsaj 50 m.
Problem so sosedje, ki uporabljajo
škropiva. Poznam ekološko kmetijo
z njivo, ki meji na klasično njivo. Ko
sosedje škropijo, na mejo postavijo
zaščito, da škropiva ne nese na eko-
loške pridelke. Na malih vrtičkih se
lahko s sosedi dogovorite podobno.
Ekološki vrt prepoznamo verjetno tudi
po videzu gredic?
XXSmernice ekološkega vrtnarjenja
sta v sedemdesetih letih zapisala dva
Avstralca, ki sta si tudi izmislila izraz
permakultura. To so pravila, ki jih
lahko opazujemo v naravi, so jih pa
naši predniki že uporabljali. Žal smo
jih z intenzivno pridelavo, uporabo
gnojil in škropiv pozabili. V ekološkem vrtu ni strogo zasnovanih gredic in ni prekopavanja. Permakultura
pomeni, da si vrt urediš tako, da je
treba čim manj delati. Lahko rečemo,
da je to tudi vrt za ljudi, ki nimajo
veliko časa, imajo pa željo po stiku z
zemljo. Če ne prekopavaš vrta, rešiš
eno težavnejših opravil na vrtu vsako jesen oz. vsako pomlad. Razlog,
da ne prekopavamo, pa se skriva v
mikroorganizmih, ki so v zemlji, ne
v naši lenobi. Če zemljo obračamo
na glavo, se organizmi, ki so v tleh,
obrnejo na glavo. V tleh so organizmi razporejeni po »nadstropjih«. Na
površini so tisti, ki potrebujejo svetlobo, v nižjih slojih pa so tisti, ki ne
le da ne potrebujejo svetlobe, ne smejo dobiti niti zraka. In če to obrnemo
na glavo, ti organizmi umrejo.
Ti organizmi torej pomagajo rastlinam?
XXV zemlji so mikroorganizmi in
tisti organizmi, ki jih vidimo s prostim očesom. Najraje imam deževnike, ki rijejo in rahljajo zemljo. Njihovi iztrebki so nekajkrat bogatejši s
kalijem in fosforjem kot pa okoliška
zemlja. Tistih kupčkov od deževnika se moramo veseliti. Več ko jih je,
bolje je. Deževniki in drobnoživke, ki
jih ne vidimo s prostim očesom, delujejo kot humus. Humus je skupek
celic, v katerih so gnojila na voljo v
taki obliki, da so hranila in so rastlinam takoj dostopna. Humus tudi
zelo dobro zadržuje vodo, da tal ni
treba toliko zalivati. Takšna prst je
rahla, in če jo prekopljemo, organizme uničujemo. In če jih uničujemo
iz leta v leto, je treba zemlji dodajati
gnojila. Če tal ne bi prekopavali, bi
bilo v prsti več humusa, ki izboljša
kakovost rastlin, in prst bi bila bolj
prhka, kar pomeni manj dela za nas.
S klasičnim vrtnarjenjem v bistvu
opravljamo sizifovo delo.
Orodja za prekopavanje torej ne potrebujemo več? S čim nadomestimo
lopato za prekopavanje?
XXZ vilami zemljo le zrahljamo.
Razen če so tla zelo zelo bogata z
ilovico, bo treba malo prekopati.
Vendar se zbita tla lahko popravijo
intervju
NAGLAS april 2015
5
z rednim vnašanjem organskih odpadkov, čim več komposta, zelenega gnojenja, ki ga podkopljemo v
zemljo.
V knjigi sem opazila eno zanimivost,
ki pa jo je opaziti tudi že na vrtovih.
Zastirke.
XXČe hodimo po gredicah, tlačimo
zemljo, in če zgolj ne prekopavamo,
nismo naredili še ničesar. Saj vemo,
kako je, kadar je suša. Zemlja je zbita in razpokana. Zastirka ohranja
vlago v tleh in prepreči razrast plevelov. Opravila, kot so štihanje, prekopavanje in okopavanje, z zastirko
rešimo. Uporabljamo slamo ali seno.
Nekateri pravijo, da ne seno, ker bo
seme vzklilo. Vendar se ne strinjam.
Z zastirko preprečimo nastanek plevelov in tudi vzklitje semen sena. Če
vzklije, prepreči, da bi rastlina dobila
svetlobo. Ta zastirka ne dela razlike
med semenom plevela ali semenom
trave. Ko je sezona, moramo zastirko
stalno dodajati, da površino tal obranimo pred zunanjimi vplivi.
Ali je na vrtu nujen tudi kompostnik?
Nekateri vrtovi ga imajo, drugi ne.
XXKompost je nujen, da zagotovimo kroženje energije in materiala v
okviru enega gospodinjstva. Zamislite si, kako težko je najti hlevski
gnoj z ekološke kmetije ali organska
gnojila, ki bi jim zaupali. S kompostnikom te težave rešimo. Pri nas
prekomerno uporabljamo dušikova
gnojila. Če gnojimo z dušikom, bo
morda zelenjave veliko. Ampak s
tem se ukvarja intenzivno kmetijstvo.
Če vas to ne moti, potem raje kupite
zapakiran korenček. Ko posejete korenček na svojem vrtu, ima ta drugačen okus in je tudi nekoliko manjši
od kupljenega. Vsebuje pa mnogo
več pomembnih hranil za nas. Če
gnojimo z dušikom (v kakršni koli
obliki), rastlina dejansko hitreje raste. Vendar to pomeni, da rastlina ne
le da nima dovolj hranil, ampak tudi
Pomembno je, da se o zemlji dobro poučimo, da jo
znamo pravilno izkoriščati, kolobariti, delati pripravke proti škodljivcem, posaditi v vrt poleg zelenjave tudi cvetoče rastline in začimbnice.
okusna ni. Naravno lahko dušik zagotovimo tako, da v zemlji pustimo
korenine fižola, graha in boba (rastline iz družine metuljnic). Po obiranju vidimo bele mehurčke. To so
bakterije, ki živijo v simbiozi s stročnicami. Te bakterije imajo sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in ga
preskrbijo rastlini in tudi zemlji. Po
stročnicah je priporočljivo posaditi
rastline, ki so velike porabnice dušika, npr. zelje.
Odganjajo uši, žametnice so za talne
škodljivce, kapucinka in ognjič odganjata polže.
Precej pozornosti je treba nameniti tudi kolobarjenju oz. mikro lokaciji
pridelkov.
XXRastline imajo različne potrebe
po hranilih in jih je treba razporediti v skupine. Vedeti moramo, katere
naše rastline spadajo v skupino velikih oz. manjših porabnikov dušika.
Zelje je velik porabnik hranil, ne bo
rastel, če bo premalo pognojeno, korenovke, gomoljnice, česen in čebula
ne bodo uspevale, če bo preveč dušika. Ne le da bo manjši pridelek, ampak bodo rastline tudi bolj občutljive
za bolezni in škodljivce. Proti ušem
uporabljamo pripravek iz koprive, ki
ga naredimo sami. Predlagam pa, da
prve napade uši pustite in jih samo
z roko malo poberete z rastline. V
naravi imajo namreč uši svoje sovražnike, ki se z njimi hranijo. Privabili
bomo tudi pikapolonice, ki se hranijo
z ušmi. Imajo grde ličinke, ki jih ponavadi ljudje ubijajo, ker ne vedo, kaj
to je. Poleg pikapolonic so tudi muhe
trepetalke, ki so podobne osam in jih
ljudje tudi pobijajo. Če jih pustimo,
bodo pobile cele kolonije uši.
Na vrtu je veliko dela. Nekateri menijo,
da je okoli hiše bolje imeti travo kot
vrt, ker da je manj dela. Je vam vrt užitek ali delo?
XXMeni je vrt užitek. S travo, če
želiš, da je lepa, je zelo veliko dela.
Ljudje veliko denarja in časa namenijo gnojenju trave in uničevanju škodljivcev s preparati. Če pa na travi
zraste marjetica, je to največji greh
in, oh groza, plevel. Veliko nepotrebnega dela ustvarimo sami. Bog
ne daj, da je na travi kakšen listek od
drevesa. Ampak to ni naravno. Francozi so tipičen primer, kako ljudje
podredijo naravo sami sebi, Angleži
pa ravno obratno. Naravna pravila
vnašajo v vrt.
Kaj pa rožice na vrtu?
XXNa vrtu morajo biti tri rožice:
žametnice oz. smrdljivke, katerih
korenine oddajajo neprijeten vonj
škodljivcem, ognjič in kapucinke.
Imate kak nasvet za pomladno delo na
vrtu?
XXSemena pred setvijo namočim v
ohlajenem čaju iz žajblja in kamilice. Grah, fižol in tudi drobno seme
namakam vsaj pol ure. Čaj deluje na
seme mikrobiološko, torej proti bakterijam, zato so bolj odporne.
Če se lotimo vrta na novo, kaj bi svetovali?
XXPrvo leto in še štiri leta na vrtu
uspe delo na pamet. Prav je poskrbeti, da so tla pokrita, da imamo vsakič, ko nekaj poberemo, že idejo, kaj
bo šlo v zemljo. Videla sem vrtove,
tudi sredi junija, ko zemlja na vrtu
ni bila izkoriščena. To je škoda. Je
pa pomembno, da se o zemlji dobro
poučimo, da jo znamo pravilno izkoriščati, kolobariti, delati pripravke proti škodljivcem, posaditi v vrt
poleg zelenjave tudi cvetoče rastline
in začimbnice.
učbeniki
NAGLAS april 2015
Drugačna šola v 21. stoletju?
Monika JAGODIČ 6
Marija LAMPREHT
V sredo, 8. aprila, smo v hotelu Golf na
Bledu organizirali srečanje za ravnatelje osnovnih šol. V predavanjih smo z
različnih zornih kotov izpostavili nekaj
izzivov, s katerimi se srečujejo sistemi
izobraževanja v 21. stoletju.
V uvodnem nagovoru je Bojan Švigelj predstavil usmeritve založbe
Mladinska knjiga na učbeniškem in
revijalnem področju. Sledilo je zanimivo predavanje dr. Anne Mangen z
norveške univerze Stavanger. Anne
se ukvarja predvsem z raziskovanjem
razlik med branjem s papirja in ekrana, je vodja projekta E-read, katerega cilj je proučiti različne dejavnike,
ki vplivajo na branje. Izvaja empirične raziskave vpliva digitalizacije
na kognitivne in izkustvene oblike
branja. V sodelovanju s psihologi
in nevroznanstveniki primerja branje različnih vrst besedil na različnih
»pripravah« za branje (tiskane knjige, e-bralniki, tablični računalniki,
računalniki) in meri učinek njihovih
tehničnih in materialnih lastnosti na
razumevanje ali sposobnost vživljanja bralca v zgodbo v primeru lite-
rarnih besedil. Izsledki njenih raziskav pomembno osvetljujejo tudi
vprašanje razmerja med tiskanimi in
e-učbeniki ter drugim učnim gradivom. Nekatere raziskave kažejo, da
je razumevanje daljših besedil različno, če so prebrana na papirju ali
na ekranu, empirične raziskave pa so
pokazale, da nekatere lastnosti tablic
negativno vplivajo na čustveni aspekt
literarnega branja.
V predavanju dr. Miha Kovača
smo najprej slišali nekaj zanimivih
zgodovinskih izjav o koncu knjige, ki
segajo kar v 16. stoletje. A knjiga še
danes ni izumrla in nikakor ne verjamemo v njen konec. Dotaknil se je
nekaj pasti digitalizacije, tako didaktičnih kot tudi socialnih. In na koncu
opisal strategijo Mladinske knjige,
ki je kombinacija digitalnih in tiskanih gradiv. Našo triperesno deteljico: tiskana gradiva, portal za učitelje
www.ucimte.com in portal za učence
www.ucimse.com, je podrobno predstavila mag. Alenka Kepic Mohar,
ta dan tudi spretna povezovalka celotnega dogodka. Predavanje je zaključil Miha z jasnim sporočilom, da
Naslovni vprašaj smo skozi vsa predavanja spremenili v piko. Šola je in še bo drugačna.
imamo na področju digitalnih vsebin
še velike načrte.
Sledilo je prijetno druženje s pogostitvijo, priložnost za dragoceno izmenjavo izkušenj. Dogodek smo zaključili s predavanjem Barbare Konda, univ. dipl. fiziologinje, avtorice
mednarodnega projekta Fit Slovenija.
Predavala je o pomenu telesne dejavnosti za razvoj miselnih sposobnosti
otrok in o uvajanju novih metod za
spodbujanje učinkovitosti možganov.
Naslovni vprašaj smo skozi vsa
predavanja spremenili v piko. Šola
je in še bo drugačna. Modernizacija
družbe pomembno vpliva na vzgojno-izobraževalno delo v šolah. Glede na izsledke najnovejših raziskav
o e-branju je naša usmeritev gotovo
pravilna, to je kombinacija med tiskanimi in elektronskimi gradivi. V
izobraževalnih procesih je zelo pomembno pravilno kombiniranje tiskanih in elektronskih gradiv. V tem
duhu in z mislijo na boljšo pismenost
in boljše rezultate naših učencev razvijamo naša učbeniška gradiva, ki
bodo pomembno prispevala k drugačni šoli v 21. stoletju.
učbeniki
NAGLAS april 2015
7
Monika JAGODIČ Šola med papirjem in zaslonom
Helena SELJAK
18. in 19. marca smo na oddelku za
promocijo učbenikov skupaj z uredništvom učbenikov organizirali dve
popoldanski strokovni srečanji za učitelje prvega triletja, 4. in 5. razreda ter
slaviste. Na srečanju z naslovom Šola
med papirjem in zaslonom smo učiteljem s pomočjo naših gradiv ponudili
veliko konkretnih zamisli za pestrejši
in učinkovitejši pouk v dobi, ko tabla
in papir ne zadoščata več.
Dogodka sta potekala na Bledu in
Ptuju, udeležilo se ju je skupaj 326
učiteljev. Po uvodnem pozdravu Bojana Šviglja je o govorni interpretaciji kot poti do razumevanja besedila
predaval naš avtor dr. Igor Saksida.
Prisluhnili smo tudi posnetkom iz naših novih zvočnih beril, ki jih odlikujejo odlične aktualne interpretacije,
zvočni efekti in glasbene podlage. V
nadaljevanju sta dr. Nataša Jakop in
Domen Krvin predstavila SSKJ na
spletnem portalu Fran. Dr. Miha Kovač je svoje predavanje naslovil Šola v
primežu digitalnih medijev. Do dobe
Učitelje, ki so se odzvali vabilu na strokovno srečanje, je pozdravil glavni urednik Bojan Švigelj.
digitalnih medijev se je sprehodil vse
od zapisa iz 16. stoletja, ko je angleški tiskar Copland v pismu potožil,
da tiskane knjige ne bodo več dolgo, ker ljudje raje pijejo in kockajo.
Kot zanimivost je navedel dejstvo, da
imajo Jobsovi otroci omejeno uporabo tablic in hodijo v valdorfsko
šolo. Predstavil je strategijo Mladinske knjige, ki je kombinacija digitalnih in tiskanih gradiv. Oba portala
(www.ucimte.com in www.ucimse.
com) je konkretno predstavila mag.
Alenka Kepic Mohar, ki je hkrati tudi
spretno povezovala obe srečanji. Še
bolj konkretni pa smo bili na delavnicah, kjer so naši uredniki in avtorji v
treh manjših skupinah na praktičnih
primerih pokazali, kako pri pouku
uporabiti našo triperesno deteljico: tiskana učna gradiva, portal za učitelje
in portal za učence. Sodeč po odzivih
in po seminarskih aktivnostih je zanimanje za naša gradiva veliko.
Poziv za ureditev razmer na področju učbenikov
Ester FIDEL
Odbor za učbenike pri Zbornici založnikov in knjigotržcev, ki ga vodi dr. Miha
Kovač, je v začetku aprila predsedniku
vlade poslal poziv, v katerem opozarja,
da bo v naslednjem šolskem letu lahko
motena oskrba z učbeniki, če se vlada
oziroma ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport ne bo do začetka maja
odločilo, kako urediti razmere na področju učbenikov in učnih gradiv.
Dr. Kovač je v pismu predsedniku vlade
ponovno opozoril, da je večini učbenikov v šolskih skladih potekla veljavnost
in da niso usklajeni z novimi učnimi načrti, ki veljajo od leta 2010/11. Založni-
ki so med tem časom večino učbenikov
uskladili z novimi učnimi načrti in jih
potrdili na Strokovnem svetu. Vendar ti
učbeniki niso niti natisnjeni niti v uporabi, saj imajo šole prepoved nabave
novih učbenikov.
Založniki že vse šolsko leto pristojne opozarjajo na iztek veljavnosti
učbenikov, vendar sestanka na ministrstvu še niso dočakali. Ker trenutno ni
ministra za šolstvo, razmere pa zahtevajo hitro ukrepanje, je Odbor za učbenike poziv naslovil na predsednika vlade.
Kljub neodzivnosti ministrstva
so založniki že začeli izvajati nekatere
aktivnosti, potrebne za natis novih
učbenikov, a predsedniku vlade sporočajo, da jih bodo ob koncu meseca ustavili, če ne bodo dobili jasnega
in nedvoumnega odgovora o tem, ali
bodo šole lahko prenavljale učbeniške sklade, saj si bodo sicer povzročili
gospodarsko škodo.
Odbor za učbenike v pismu Cerarju izraža prepričanje, da je z nekaj ukrepi mogoče odpraviti težave
in na področju oskrbe z učbeniki
vzpostaviti podobne razmere, kot so
v državah z najbolj uspešnimi izobraževalnimi sistemi. V teh državah pa
so v proces sprememb učnih načrtov
vključeni tudi založniki.
dogodki
NAGLAS april 2015
Nagrada vstajenje Juriju Paljku
Ester FIDEL 8
arhiv MKZ
Sredi aprila so v Trstu podelili nagrado vstajenje, ki jo zamejskim in zdomskim ustvarjalcem podeljujejo že od
leta 1963. Letošnji nagrajenec je pisatelj, novinar, kulturni delavec in odgovorni urednik tednika Novi glas Jurij
Paljk. Med petnajstimi deli zamejskih
in zdomskih avtorjev je žirijo prepričal
s knjigo Kaj sploh počnem tukaj.
Jurij Paljk je pisatelj, pesnik, kulturni
delavec in odgovorni urednik tednika Novi glas. Rodil se je leta 1957
v Velikih Žabljah na Vipavskem, a
že od leta 1978 živi v Italiji, v vasi
Terzo pri Ogleju. Ves čas je aktivno
vključen v življenje in delo slovenske
narodne skupnosti.
Knjiga Kaj sploh počnem tukaj,
ki smo jo lansko jesen izdali pri Mladinski knjigi, prinaša tretjino kolumn,
ki jih je v zadnjih petih letih Jurij Paljk
objavil v slovenskem tedniku Novi glas
v Italiji. Žirija je v utemeljitvi povzela
misli iz spremne besede, ki jo je napisal
Aleš Berger. Zapise Jurija Paljka, kot
trdi Berger, poudarjeno prvoosebne, a
prav nič samovšečne, prežema skrajna
zavzetost, iskrena v samospraševanju
in iskanju odgovorov, včasih polemično debaterska, drugič nostalgična ali
celo turobna. Dostikrat neposredno
nagovarja bralca, da bi ga pritegnil v
tok pripovedi in povabil k razmisleku
o vprašanjih, s katerimi se ukvarja.
Drugi april v predsedniški palači
Slavica REMŠKAR STA/Danijel NOVAKOVIČ
Tudi v veliki dvorani predsedniške
palače so letos praznovali mednarodni dan knjig za otroke; predsednik
Republike Slovenije Borut Pahor namreč želi na različne načine podpreti
prizadevanja za dvig bralne kulture pri
nas. Otrokom iz vrtca H. Ch. Andersena in njihovim vzgojiteljicam smo se
na predsednikovo povabilo pridružile
še Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY, Dragica Haramija,
predsednica društva Bralna značka,
Manca Perko, tajnica tega društva,
Aksinja Kermauner, predsednica Mladinske sekcije Društva slovenskih pisateljev, in jaz, ki sem zastopala našega
ljubega sedemdesetletnega Cicibana.
Prisluhnili smo branju letošnje poslanice IBBY, petju otrok ter kratkim
nagovorom Tilke Jamnik, Dragice
Haramija in Boruta Pahorja. Nji-
hova beseda o pomenu in užitkih
branja je bila prisrčna in pametna
pa tudi kratka in jedrnata, saj se je
otrokom že mudilo k sladoledu in
predsednikovim zlatim ribicam. Vsi
v založbi Mladinska knjiga toplo
pozdravljamo predsednikovo zanimanje za otroško književnost, za najstarejšo slovensko otroško revijo, za
pomen branja otrok – in odraslih z
otroki.
Drugega aprila je bilo v predsedniški palači živahno in sproščeno. Med predsednikovimi gosti je bila tudi odgovorna urednica Cicibana Slavica Remškar.
sejem
NAGLAS april 2015
9
Alenka VELER Iz Bologne s sladkimi skrbmi
Mirjam PEZDIRC
Morda se zdi zguljeno, saj je to po knjižnem sejmu
v Bologni vedno znova slišati, ampak drži: vsakič
znova se z njega vrnemo navdihnjeni, polni vznemirljivih načrtov in elana. Pa (mislim, da to ne velja
samo zame) tudi prijetne stiske, ko vidiš toliko lepih in zanimivih reči, od katerih je treba odbrati najboljše in veš, da je program omejen, vložena energija v projekte pa zelo dragocena. Uf, sladke skrbi!
Če so v zadnjih nekaj letih, ki jih je
zaznamovala recesija, kolegi poročali
o ne preveč optimističnem vzdušju, je
bila letošnja Bologna precej drugačna: ne pretirano razkošna, a bogata in zanimiva, sejemski vrvež je bil
ravno prav gost in nalezljivo zanimanje za knjige je bilo moč zaznati na
vsakem koraku. Tudi letos smo na
razstavi ilustratorjev lahko s ponosom gledali dela naše avtorice – Maja
Kastelic je izza vogala lahko opazovala reakcije gledalcev. Iz letošnje
bere razstavljenih del so njene slike
iz knjige Deček in hiša (od skoraj tri
tisoč prijavljenih avtorjev je bilo izbranih 76) še posebej močno izstopale. Na Bologno sta letos na povabilo
založbe na ogled in za navdih odpo-
tovali skupaj s Hano Stupica. Čeprav
z nami ni bilo Lile Prap osebno, pa
vendar na naši stojnici brez nje nismo mogli. Njeni junaki – tokrat iz
knjige Kraca – so tudi letos krasili
kotiček Mladinske knjige.
Nacionalna gostja letošnjega
sejma je bila Hrvaška in v sklopu
dogodkov, ki jih je pripravilo hrvaško Ministrstvo za kulturo, je na pobudo JAK RS pri eni od »debatnih
kavarn« sodeloval tudi Andrej Ilc – s
hrvaškimi kolegicami prevajalkami
in urednicami so soočali mnenja o
pomenu dobrega prevoda in o tem,
kako ta vpliva na sprejem avtorskega
dela v različnih jezikovnih okoljih.
No, zagotovo bo to sejem, ki si
ga bo prej omenjeni vodja uredništva
Stojnico Mladinske knjige so krasili junaki iz knjige Kraca …
leposlovja zelo zapomnil – ni namreč
prav pogosto priložnost, da se lahko
rokuješ in poklepetaš z atamamo Kapitana Gatnika! Andrej jo je končno dobil in prav po fenovsko očaral
skromnega, toplega avtorja. Ta je v
svojem zabavnem, a tehtnem govoru
na večernem Sholasticovem sprejemu
za založnike postavil (provokativno)
tezo, da naj, če hočemo, da mladi berejo, pustimo, naj berejo, kar hočejo,
brez estetskih omejitev in didaktičnih
pričakovanj. Namig: Dav Pilkey, dislektik in menda problematičen otrok,
je branje in knjige vzljubil ob najbolj
pogrošni knjižni produkciji, ki bi
vsakega poštenega promotorja branja spravila v stisko, danes pa velja za
enega najbolj kakovostnih in uspešnih
avtorjev za otroke, ki je prodal 7 milijonov izvodov svojih knjig. Po takem
govoru človek morda lažje sprejme
veliko večino sejemskih stojnic, ki ponujajo le pogrošno robo. No, niti ne.
Pa še trendi, o katerih so me po
vrnitvi spraševale kolegice: nisem zaznala kakega posebnega, morda le
to, da so mi ponujali precej del pisateljev, ki prihajajo iz stand up vod
(zgled Davida Walliamsa vleče, visoki zaslužki še bolj), in da z veseljem
ugotavljam, da smo potemtakem v
trendu tudi mi: ne zamudite Pižamove (in de Ceccove) Šnofijeve druščine!
... na razstavnih policah pa je bila bogata bera knjig za otroke.
predstavljamo se
NAGLAS april 2015
Knjigarna in papirnica Zagorje ob Savi
Maša DORNIK 10
arhiv PE ZAGORJE OB SAVI
Pozdravljamo vas iz našega Zasavja, skrite zagorske doline, in vam sporočamo, da imamo več, kot
imajo veliki.
Naša trgovina je v centru Zagorja,
prenovljena je bila leta 2008 in širi se
vest, da je ena izmed najlepših trgovin Mladinske knjige. Trenutno nas
je zaposlenih sedem. Naloge vodje so
znane, Irena Hudomalj poskrbi, da
vse gladko poteka. Letos jo je obiskal tudi abraham in s hudomušnimi
idejami smo ji precej popestrili zabavo. Je velika ljubiteljica narave in
cvetja, kar dokazuje tudi njen cvetoči balkon in okolica hiše. V prostem
času bere, se ukvarja z jogo in zadnje
čase se z možem vozita naokoli z motorjem.
Mari Škrabar je pri nas zaposlena kot potnica na terenu. Skrbi za
naše stranke in se trudi, da čim bolj
ustreže sleherni želji naših pravnih
oseb. Tudi doma nikoli ne počiva,
saj jo čaka delo v hlevu, na polju
in travnikih. Kadar pa si vzame čas
zase, reši kakšno križanko, obišče
gledališče ali opero.
Toni Feštajn dela v skladišču že
več kot dve desetletji. Skrbi za odpremo in pripravo blaga našim pravnim
osebam ter za red v skladišču. Med
vikendi pobegne v hribe, kjer se v
majhni hiški spočije z dobro kriminalko ali zgodovinsko knjigo v roki.
Nives Kastelic je poleg Tonija še
edina, ki je ostala od prejšnje generacije zaposlenih v enoti. V knjigarni je
odgovorna za knjige; ima jih v malem
prstu. V šolski sezoni iz rokava strese vse informacije, ki jih potrebujejo
kupci učbeniških gradivih. Je predana
članica gasilskega društva, sedaj pa ji
je v največje veselje njena ljubka vnu-
Za dober sloves Mladinske knjige v Zagorju ob Savi skrbijo (od leve proti desni): Tatjana Perklič, Irena Hudomalj, Nives Kastelic, Toni Feštajn, Mari Škrabar ter (v prvi vrsti) Maša Dornik
in Špela Grahek.
kinja Amadeja. Rada bere in hodi na
izlete, najraje pa se razvaja v toplicah.
Špela Grahek je naša najnovejša
in najmlajša sodelavka; pridružila se
nam je v lanskem oktobru. V kolektiv je prinesla mladostniško svežino.
Pomaga tudi v Svetu knjige v Trbovljah, da si Darka malce oddahne.
Ker še nima družine, ji prosti čas zapolni maltežanka Ajša. S fantom pa
uživata na smučanju in izletih.
Tatjana Perklič nas vedno znova razveseli in popestri delovni dan
s kakšnim novim vicem. Njen smeh
dobro vpliva na nas pa tudi na stranke. Samo njej smo lahko hvaležne, da
je naša papirnica barvno in vsebinsko urejena, da vsak z navdušenjem
hvali trgovino. Pod njenimi rokami
prazne police zaživijo z novimi darilnimi škatlami ali vrečkami. Je skrita
pesniška duša, njene hudomušne pesmice poznamo vsi. Obožuje morje
in izlete; kamor koli, le da ni doma.
Maša Dornik je prišla v Zagorje pred tremi leti iz Domžal, vendar
ne za dolgo, že čez nekaj mesecev je
odšla na porodniški dopust, povila je
čudovito črnolaso deklico Elo. Obvlada knjižna področja in povzetki
vsebin iz njenih ust so prava poezija.
Ja, se vidi, da so mladi rojeni za računalnik. Delo z njim je zanjo mala malica – skratka, multipraktik v majhni
podobi. Hitra in pripravna za vsako
delo. Obožuje branje. Prosti čas preživlja s partnerjem in malo nagajivko Elo. Ta jo skoraj vsak dan, ko se
sprehaja mimo knjigarne, obišče in
nas razveseli s svojim čebljanjem.
V preteklosti sta se v naših krajih razvijala industrija in rudarstvo.
Časi so se spremenili in danes je od
rudarske dejavnosti ostal le še muzej.
Leta in leta izkopavanja črnega zlata
so pustila posledice tudi na okolici.
Vendar smo jo sanirali ter uredili zelene parke in sprehajalne poti z ribniki. Če vas pot zanese v naše kraje,
vabljeni tudi na naše zasavske hribe.
Nagrajeni boste s prelepimi razgledi.
NAGLAS april 2015
11
osebnost meseca
Tatjana Ajder
Anuška GRLJ in Silva KRANJEC Dunja KOFLER
Tatjana, prišel je čas, ko se moramo
posloviti od tebe kot sodelavke, nikakor pa od tebe kot iskrene prijateljice
in čudovite osebe, ki v sebi skriva široko in toplo srce.
Tatjana, že od začetka svoje službene poti si vpletena v
Svet knjige. Si ena tistih, ki bi znali povedati veliko zanimivih anekdot – od klubskih začetkov, ko ste vse nakupe članov ročno vpisovali v šifrante, kjer ste vodili vso
evidenco o članih, ki jih je bilo bistveno več kot danes,
do razvoja informacijskega sistema, učenja novih programov, sprememb v načinu dela …, a vendar je Svet knjige
še vedno klub, ki razveseljuje svoje člane. Svet knjige in
Ciciklub sta ti zlezla pod kožo. Vsak dan si želela vse
dokončati, zato smo večkrat rekli, da je dobro, da imaš
sodelavce in sina, ki te spravijo domov, drugače bi verjetno tudi noči preživela v službi. Žal si v zadnjem času
izgubila vse preveč tebi dragih oseb, med katerimi je bila
vsekakor tvoja najboljša prijateljica in sodelavka Zdenka.
Zadnjih 20 let si bila kot referentka zaposlena v
SOK-u in odgovorna za vnos naročil, pristopnic, komunikacijo s člani, ki si jim vsa leta iz dneva v dan po telefonu razlagala članska pravila, ki jih niso in niso hoteli
razumeti. Pristojna si bila še za številna drobna, a pomembna opravila, ki terjajo natančnost in vztrajnost, to
pa sta lastnosti, ki ju definitivno imaš. Tvoja zasluga je
urejen arhiv pristopnic članov Sveta knjige in Cicikluba
vse od začetka do danes.
Vedno si bila pripravljena pomagati. Nikoli nisi
odrekla pomoči sodelavcem, sama pa pomoči nisi rada
sprejemala in si trmasto vztrajala, da svoje delo opraviš
sama, četudi ostaneš v službi do večera. Pri tem si bila
nepopustljiva. Spominjali se te bomo tudi po tem, da si
se strogo držala pravil in dogovorov. Ko je nekoč vodja
kluba naročila artikel, ki ga nismo smeli prodajati zaposlenim, si enostavno napisala, da artikla ne more prejeti,
ker so taka pravila. Tatjana, bila si in si neponovljiva.
Po duši si popotnica. Rada potuješ in z veseljem se
bomo spominjali številnih izletov v Mladinski knjigi, na
katerih smo skupaj uživali in se večkrat nasmejali do solz.
Kot upokojenko te vabimo, da se nam pridružiš tudi na
naslednjih izletih, in upamo, da nas boš še naprej navduševala s prisrčno hudomušnostjo.
Ker si zelo srčna oseba, si izjemno skrbna tudi do svoje družine v širšem smislu. Skrbiš in pomagaš vsem, ki potrebujejo pomoč, delaš usluge, vendar za to ne pričakuješ
nobene zahvale ali protiusluge. Si tudi velika ljubiteljica
knjig; knjige različnih žanrov bereš dolgo v noč, a se bedenje ne pozna na tvoji delovni storilnosti. Tvoj skriti talent je
pa vsekakor pisanje verzov in pesmi za sodelavce ob raznih
priložnostih. Mogoče pa napišeš celo kakšno zbirko, ki jo
bomo izdali v Založbi. Sedaj boš verjetno našla čas tudi
za to. Dovoli, Tatjana, da tokrat mi tebi napišemo pesem:
Tatjana, v življenju ves čas si garala,
sedaj končno boš spoznala,
da v življenju obstaja
uživanje, branje, pisanje,
zjutraj prijetno poleževanje,
garanje – le kolikor ti duša pusti.
Vedi, da delo počaka.
Joj, kako zavidamo ti vsi!
Zato ne pozabi na nas in na Maksi,
kjer topla kavica diši,
in se čim večkrat pri nas oglasi.
Tatjana, želimo ti, da bi v pokoju dobro izkoristila čas in
si privoščila obilo potepanja, branja knjig ter preprosto
uživala vsak dan.
smernice / strokovno
NAGLAS april 2015
Pobarvanke za odrasle
12
Rok GREGORIN
Če ste pomislili, da pri pobarvankah za odrasle barvamo
kake žgečkljive podobe, ste se zmotili. Ponavadi pobarvanke
za odrasle vsebujejo predloge za barvanje bogatih vzorcev
iz sveta narave. Želja po barvanju in čečkanju se pri odraslih najbolje vidi na sestankih, kjer niso redki udeleženci, ki
ves čas na papir za zapiske rišejo, barvajo ali, natančneje,
kracajo.
The Guardian je v začetku aprila objavil podatek, da sta
se med naj 10 na Amazonovi britanski lestvici uvrstili dve
pobarvanki za odrasle. Narisala ju je škotska ilustratorka
Johanna Basford. Najprej je za velike barvalce pripravila knjigo Secret Garden (pri nas bi bil naslov verjetno
Skrivnostni vrt ali pa naslov, ki je garant za uspešnico
na našem trgu, Čudežni vrt). Johanna Basford je narisala zapletene risbe živalstva in rastlinstva. Pobarvanka
je dosegla nesluten uspeh, saj se je po svetu do začetka
aprila prodala že v več kot 1.400.000 izvodih. Poleg drugega mesta na Amazonovi lestvici se je na Booksellerjevi
lestvici uvrstila na 17. mesto, zelena puščica ob številki
uvrstitve pa kaže, da se vzpenja navzgor. Še več, tudi v
Nemčiji se Skrivnostni vrt vzpenja po Amazonovi lestvici,
kaže, da se bo kmalu razrasel po vsej Evropi. Narisala
in pri založbi Laurence King je izdala tudi drugo pobarvanko Enchanted Forest (Uročeni gozd). Poročajo, da je
prodaja v prvih dveh tednih dosegla 225.000 izvodov.
Velja pripomniti, da zadeva sploh ni poceni, stane kar
9,95 funta. Med britanskimi uspešnicami lahko opazimo
še eno pobarvanko za velike: Živalsko kraljestvo Millie
Marotta, ki je izšla, zanimivo, pri založbi Batsford!
In kaj pomaga pobarvankam za odrasle, da so cool?
Jasno, družbena omrežja. Tako je na primer južnokorejski popzvezdnik Kim Ki-bum (hm, siliši se kot severnokorejski metalec bomb) svoj izdelek delil z 1,6 milijona sledilcev na instagramu, ameriška igralka, pevka in tekstopiska, kot jo označuje Wikipedia, Zooey Deschanel pa je
link s knjigo posredovala svojim sledilcem na facebooku.
Tudi mi smo izdali dve pobarvanki za odrasle. V sredini marca sta prišla na police knjigarn Cvetlično razkošje in Čar orienta, v izvirniku ju je izdala nemška založba
arsEdition. Za zdaj pobarvanke še čakajo na policah, da
se bo nova moda razrasla do nas.
Delovni Hannover
Tihana KURTIN JERAJ, Aleksandra LUTAR IVANC
Med zimskimi šolskimi počitnicami, 24. in 25. februarja, sva
odpotovali na največji nemški sejem izobraževalnih vsebin
Didacta v Hannover.
Sejem Didacta je bil, v nasprotju z nekaterimi drugimi
sejmi, ki jih obiskujemo v MKZ, prodajno-promocijsko
naravnan, tako da sva domov prinesli le na tone katalogov. Vsako gradivo si namreč moral kupiti, četudi si ga
želel samo za predstavitev svoji založbi.
V prvi vrsti je značilnost sejma, ki je ne moreš obiti,
ta, da sta vsebina in končni produkt v značilni nemški
izvedbi ter narejena za nemško tržišče, kar nekoliko zoži
»primernost« izdaj za slovenski trg.
Ne glede na to pa so na naju naredili poseben vtis
naslednji produkti:
• Najprej sva napadli vse razstavljavce, ki so predstavljali i-gradiva. Priznati morava, da se veliko nisva mogli
zmeniti, saj večina razstavljavcev ponuja celoten paket,
ki zajema programske rešitve in vsebino, mi pa iščemo
samo vsebine (video posnetki, animacije …). Nekatere ponudnike so zelo zanimali tudi naši izobraževalni
portali, kar se nama je zdelo še posebej zanimivo. Na
meji znanstvene fantastike so bili najnovejši modeli
pametnih tabel, ki so z vsako novo serijo bolj pametne.
• Naslednji fokus so bila obučbeniška gradiva. Didaktično in konceptualno najbolj zanimive izdaje je
imela založba Duden.
• Veliko razstavljavcev je ponujalo veliko inovativnih
in zanimivih didaktičnih pripomočkov in iger, ki
so primerni predvsem za prvo triletje osnovne šole.
Navdušilo naju je veliko enostavnih pripomočkov za
učenje črk, števil, računanja … Najboljša ponudnika, katerih vsebina bi bila primerna tudi za slovenski
trg, sta bila Finken in Schmidt-Lehrmittel. Tudi metoda Montessori se je predstavljala v več segmentih,
kar je zanimivo tudi zato, ker so tovrstna gradiva
dobro sprejeta tudi na slovenskem trgu.
• Številna in dobra interaktivna gradiva imajo tudi
za učenje tujih jezikov, ogledovali sva si predvsem
gradiva za učenje angleščine, za katero imajo veliko
različnih tematskih zbirk z različnimi glavnimi junaki, primernih različnim starostnim stopnjam otrok.
In za konec še tolažba vsem sodelavcem, ki uporabljajo
Slovenske železnice in so zaradi tega pogosto slabe volje.
Tudi Deutsche Bahn zamuja, občasno se jim celo zgodi,
da napovedanega vlaka ni. Po Murphyju ravno takrat,
ko nanj čakava midve.
Náglasak
Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.
Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.
Mozaik knjiga nagradila najčitateljicu 2014.
Dubravko ZEBIĆ djelatnik KGZ
Već četrnaestu godinu zaredom,
Knjižnice grada Zagreba organizirale
su izbor najčitatelja godine za djecu
osnovnoškolske dobi. Četrnaestogodišnja Maja Mazarekić zavrijedila je
titulu najčitateljice Knjižnica grada
Zagreba 2014. godine, pročitavši lani
čak 248 knjiga!
Proglašenje najčitatelja 2014. godine održano je u četvrtak, 19. ožujka
2015., u glavnoj knjižnici grada Zagreba. Cilj ovog hvalevrijednog projekta je poticanje zanimanja za knjigu i čitanje kod djece starije osnovnoškolske dobi.
Ovaj je projekt, kojim se kod
djece i mladih potiče navika dolaska u knjižnicu, pobudio u proteklom razdoblju velik interes medija
i društva, obogatio knjižne fondove,
te ojačao zanimanje za knjigu među
korisnicima tinejdžerske dobi. Najčitateljicom 2014. godine
proglašena je Maja Mazarekić, učenica osmog razreda OŠ Mate Lovraka iz Zagreba, koja je pročitala rekordnih 248 knjiga, što iznosi više
od četiri knjige tjedno. Dok je većina
Majinih vršnjaka usmjerena prema
računalnim igrama ili društvenim
mrežama, njezinu pozornost plijeni
knjiga. Kako kaže, čita uvijek i svag-
dje, kad god stigne, a najdraži su joj
fantastika i pustolovni romani.
I mi, kao izdavač, sa zadovoljstvom smo se priključili ovom projektu, što je posve prirodno s obzirom na velik izbor knjiga za djecu
i mlade u našoj ponudi, koju svake
godine obogaćujemo novim naslovima domaćih i stran ih autora.
Nagradu najčitateljici – komplet
prigodnih naslova – svečano je u ime
Mozaika knjiga uručila naša urednica Aleksandra Stella Škec, koja je uz
čestitke dobitnici tom prigodom istaknula: „Izuzetna mi je čast biti danas
ovdje s vama kao predstavnica nakladnika Mozaika knjiga, koji naglašava senzibilitet za ovo vrijedno natjecanje. Mislim da svi radimo u smjeru
poticanja čitanja, pogotovo mladih
čitatelja koji su budućnost našeg društva, ali i izdavaštva (nas kao izdavača
i knjižara, a i vas kao knjižnica) s ciljem postizanja društva znanja.“
Osim u ovaj, uključeni smo i u
projekt promicanja čitanja sa sloganom „Djeca koja čitaju postaju ljudi
koji misle“, kojemu je namjera poticanje i unapređenje čitalačke pismenosti
te promocija naslova za djecu razne
dobi. Budućnost same branše, ali i pozitivnih društvenih i moralnih vrijednosti ovisi o akcijama kao što je ova.
Najčitatelj 2014 s lijeva na desno: Tomislav Cvitković – Profil knjiga, Hela Čičko - KGZ, Maja
Mazrekić – Najčitateljica 2014, Aleksandra Stella Škec – Mozaik knjiga, Stanko Šašić - Microline
Kampanja je aktivna cijele godine, a uskoro će se početi prikazivati
i kratki edukativni spot koji će dodatno približiti komunikaciju „Zašto
je potrebno da djeca čitaju“ i „čitanje 15 minuta dnevno je dovoljno“.
Kampanja će se odvijati uglavnom
online – na društvenim mrežama i
Youtubeu, ali i na televizijskim kanalima, te putem promotivnih materijala u knjižarama. Glavnina komunikacije počinje u 4. mjesecu u
suradnji s ostalim izdavačima i maloprodajnom mrežom APM.
Za kraj još jednom ističemo
kako nam je bilo drago što smo podržali Knjižnice grada Zagreb i u
ovoj, za sve korisnoj priči.
Čitanje u brojkama
Kako je istaknula Hela Čičko,
koordinatorica projekta, Knjižnice grada Zagreba (KGZ) najveća
su mreža narodnih knjižnica u
Hrvatskoj, koja od 2007. godine
svakom stanovniku našega grada putem jedne članske iskaznice
omogućuje posudbu i korištenje
građae i usluga u svakoj od 42
knjižnice mreže. Prošle je godine
u KGZ bilo učlanjeno 135.443
osoba (5009 prvašića upisano je
besplatno), a to je 17% ukupnog
stanovništva grada Zagreba (ili
svaki 6. Zagrepčanin), čime je
nadmašena preporuka standarda da se članstvom u knjižnici
obuhvati 15% stanovništva. Taj
je obuhvat nadmašen i jedan je
od najvećih u Hrvatskoj! Svakog
je dana u KGZ-u prošle godine
bilo najmanje 11.000 posjetitelja, a tijekom 365 dana posuđeno je više od 2 milijuna i sedamsto tisuća knjiga.
aktualno
NAGLAS april 2015
Šta čitamo
Bojana DODIĆ 14
MK BEOGRAD
Kako u mesecu aprilu ne očekujemo izlazak iz štampe ni
jednog novog naslova, a brojni popusti i pogodnosti koje
MK Beograd nudi svojim kupcima više i nisu neka vest, u
ovom broju rešili smo da (se pre)ispitamo šta čitamo.
Uz pitanje „Šta čitate?“ u anketi sprovedenoj u MK Beograd ponuđeni su i raznovrsni odgovori s ciljem da se anketirane kolege opuste, oraspolože i provetre svoj smisao za
humor. Valjda je zato čitav kolektiv MK Beograd i odlučio
da učestvuje u ovoj zajedničkoj aktivnosti, u koju je trebalo
uložiti 3–5 minuta vremena, i na tome im srdačno zahvaljujemo. Oni koji su odgovorili na anketu bili su iskreni,
ozbiljni ili duhoviti, zvanični ili neformalni, uglavnom pronašli su svoj način da sa ostalima podele odgovor na ovo
važno pitanje. Oni koji nisu odgovorili na anketu poslali
su ostatku kolektiva vrlo direktnu poruku: njihovi službeni poštanski sandučići selektivno su polupropustljivi (biće
zbog neke greške kolega iz IT odeljenja, ili iz nemara našeg
internet provajdera, usled vlage u elektro-instalacijama, a
možebiti i zbog dejstva podzemnih voda ispod njihovih
radnih mesta) i potrebno je hitno ih otpušiti. U svakom
slučaju, u ovom malom članku svi će se prepoznati.
Radoš Jovanović, direktor: „Od kako
sam u izdavaštvu, sve manje čitam na
način na koji sam to činio u prošlosti,
uživajući u porukama i emocijama koju
knjiga nosi. Danas vrlo teško uspevam
da pobegnem od komercijalnog pogleda na knjigu, što u
velikoj meri umanjuje čar samog čitanja. Poslednja knjiga
koju sam pročitao a da nije vezana za posao jeste Fajront
u Sarajevu dr Neleta Karajlića. Početak knjige vratio me
je u bezbrižno vreme odrastanja u Jugoslaviji, dok ostatak knjige nije imao potrebnu energiju koja bi mi odvukla
misli od tiraža, RUC-a, promocije itd. navedene knjige.“
Miloš Novaković, direktna prodaja: „Čitam knjigu koju sam dobio na poklon Drugi srpski ustanak. Inače čitam sve naslove
koji se tiču higijene i očuvanja zdravlja, pre
svega prirodnim putem: od spoznaje, izbora, pripreme i konzumiranja namirnica pa do spoznaje
i primene adekvatnih vežbi i drugih fizičkih aktivnosti.“
Tanja Sperlić, telefonska prodaja: „Čitam sve vrste spamova koje me dočekaju
u sandučetu ili na ulazu neke prodavnice.
Čak i kada odem kod prijatelja, obožavam da pokupim i njihove reklamne materijale. Sve me zanima, od reklama za uradi sam, preko
onih za prehrambene proizvode i kućnu hemiju, do reklama za razne apoteke. Trenutno mi ne prija teža literatura
koja iziskuje mnogo razmišljanja. Samo da je pitko i da
me razonodi. Ja takve romane zovem limunade. Ipak,
najviše pažnje i vremena posvećujem čitanju literature
za decu. Svake večeri je neizostavno čitanje priča za laku
noć mojoj petogodišnjoj devojčici. Ona svaki put nešto
novo pronađe u svojoj nemaloj biblioteci, a često listamo
i DK enciklopedije u potrazi za odgovorima na neka od
njenih iznenađujućih pitanja.“
Snežana Jerotić, virmanska prodaja: „Trenutno čitam triler Sneško Jua Nesbea, a to
je i vrsta romana koju inače volim da čitam. Naslove obično biram po preporuci.
Najviše čitam na godišnjem odmoru. Tada
mogu da čitam svakakvu literaturu. Preko godine, kada
su obaveze na poslu i kod kuće veće, više mi prija laganija
literatura. Časopise u poslednje vreme ne čitam (osim u
trenucima dokolice kod frizera). Stručnu literaturu čitam
samo ukoliko je obavezno. Kao mlađa čitala sam i popularnu psihologiju, mada me to više ne zanima.“
Maja Keser, redakcija: „U toku godine
više vremena provodim praveći knjige
i malo vremena mi preostaje za čitanje.
Uspevam da pročitam po koji redak na
putu do posla i nazad, ali zato me niko ne
može odvojiti od knjige kad dođe odmor. Tad nadoknadim sve i čitam sve što mi padne pod ruku. U poslednje
vreme to su bile knjige Sivi vuk Danstena Vilijamsa, Čovek koji je ubio Teslu Gorana Skrobonje, Konstantinovo
raskršće Dejana Stojiljkovića, Murakamijeva Okorela
zemlja čuda i Kraj sveta... Izbegavam, koliko mogu, da
čitam o politici i sportu, ali volim da prelistam sve što
ima veze s dizajnom, fotografijom ili uređenjem stana.“
Nevena Milanović Waszczuk, knjižara
Kragujevac: „Čitam Kako odgajiti srećnog
psa Cesara Milana. Odabrala sam je iz razloga što želim da postanem vođa čopora.
Šalu na stranu, pre par meseci dobila sam
na poklon psa, mopsa Maksa. Bez ikakvog prethodnog
znanja o psima u početku sam se oslanjala na čiste pretpostavke šta je dobro za mog psa, a onda sam uvidela da mi
ipak treba savet stručnjaka. Osim opštih enciklopedija o
psima, jedina knjiga koja se bavi time kako da odgajimo
zdravog i srećnog psa jeste knjiga Cesara Milana, pa nije
bilo teško odabrati štivo. Najvažnije što sam naučila u
prvoj polovini knjige jeste da psi nisu ljudi i da ne treba
da objašnjavamo pseće navike i probleme s ljudske tačke
gledišta. Do kraja knjige očekujem da ću bolje razumeti
kako čovekova energija utiče na ponašanje psa i praktične
tehnike o tome kako uspostaviti pravila i granice i čitati
aktualno
NAGLAS april 2015
15
govor tela psa. Pošto pročitam knjigu, nadam se da ćemo
Maks i ja još više uživati u zajedničkom društvu.“
Biljana Jovanović, knjižara Kragujevac:
„Nemoj niko da vas laže ako vam kaže da
ne čita! Evo ja čitam svakodnevno. Bilo da
je to neki flajer, barkod s nekog artikla na
poslu ili vremensku prognozu na telefonu.
Oči su tu da bi čitale ljude, knjige ili reklame, to je sasvim
nebitno. Ali ustaljeno značenje reči čitati ipak se orijentiše na
knjige. One su prozor u svet, ali prozor s milion prozorskih
krila.I svako to prozorsko krilo otvara nove oči u nama za
nova čitanja. Imam tu sreću da radim u knjžari, pa oko mene
na stotine prozora u nove svetove. Slovna čarolija koja se
prepliće kroz reći i rečenice na svakom je koraku. Knjiga mi
je uvek pomagala i gurala me napred. Trenutno čitam Bernardijevu sobu Aleksandra Tišme – ta knjiga me animira na
poseban način. Čitam najrazličitije autore, nekada me privuče i sam dizajn korice ili naslov knjige. Što bi rekao veliki
Crnjanski: Nekad te privuče nešto što nikada nisi video i
zarobi ti um. Svaka knjiga koju pročitamo ne mora da ostavi
utisak, ali mora bar u trenutku da nam udari u um kao što
reka udari u obalu, pa se vrati u korito. Nekad reka dopre
jače i poplavi čitavu obalu, e to je, prema mom skromnom
mišljenu, metafora za knjigu koja vam prodre u život i transformiše vam razmišljanja, čak i postupke. Moje dve takve
reke jesu Proces i Braća Karamazovi. Nakon čitanja tih knjiga ništa nije bilo isto. Čitala sam ih i više puta i u svakom
sledećem čitanju otkrivala nešto novo. Takve knjige menjaju
svet kroz pojedince. Izvinite me, odoh da čitam sad :).“
Tatiana Grujić, računovodstvo: „Trenutno čitam knjigu Moć podsvesti Džozefa
Marfija, iako sam je ranije već čitala. To
je ono što nosim u torbi i čitam u prevozu.
Dopada mi se jer mi na neki način menja
način razmišljanja, postavlja bezbroj pitanja koja i sama
sebi postavljam, i baš tu sam pronašla odgovor na mnoga.
Na neki način ta knjiga nagoni čoveka da kontroliše svoj
život: sve se beleži u podsvesti i od toga nam zavisi tok
događaja u budućnosti. Zato se uz ovu knjigu trudim da
mislim pozitivno, da bi mi se pozitivno vratilo.“
Odricanje odgovornosti: Sledećih nekoliko
redova NIJE napisao Ivan Stojić iz niške
MK knjižare. Svaka sličnost s njegovim
smislom za humor samo je pusta želja aspiranata da zvuče kao on, ali džabe – ne mož’
to bez brade: „Čitam umrlice, ali ne baš temeljno, tek ako
se obradujem kad neki lokalni krimos (ili komšija što pušća teheran) baci kašiku, pa se koncentrišem. Inače, samo
letimično, u pauzama između dela DostojonogEvskog.“
Aktuelno od Mladinska
kniga – Skopje!
Edita KUČ
„Makedonski crkvi i manastiri“ – nov naslov vo prodažaba vo Makedonija, naslov koj kaj pogolemiot del na
čitatelskata publika predizvika golem interes. Toa e kniga
koja e ubedlivo najprodavana vo mesec mart 2015 g. niz
site gradovi vo Makedonija.
Fotomonofagijata „MAKEDONSKI CRKVI I MANASTIRI“ e riznicana na kulturno-istoriski bogastva
– duhovna arhitektura i umetnost. Prodadena e vo
nad 700 primeroci.
Kniga koja izobiluva so mnogu podatoci za podignati stotina crkvi i manastiri, vo koi, ktitorite, neimarite, živopiscite, kopaničarite i vernicite gi vgradile
svojata ljubov i vera, radost i taga, znaenje i veština,
stravovi i nadež. Ova kniga zboruva za mesta, za tie
temeli na našeto i na svetskoto kulturno nasledstvo,
bilo da se tie vo prometnite gradovi ili vo živopisnite
predeli na nedoprenata priroda.
Posle „Čudesna Makedonija“ „Makedonskiot
domašen gotvač“, „Makedonski slavi“ knigata „Makedonski crkvi i manastiri“ e četvrti makedonski nacionalen proekt koj što go osovojuva pazarot i budi
ubavi vozdiški kaj sekoj žitel na Makedonija. Ljubiteli
na duhovnite bogatsvata možat da uživaat vo sekoj
del od knigata so koja izobiluva našata mala no skapocena zemja.
aktualno
NAGLAS april 2015
Nagrada „Grigor Vitez“ za 2014.
16
Dubravko ZEBIĆ
Nagrada „Grigor Vitez“ za 2014. ilustratorici Marseli Hajdinjak te pohvala Mozaiku knjiga i glavnom uredniku Zoranu Maljkoviću
Savez društava Naša djeca Hrvatske
organizirao je 47. dodjelu nagrade
„Grigor Vitez” književnicima i likovnim umjetnicima za tekst i ilustracije u knjigama za djecu za književnu
produkciju u 2014. godini.
Nagrada Grigor Vitez najstarija
je hrvatska nagrada za dječju književnost. Osnovao ju je Savez društava Naša djeca Hrvatske, a dodjeljuje
se od 1967. godine i to za najbolji
književni tekst i ilustracije odabrane
iz jednogodišnje književne produk-
cije za djecu i mlade. Nagrada se sastoji od novčanog iznosa, diplome i
statue Ptica akademske slikarice Ksenije Kantoci.
Osim nagrade, dodjeljuju se i
posebna priznanja, kao što je „Zlatna ptica“ za višestruke dobitnike
nagrade „Grigor Vitez“ te pohvale
urednicima, nakladnicima i autorima.
U 2014. godini u konkurenciji je
bilo ukupno 51 knjiga iz produkcije
22 nakladnika, a stručno povjerenstvo djelovalo je u sljedećem sastavu:
Ranka Javor, Marijana Jelić, Sanja
Pilić, Branka Primorac, Branko Vujanović, Marina Žilić i Snježana Krpes.
Posebno smo ponosni što je u
kategoriji ilustracija nagrađena naša
ilustratorica Marsela Hajdinjak,
koja je ovu nagradu dobila za svoj
likovni rad na slikovnicama Djevojčica sa šibicama H. C. Andersena
i Maca Papučarica Ele Peroci, dok
su za uređivanje i objavljivanje ovih
dviju slikovnica pohvale dobili Mozaik knjiga i glavni urednik Zoran
Maljković.
U kategoriji najboljeg teksta
nagradu je dobio Igor Knižek za
knjigu Moj pustolovni svijet, dok je
posebno priznanje „Zlatna ptica“
za vrhunska stvaralačka dostignuća
dobio Ivan Vitez.
Dodjelu nagrade „Grigor Vitez”
ove godine podržali su Ministarstvo
kulture, Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta te Grad Zagreb.
Svečanost dodjele održana je u srijedu 11. ožujka 2015. godine u 18
sati u Zagrebačkom kazalištu lutaka.
Ovom najstarijom nagradom za
dječju književnost u Hrvatskoj potiče
se kvalitetna knjiga za djecu te autori
i izdavači koji stvaraju i objavljuju
knjige za djecu i mlade, obogaćujući nacionalnu književnu i likovnu
umjetnost.
Nagradom „Grigor Vitez“ dosad je nagrađeno više od 80 domaćih književnika i ilustratora za više
od 120 knjiga za djecu i mlade, a
među nagrađivanima su bili Gustav
Krklec, Ratko Zvrko, Vesna Parun,
Zvonimir Balog, Sunčana Škrinjarić,
Ivan Kušan, Hrvoje Hitrec, Zvonimir
Milčec i brojni drugi književnici koji
su obilježili djetinjstva djece diljem
zemlje.
urednik priporoča
NAGLAS april 2015
17
Petdeset idej za rekreativne in raziskovalne izlete
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
urednik priporoča
Sebastjan Vehar:
S KOLESOM PO
SLOVENIJI
Uredil: Boris Bogataj
Če je še pred desetletji kolo pomenilo
zgolj prevozno sredstvo za premagovanje krajših razdalj – običajno v mestih
– je že dolgo povsem drugače. Poleg
izključno športnega se je izjemno razmahnilo tudi rekreativno kolesarjenje,
ki je postalo nekakšna športno-rekreativna panoga, način življenja, pri katerem lahko neprisiljeno in spontano
združujemo gibanje v naravi z raziskovanjem krajev, naravnih in kulturnih
znamenitosti ter uživamo v naravi.
Z avtorjem sva pri zasnovi vodnika
poskušala upoštevati prav to – da bi
namreč posamezen izlet bralcu ponudil najprej rekreacijo in gibanje v naravi s sicer vnaprej določenim ciljem,
obenem pa tudi vsaj nekaj malega
raziskovanja in spoznavanja ter odkrivanja novega – saj veste, s kolesom
je marsikateri skriti ali neodkriti kotiček Slovenije veliko lažje ali pa sploh
dostopnejši kot z avtomobilom ...
Petdeset kolesarskih izletov,
zbranih v tem vodniku, pomeni tudi
najmanj petdeset idej in razlogov, da
se za konec tedna, med dopustom ali
na počitnicah »spravimo« na kolo.
Seveda bo odločitev za ta ali oni pre-
dlog zagotovo lažja, pa tudi sam izlet
bo bolj vzdržen in zanimiv, če bomo
med pripravami nanj znali pravilno
oceniti svoje kolesarske zmožnosti in
»kondicijo«.
Poti izletov so namreč zamišljene in speljane tako, da jih, kar
je zaradi celovitosti posamezne ture
še najbolj primerno, poskusimo odkolesariti v celoti, seveda pa dolžino
izletov lahko poljubno prilagajamo
času, ki ga bomo namenili spoznavanju Slovenije s kolesom, in – kot
že povedano – svojim kolesarskim
sposobnostim.
Avtor v vodniku opisuje večinoma krožne izlete, kar pomeni, da
se z izhodišča odpravimo do cilja in
se vrnemo na isto mesto. To je glede na dejstvo, da na izlet običajno
ne krenemo od doma, marveč se na
izhodišče pripeljemo bodisi z avtomobilom bodisi z vlakom, zelo primerno in pravzaprav ključnega pomena. Po značaju so izleti družinski,
pol- do celodnevni, kjer pa se izkaže,
da je kakšna etapa posamezne ture
tisti trenutek vendarle nepremagljiva,
kolo enostavno obrnemo – morda pa
jo bomo zmogli kdaj drugič.
Pri nekaterih izletih je priporočena tudi dvo- ali celo večdnevna kolesarska pustolovščina, pri kateri nas
čas nikakor ne sme kakor koli omejevati in pri kateri ne bo težko najti
prenočišča, saj je ob vsaki poti dovolj
prenočitvenih zmogljivosti, na katere
avtor – poleg številnih podrobnejših
opisov obpotnih kulturnih in naravnih znamenitosti – večinoma opozarja v samih opisih poti, ki so tudi sicer
polni koristnih in predvsem uporabnih informacij. Pa tudi na nazorne zemljevide z vrisano potjo posamezne
ture in višinograme nismo pozabili.
Po lastni presoji in ne glede na
predlagano turo izlet seveda lahko
krajšate, pa kakšnega krajšega tudi
podaljšate, saj je deviacij in ovinkov
za kaj takega praktično neskončno.
Glede na potek posamezne ture pa
lahko izlet, če se boste odpravili z avtomobilom, začnete in končate tudi
na vam primernejših izhodiščih.
Res je sicer, da je varnih kolesarskih poti po Sloveniji še bistveno
premalo, vendar pa je vseeno treba
priznati, da so se tudi vozniki avtomobilov in drugi udeleženci v prometu na v zadnjih letih občutno povečan kolesarski promet po lokalnih
cestah od zgodnje pomladi do pozne
jeseni že precej dobro privadili.
Naj končam s priporočilom:
'Zapeljimo se s kolesom po Sloveniji!', kot sem zapisal že v popotnici
vodniku. Strpno in previdno, predvsem tam, kjer ni kolesarskih poti in
kadar smo na lokalnih cestah. In z
zvrhano mero radovednosti in želje
po raziskovanju in odkrivanju novega – oboje se nam bo bogato obrestovalo na vsakem izletu.
knjižne novosti /dogodki
NAGLAS april 2015
Nova knjiga Franceta Bučarja
Mojca HRIBAR 18
Mirjam PEZDIRC
Sredi marca smo v knjigarni Konzorcij na pot med
bralce pospremili novo knjigo Franceta Bučarja
Prelom, do katerega ni prišlo, ki jo je v zbirki Čas
misli izdala Cankarjeva založba.
Janez Markeš, France Bučar in Tine Logar na predstavitvi knjige Prelom, do katerega ni prišlo.
Knjiga je poglobljen prikaz družbene stvarnosti, ki so jo v Sloveniji v
preteklih dvajsetih letih »tranzicije« ustvarile politična, gospodarska
in znanstvena elita, ki so izkoristile
zmedenosti in pasivnost državljanov
mlade države. Ti dogajanja spremljajo od daleč – kot da bi gledali film o
propadu nekoga drugega in ne sebe,
svojih sanj, svoje trenutne življenjske usode in svoje prihodnosti. Avtor
tako v knjigi opravi refleksijo dogajanja oz. stanja v naši »prezgodaj rojeni« državi in nakazuje nujne korake z zahojene poti, če želimo obstati
v sodobnem globaliziranem svetu.
Na novinarski konferenci je
knjigo poleg avtorja Franceta Bučarja in urednika Tineta Logarja predstavil tudi njen prvi kritični bralec,
novinar Janez Markeš. »Stanje je katastrofalno, nič pa še ni zamujeno,
le naliti si moramo čistega vina,« je
sporočilo Bučarjeve knjige povzel Janez Markeš.
Se zavedamo, kako pomembna je voda?
Laura ŠTRAUS Mirjam PEZDIRC
Cankarjeva založba je letošnji svetovni dan voda
zaznamovala z izidom in predstavitvijo knjige
Planet Voda priznane klimatologinje in meteorologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj.
Kajfež Bogatajeva je v svoji novi
knjigi, ki nadaljuje serijo poljudnih
del Cankarjeve založbe, namenjenih
mladim bralcem, vodo osvetlila z
različnih zornih kotov: od vsakdanjih, parcialnih odzivov na problematiko vode do tega, da pojav pojasni v vseh pogledih – biološkem,
družbenem, kulturnem, verskem in
gospodarskem. Knjiga Planet Voda
je tako zanimiva ne le za bolj okoljsko ozaveščene bralce, ampak tudi
tiste, ki jim je voda navdih. Njena
pomembna dopolnitev so duhovite
ilustracije Izarja Lunačka.
V nadaljevanju pogovora, v katerega se je vključil ekolog dr. Dušan
Plut, je avtorica opozorila, da se z
vodo v Sloveniji premalo ukvarjamo, saj živimo v 'vodni oazi'. Od-
nos Slovencev do vode je zato precej
indiferenten. Kajfež Bogatajeva se je
kritično izrazila do nedavne prodaje Radenske: »Kdor črpa naš vodni
vir, črpa prihodnost naših otrok!«
Napredek v razmišljanju o racionalnejšem ravnanju z vodo avtorica vidi
v znanju in pametnih strategijah na
tem področju, ki jih po njenem mnenju trenutno v Sloveniji ni.
V nadaljevanju je ekolog Dušan
Plut dejal, da bi morali o vodi razmišljati v povezavi s trajnostnim razvojem, in dodal, da na žalost marsikdaj
nova spoznanja na tem področju ne
dosežejo tistih, ki imajo vzvode odločanja. Hkrati so premalo informirani
tudi učitelji, ki bi morali mladim po-
knjižne novosti /dogodki
NAGLAS april 2015
19
Nela MALEČKAR Ivan Minatti v bronu
arhiv Lojzke ŠPACAPAN
V drugi polovici marca so v Slovenskih Konjicah odkrili spomenik pesniku, prevajalcu, uredniku in akademiku Ivanu Minattiju (1924–2012).
Kiparka Katja Majer ga je postavila na leseno klopco,
na kateri je še dovolj prostora za posedanje ob pesniku
in razmišljanje o njegovih brezčasnih verzih. Ob tej priložnosti je imela zahvalni govor tudi Minattijeva žena in
pesnica Lojzka Špacapan:
»Zahvaljujem se v svojem in imenu svoje družine
za projekt postavitve kipa možu, pesniku in častnemu
občanu Konjic, Ivanu Minattiju, ki se je s tem dejanjem
vrnil v svoj rojstni kraj.
Tu so se očetu geometru, ki je na Geodetski upravi v
Konjicah dobil svojo prvo službo, rodili trije sinovi – trije
Konjičani, trije Štajerci, kot je zatrjeval moj mož in še vedno zatrjuje tudi njegov edini še živeči brat. Nedvomno,
da so bili prav tu narejeni prvi zapisi za še nepopisano
otroško dušo. Minatti je odnesel od tod lirično konjiško
pokrajino, pogled na Škalce in Zlati grič, na Konjiško
goro, dvorec Trebnik, cerkev sv. Jurija, Stari trg s poska-
sredovati nov pogled na okoljsko problematiko in jih ozaveščati o rabi vode
ter drugih naravnih virov. Zadostni
slovenski vodni viri bi lahko, na primer, marsikomu dajali tudi zaposlitev.
Sogovorniki so se dotaknili tudi
teme vodnih dobičkarjev. Če v Sloveniji voda za zdaj še ni velik problem, pa postaja vse večja težava dežel v razvoju. Po svetu kroži mnogo
ustekleničene vode, dejansko pa je ni
tam, kjer jo potrebujejo, oziroma jo
ljudem v že tako revnih državah prodajajo po oderuških cenah. V teh deželah so za težave krive tudi podnebne spremembe, na primer daljši sušni
krogi, za katere je treba, tako Kajfež
Bogatajeva, vedeti, da jih je človek
Pesnik se je vrnil v svoj rojstni kraj, da bi tam ostal za zmeraj.
kujočim potočkom, ki je tekel mimo hiše, kjer so nekoč
stanovali. Tu se je začela abeceda njegovega življenja.
Ko se je kot odrasel človek vračal v Konjice in se
sprehodil po Starem trgu, je postajal zamišljen in tih.
Nikamor se mu ni več mudilo. Gnezdece, ki je bilo tu
nekoč njegov dom, je bilo razdrto in prazno. Kajti vse
beži z oblaki in pticami.
Vsak od nas je zaznamovan s svojim rojstnim krajem. Mnogi preživijo v njem vse življenje, drugi pa lepimo
čez svojo dušo spomine nanj. Toda danes se je pesnik
vrnil v svoj rojstni kraj, da bi tukaj ostal za zmeraj. Spet
bo lahko gledal Škalce, Zlati grič, pa Konjiško goro, le
pesmi ne bo več pisal. A če bo njegova poezija ostala med
vami, pesnik ne bo nikoli umrl.«
Na predstavitvi knjige je v pogovoru o pomenu voda in njihovem varovanju sodeloval ekolog
dr. Dušan Plut. Pogovor je povezoval urednik knjige Zdravko Duša.
ustvaril sam. Podnebne spremembe
prinašajo krize, krizam sledijo vojne, v vojnah pa so vselej dobičkarji,
tudi vodni dobičkarji, je razmišljala.
Vode je na Zemlji sicer vselej enako,
a težava je v tem, da se je količina
načrpane vode v zadnjih 50 letih povečala za štirikrat. Dvakrat zato, ker
se je povečalo število prebivalstva, še
dvakrat pa zaradi tega, ker se je za
toliko povišala poraba vode na prebivalca, je pojasnil Plut.
Pogovor se je končal s pozivom,
naj vsak pri sebi razmisli, kaj lahko
stori za ohranjanje vodnih virov in s
tem za prihodnost naših otrok.
dogodki
NAGLAS april 2015
Od prve do zadnje strani z Majdo Kne
20
Bojana ZARNIK
Petindvajsetega marca smo v knjigarni Konzorcij uvedli
nov cikel prireditev – Od prve do zadnje strani, ki ga vodi
Majda Kne. Njen prvi gost je bil Matej Krajnc, slovenski
pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik. Govorila sta o
njegovem prevodu pesmi Boba Dylana.
Prva prireditev iz novega Konzorcijevega cikla je bila
obarvan z življenjem, delom in glasbo Boba Dylana
ter knjigo Ni še mrak, ki je letos izšla pri Mladinski
knjigi v zbirki Nova lirika. Dylanove pesmi vsi dobro
poznamo in nenavadno jih je poslušati v slovenskem
jeziku, čeprav so Krajnčevi prevodi več kot odlični.
Večer je bil nostalgičen, romantičen in zadovoljni
obiskovalci so se na prireditvi zadržali kar dve uri.
Od prve do zadnje strani pa je tudi nova rubrika
na spletni strani Konzorcija, kjer Majda piše o novo
izdanih knjigah, o svojem pogledu na branje in nas
opozarja na knjige, ki jih je vredno vzeti v roke in
prebrati od prve do zadnje strani. Vabljeni torej na
spletno povezavo Od prve do zadnje strani ter na literarne večere vsako zadnjo sredo v mesecu!
Majdin prvi gost je bil Matej Krajnc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec
in glasbenik.
Pozdravljena, pomlad
Vanja KLENOVŠEK
Drugi april je rojstni dan velikega pravljičarja Hansa
Christiana Andersena in mednarodni dan knjig za otroke. Andersenov dan smo v knjigarni Konzorcij praznovali
z delavnico za otroke, ki jo je vodil Ivan Esenko, avtor
odličnih knjig in priročnikov za otroke.
Po kratki, a izčrpni predstavitvi avtorjeve knjige Vrt
smo pomladno razpoloženi v lončke posadili sadiko
žametnice Tagetes, nizke cvetlice z žarečimi rumenimi,
oranžnimi ali rdečkastimi cvetovi. Prelepa in nezahtevna rožica bo krasila balkone, okenske police ali
terase vse od maja pa do pozne jeseni.
Ker je Ivan Esenko velik ljubitelj narave in živali,
je s seboj prinesel tudi gnezdilnice za divje čebele, valilnice in krmilnice za ptice, pa tudi netopirnico. Tako
malčki kot starši so ga z zanimanjem poslušali. Seveda
pa tudi ni zmanjkalo vprašanj o vrtu in domačih ter
divjih živalih.
Preživeli smo poučno in zabavno pomladansko
uro. Z malčki pa smo se tudi dogovorili, da si ob
naslednjem srečanju povemo, kako uspeva njihova
žametnica.
Otroci so v lončke posadili nezahtevno rožico, ki bo krasila domače
okenske police ali pa balkone.
dogodki
NAGLAS april 2015
21
Italijanski večer z Manco Košir
Bojana ZARNIK
Ljubitelji italijanske kulture so prišli na
svoj račun na aprilski čajanki z Manco
Košir. Organizirali smo jo v sodelovanju
z Italijanskim inštitutom za kulturo v
Sloveniji.
Pogovor je tekel o dveh romanih priljubljenih italijanskih avtorjev: MrGwynu
Alessandra Baricca in Popolni akustiki
Darie Bignardi. O njunem delu sta pripovedovala Edvina Novak, ki je izdala
Bariccova romana Svila in Devetsto,
ter igralec, novinar in prevajalec Janko
Petrovec, ki je prevedel MrGwyna in
odigral to monodramo.
Odlomke iz knjig smo slišali v slovenskem in italijanskem jeziku, interpretirala pa sta jih igralec Janko Petrovec in direktor Italijanskega inštituta za
kulturo v Sloveniji, gospod Angelo Izzo.
Košček italijanske duše nam je
Tokrat sta bila Mančina gosta Edvina Novak in Janko Petrovec.
pričaral tenorist Dejan Vrbančič, solist v ljubljanski Operi. Njegov glas
je zatresel celo knjigarno in nam segel do srca.
Ob branju in kramljanju smo
pokušali tudi okuse italijanske vinske kapljice. Prijetni večer z Manco
je tudi tokrat knjigarno napolnil do
zadnjega kotička.
Do konca letošnje sezone sta
nam ostali še dve čajanki. Naslednja,
ki bo 5. maja ob 18. uri, bo posvečena pravkar izdani Mančini knjigi
Darovi minevanja. Zadnja, junijska,
pa bo v znamenju poezije in erotike.
Vabljeni na osrečujoča druženja sredi
knjig in s knjigami v srcu!
Ultrabluzenje v Konzorciju
Bojana ZARNIK
V Konzorciju bomo v aprilu uvedli cikel dogodkov, namenjenih aktivnim in rekreativnim športnikom, pa tudi vsem
tistim, ki jih zanima zdravo življenje.
Ultrabluzenje je živo nadaljevanja knjižne uspešnice Ultrablues, v kateri so pisci in tekači Samo Rugelj, Žiga X
Gombač in Boštjan Videmšek popisali svoje osemmesečne priprave na gorski ultramaraton v ameriškem Utahu,
zraven pa (ne)hote napisali še kroniko časa, ki ga živimo
– in to na docela avtobiografski pogon.
Ultrabluzenje je mesečni dogodek, na katerem se
bodo Samo, Žiga in Boštjan v družbi izbranih knjig pogovarjali z ekstremnimi športniki in osebnostmi, ki življenje in vse, kar ga določa, razumejo kot izziv, ki se mu je
treba posvetiti s polno silo.
Pogovori z ljudmi, ki se celostno borijo proti diktaturi povprečja in negativne selekcije, ne bodo le pogovori
o športu – tako kot Ultrablues še zdaleč ni le knjiga o
teku.
Začelo se bo 23. aprila ob 19. uri – na Noč knjige.
Prvi gost trojke bo ultramaratonec in ultrašportnik Miha
Podgornik, ki je lani septembra v spomin na svojo po-
kojno mamo Ruth v Grčiji (vrhunsko) odtekel legendarni
špartatlon, eno najbolj skrajnih vzdržljivostnih preizkušenj. Ponovna pot iz Aten v Šparto bo obogatena s pogovorom o Ultrabluesu in Športnem genu.
Drugo Ultrabluzenje bo v četrtek, 28. maja, tretje pa
v četrtek, 18. junija (vsakokrat ob 19. uri) – ob koncu
spomladanske sezone. Nadaljevanje sledi septembra, ko
se bodo Samo, Žiga in Boštjan »pomerili« še z dvema
gostoma.
Ultrabluzenje je živo nadaljevanja knjižne uspešnice Ultrablues.
Modrinova stran
NAGLAS april 2015
Noč ima svojo moč
Lidija GORŠIČ 22
Edita FILO
Kako bi se ljubitelj umetnosti lahko uprl želji po
ogledu razstave, ki jo oglašujejo s plakatom z van
Goghovo sliko Podeželska cesta v Provansi ponoči
kot ozadjem in mamljivim naslovom Tutankamon, Caravaggio, van Gogh: med večerom in nočjo?
In še, če je povrhu razstava v Vicenzi, ki je od nas
oddaljena le nekaj ur vožnje? Nemogoče, kot tudi,
da bi se vsi ogleda željni modrinovci zgnetli v en
avtobus! Zato je Franjo naročil dva in smo šli.
Po »manjših« zapletih pri nakupovanju vstopnic smo bili bogato poplačani. Že razstavišče samo, Bazilika Palladiana, je impozantna zgradba, Palladijevo remek delo in ikona, zaščitni
znak Vicenze, ki je zaradi bogate arhitekturne dediščine pristala na Unescovem seznamu. Glavne zasluge za
to ima v Padovi rojeni vodilni poznorenesančni arhitekt Andrea Palladio
(1508–1580). Že zgodnjerenesančni
arhitekti Alberti, Bramante, Michelangelo in drugi so v arhitekturo vpeljali zgledovanje po antičnih vzorih,
Palladio je to tendenco nadaljeval na
svojski način in ustvaril prepoznavni,
t. i. palladianski klasicizem, ki je postal eden najbolj referenčnih načinov
arhitekturnega načrtovanja v Evropi
– vplival je na francosko in predvsem
angleško stavbarstvo, močno pa se
je uveljavil tudi v Ameriki. Zanj so
značilni proporcionalno razporejanje
arhitekturnih elementov, bogastvo
antičnih stebrnih redov, tempeljska
pročelja, ki izstopajo iz fasade vil in
cerkva, polkrožne arkade z obojestranskimi odprtinami in še bi lahko
naštevali. Najpomembnejši je skupni
imenovalec, to je načelo harmonije
kot medsebojne usklajenosti delov in
skladnosti delov v razmerju do celote.
Tu je ključ do človekovega občutenja
ugodja ob pogledu bodisi na renesančno zgradbo ali sliko. Obojega smo se
lahko dodobra naužili v sončni in po
Vzorčni primer modrinovcev se je z vodnikom Jako Racmanom postavil pred fotografski objektiv na vhodu v impozantno razstavišče, Baziliko Palladiano.
meri človeka urbanistično zasnovani
Vicenzi. Kako prijetno je bilo pohajkovati po mestu in kako se je prileglo
posedanje ob dobrem ekspresu na slikovitih piazzah po ogledu razstave!
Drži, da ima noč svojo moč, kot
je rekel vodnik Jaka Racman, ki nas
je strokovno uvedel v razstavo motiva noči skozi stoletja, ah ne, tisočletja. Obsežna, ambiciozno zastavljena
razstava je v šestih sklopih spremljala temno noč, večer in čas rojevanja
dneva, kot so se pojavljali v umetniških delih v različnih obdobjih, naslikanih v različnih stilih. Tako smo
lahko podrobno preučevali hiperrealistične slike še živečega španskega
umetnika Antonia Lópeza Garcíe ali
stilsko podobnega Američana Andrewa Wyetha na eni strani ter abstraktnega Marka Rothka, ki s svojim
slikarstvom »barvnih polj« gledalca
vabi, naj se poglobi v notranja občutenja ob kontemplativnem zrenju
slik. Manjkala niso številna znana
imena: od obljubljenega Caravaggia,
Rembrandta, Piranesija, Casparja
Friedricha, Hopperja, Moneta, Gauguina, Bacona in drugih. Zadnja slika
v zadnjem razstaviščnem prostoru,
že na začetku omenjena van Goghova, je bila tudi zadnja, ki jo je slikar
ustvaril v Saint-Rémyju, maja 1890,
kjer je nekaj poprej naslikal tudi znamenito Zvezdnato noč. Pokončno
platno deli na dve polovici mogočna
cipresa, mimo katere se diagonalno
vije cesta z dvema človeškima figurama. Popotnikoma v neznano? Zgoraj
levo je podoba komaj vidne zvezde
z močnimi koncentričnimi svetlobnimi krogi ter vzhajajočim mesecem
desno od ciprese. Motiv ciprese se
pogosto pojavlja na van Goghovih
platnih. Ne gre za misel na smrt, pač
pa, po njegovih besedah iz pisem bratu Theu, za občudovanje drevesa zaradi poudarjene vertikalne linije in
harmoničnosti proporcev, kar ga je
spominjalo na egipčanske obeliske.
Pa smo spet pri Egipčanih, s katerimi
se je razstava nokturnov začela.
ozadje
NAGLAS april 2015
23
Potiho o Naglasu
Ester FIDEL
Tudi Naglas letos praznuje okrogli jubilej. Na dvajsetletni
poti je zamenjal že veliko sodelavk in sodelavcev, zanimivo
pa je, da so ga vedno urejale ženske. No, saj je ob upoštevanju pomena njegovega imena kar logično, mar ne? V
uredniškem odboru je v večjem ali manjšem številu zastopan tudi moški del. Tehtnica trenutne zasedbe se močno
nagiba v prid žensk, a Rok kot edini zastopnik močnejšega
spola dostojno in neuničljivo zastopa drugi del tehtnice (pa
ne s težo, saj je ravno na prejšnjem sestanku moral deliti
nasvete, kako ohraniti idealno težo, niti ne z glasnostjo).
Z zabavnimi pripombami nas spravi v smeh, včasih tudi
razelektri ozračje in tu pa tam pametno ustavi ženska razmišljanja. Protiutež ženskam je tudi Lav iz Mozaika, ki pa ima
to prednost, da komunicira bolj virtualno in nas verjetno
zato pozna v najbolj prijazni izvedbi.
Sestanki uredniškega odbora so bolj in manj zabavni in
navdihujoči; odvisno od vremena in razpoloženja, termina (glasnosti želodčkov) in drugih motečih ali spodbudnih elementov. Včasih še preveč uživamo ob razdiranju idej; na primer ob oblikovanju anketnega vprašanja,
ko se nam v mislih že vrtijo zabavni odgovori. Dežurna
zbiralka in priganjalka anketirancev je naša Mojca. Ko
je prevzela vajeti v svoje roke, je urednici dokazala, da
lahko človek s pravo mero avtoritete doseže ne le nekaj
kratkih izjav, ampak obširne odgovore, ki terjajo več kot
eno Naglasovo stran. Kdor zna, pač zna. Pomembno je
le, da so pravi ljudje na pravih mestih.
Sestava uredniškega odbora se skoraj vsako leto nekoliko spremeni, saj imamo že precej naraščaja. Zdaj
smo v pričakovanju Urške K., ki se bo kmalu vrnila s
porodniške. Zaenkrat še ni na vidiku nove vozičkarice
(mlade mamice z vozičkom), lahko pa opazujemo raznežen obraz babice.
Tatjana je dragocena namigovalka dobrih vsebin,
a kljub temu ne dobi odpustka za (ne)pisanje člankov
(kolumna se ji že nasmiha). Valentina zastopa učbenike,
Urška Š. pa revije. Vse pogosteje presenetita z odličnimi
pobudami tudi z drugih področij. Lidija poleg dogodkov
v Konzorciju dobro »pokriva« tudi Modrinovo kulturno
sekcijo, Katarina pa se povsod odlično znajde: v MKZ-ju,
MKT-ju, na Wolfovi, Trubarjevi in pri pisanju za Naglas.
Med stalne Naglasove sodelavce pa uvrščam tudi
Andrejo, ki skrbi za jezikovni pregled besedil, Mirjam,
ki poskrbi za toliko fotk in naredi toliko uslug, da jo štejem kar za najtesnejšo Naglasovo sodelavko; prav tako
tudi Sašo, ki je pred nekaj leti poskrbela za novo podobo
Naglasa in prijazno priskoči na pomoč, ko so na obzorju
zagate.
Med zabavnimi rubrikami je velikokrat Osebnost
meseca. Izbrana osebnost namreč ne sme vedeti, da bo
predstavljena, pa čeprav je včasih pravi podvig v njeni
nevednosti dobiti kakovostno fotko, ki je slikarki Dunji
Kofler ustrezna osnova za risanje karikature. Z Dunjo
že pet let in pol komunicirava, kot da se poznava. A se
v živo še nisva srečali. Tokrat še pisno obljubim, da v
letošnjem poletju pridem na spoznavno kavo na njen vrt.
Pri zbiranju člankov razpoloženje večkrat zaniha: od
nejevolje, ko nekateri večkrat preizkusijo, ali besedo rok
razumem le kot moško ime, do izjemnega zadovoljstva
ob prejemu odličnih člankov. In slednje zasenči vse »žute
minute«; tudi ob sodelovanju z družbami v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju.
Dobre odnose je pomembno gojiti tudi s tiskarno,
zato se včasih v primorski maniri dogovorimo za nekaj
dragocenih uric zamika pri oddaji v tisk. Sporazumi so
najbolj ekspresni takrat, ko tudi iz Gorice proti Ljubljani z zamudo potuje članek za Naglas. Avtorju pojasnim,
da je urednica sicer zelo potrpežljiva, a jo priganjajo v
tiskarni.
Tudi na Iztoka, ki skrbi za grafični prelom, ne smem
pozabiti. Njega vsakokrat znova opomnim, kako hitro se
vrti čas. V prvem mailu, ki mu ga po dobrih treh tednih
premora pošljem za novo številko Naglasa, ga običajno
prosim, da potrdi prejem (da bom vedela, če je še vedno
na svojem mestu; Iztok je namreč zunanji izvajalec).
Lepo se zahvaljujem vsem, ki bolj ali manj stalno
ali pa le občasno prispevate k vsebini, obliki in rednim
mesečnim izidom Naglasa. Še posebej pa se zahvaljujem
vsem, ki ga radi berete.
Kotiček za rime
kaj rabiš
kaj rabiš? drevo hišo da
presodiš kako veliko kako malo je človeško življenje
kako veliko kako malo če pogledaš navzgor v krošnjo
in se izgubiš v bujni zeleni lepoti
kako veliko kako malo ko pomisliš na kratkost
svojega življenja če ga primerjaš z življenjem dreves
rabiš drevo rabiš hišo
nič od tega le zase samo kotiček streho
da sedeš da premišljuješ da spiš da sanjariš
da pišeš da molčiš da vidiš prijatelja
zvezdo travo rožo nebo
Friederike Mayröcker,
prevod Tanja Petrič
SMRT ZARADI MUZ,
zbirka Nova lirika, MKZ 2015
anketa
NAGLAS april 2015
Ali imate doma hišnega ljubljenčka?
Mojca Hribar, MKZ
tako utrudijo, da gre kar nazaj spat.
Kot večina mačkov pač nista jutranja
tipa, bolj živahna in družabna postaneta, ko pade noč.
24
Katja Sladič, MKT
Matjaž Wagner, MKT
Doma imam psičko Mimi, dveletno
mešanko z labradorko (požrešna in
prijazna) in mešancem grebenarja
(aktivna in mišičasta) in doge (po tej
na srečo ni podedovala višine). Ko
sem jaz v založbi, ona trenira nogomet, čuva hišo in spi, sicer pa sva vedno skupaj; v mestu, parku, gozdu,
avtu, na obisku, kavi ali literarnem
večeru. Kot večina kombinacij m&m
(Miki in Mini, bonboni M&M, maslo in med) sva hudičevo dober par.
Nela Malečkar, MKZ
Že več kot deset let me vsako jutro
namesto budilke zbudi maček Filip. Ni prav nič rahločuten. Če ne
kažem znakov življenja, si pomaga
s krempljem. Zadovoljen mi potem
kaže pot v kuhinjo do svoje posodice za hrano, in ko jo dobi, zanimanje
zame ugasne. Še sreča, da imam tudi
mačko Frido, ki obožuje kavo. Bočno
parkira ob meni in vleče njen vonj v
smrček, včasih pa jo tudi poskusi s
konico jezika. Z mano pregleda teletekst in človeške novice jo po navadi
Verjetno že vsi poznate zgodbo, ko si
hčerka v osnovni šoli zaželi psa. Sam
sem proti temu. Poznal sem zgodbo,
ko si je sestra pred leti zaželela psa in
ga tudi dobila. Sestra in kasneje tudi
hčerka sta postajali najstnici, obe odšli na fakulteto, odšli na svoje. Skrb
za kokeršpanjela pa je v veliki večini
padla name. Te dni je praznoval svoj
11. rojstni dan, a je še vedno zelo živahen. Je prijazen, ljubezniv in zelo
navezan na najbližje. Ko prihajam
domov iz službe, me pričaka pri vratih in si v vseh vremenskih razmerah
želi na sprehod, saj je vrt okoli hiše
zanj premajhen. Včasih sem utrujen in ga najraje ne bi peljal, a me
tako prijazno pogleda, da mu sprehoda ne morem odreči. Naš Larry
na sprehodu najbolj uživa, ko sneži.
Zelo je alergičen na uniforme (poštarji, nune ...), boji pa se veterinarja
in frizerja. Če se mu zameriš, ti ne
bo nikoli več odpustil. Za Larryja mi
ni težko žrtvovati svojega prostega
časa. Otroci odrastejo in gredo svojo
pot. Pes pa ostane tvoj zvesti prijatelj,
na katerega se lahko zaneseš. Larry
mi zna polepšati življenje. Pa naj mi
bo hudo ali lepo. Za te trenutke sem
iskreno hvaležen. »Posvojite hišnega ljubljenčka, še bolje – dva. To je
čudovit način dajanja in prejemanja
brezpogojne ljubezni.« (Louise Hay)
Brez kosmatincev si težko predstavljam življenje, čeprav ga (pre)večkrat tudi zakomplicirajo. V naši hiši
živita v sožitju nemška bokserka Loti
in črni mačkon Oto. Kdo je glavni?
Oto, seveda. Preudaren muc, ki redkokdaj izgubi živce. Osvoji najudobnejša mesta za lenarjenje in crkljanje, tudi pasja skleda briketov je
pod njegovo kontrolo … Loti je pač
dobrovoljka in ga naravnost obožuje. Kako zelo ga je pogrešala, ko
smo bili na morju! Ko smo se vrnili
domov, sta se dva dni samo muzala
eden okrog drugega. Neprecenljivo
pa je, ko jih opazujem, kako se igrajo
skupaj z malim sinčkom. Vedno sedita pod njegovim stolčkom, ker nikoli
ne veš, kaj lahko pade na tla …
Natalija Ptičar, MKT
Odkar pomnim, mi družbo delajo
male živali. Trenutno imamo dva
seniorčka, maltežana Dona (8 let)
in mačka Murija (14 let), ki se večinoma dobro razumeta. A na začetku ni bilo tako, saj je bil Muri prvi
anketa
NAGLAS april 2015
25
pri hiši in nikakor ni mogel sprejeti
male bele kepe. Naš kastrirani muc
je začel od vsega hudega markirati
svoja ležišča, po tleh sploh ni več hodil, ker so bila tla Donijeva domena,
zato je samo skakal z okenske police,
pa na stol ... Naposled sem mu ukinila vse kotičke in po enem mesecu
ga je končno sprejel. Sedaj sta prava
prijatelja, ki tudi spita skupaj. Oba
se razveselita, ko pridemo domov,
a veselje psa je nekaj posebnega. Ni
lepšega, ko prideš domov in veš, da
te bo pričakal veseli maltežanček, ki
se postavi na zadnje tačke ter skače
okoli tebe in bi te od veselja celega
polizal. In najbolj zanimivo je to, da
če se čez pol ure zopet vrneš, te bo
pričakal enako veselo. Živali ti dajo
posebno energijo, veselje in ljubezen,
zato zanju lepo skrbimo in ju veliko
crkljamo.
Boštjan Kogovšek, MKZ
zadnjih letih se s kinologijo ukvarjam še nekoliko bolj poglobljeno in
ravno v teh dneh zaključujem izpite
za kinološkega sodnika. S svojimi psi
med vikendi sodelujem na coursingih – kinološki športni disciplini za
hrte, ki sicer posnema lov na nizko
divjad, tekmujemo pa tudi na razstavah psov. Zaradi teh hobijev pogosto obiskujem nove kraje in sklepam
prijateljstva z ljubitelji hrtov širom
Evrope.
Meta Bajc, MKZ
Veronika Zaviršek, MKZ
Kitajci in Japonci (ter tudi nekateri
drugi narodi) črička že stoletja štejejo kot domačo žival. Po verovanjih v
hišo prinaša srečo in je odličen “čuvaj”, saj iz varnostnih razlogov neha
čričkati, takoj ko se mu človek preveč približa. Čričke uporabljajo za
čričkarske boje, kot vabo za ribe, v
azijski kulinariki veljajo za specialiteto, pri nas doma pa so v veselje mačkoma in psoma ter v slast kuščarjem.
Urša Klemenčič, MKZ
Sem velik ljubitelj živali, še posebej
psov. Ne predstavljam si življenja
brez njih. Še posebej so mi ljubi hrti,
ki so znani po tem, da so zelo navezani in radi v tesnem stiku s svojim krdelom. Tako so seveda skoraj
enakopravni člani tudi moje družine,
trenutno pa z mano živijo tri psičke,
ki so me zelo vesele vsakokrat, ko
se vrnem iz službe. Takoj zberemo
povodce in odidemo v naravo, kjer
si vsi skupaj krepimo duha in telo.
Zelo veseli smo, ko se nam na počitnicah ali zgolj sprehodu pridruži
tudi kak naš pasji potomec. Takrat
je razpoloženje še posebej veselo. V
Zelo rad skače in se skrije v nemogoče kotičke in s tem skrbi za moj fitnes, saj moram zaradi njega večkrat
premikati omare in kavč. V posebno
veselje so mu prepovedana opravila.
Ko zasliši »ne tega«, se pridno usede
in si nadene nedolžen izraz, potem pa
v trenutku, ko se obrnem, naredi točno tisto, česar ne bi smel. Pred njim je
treba skrivati vse manjše stvari in nakit, ker z največjim veseljem izmakne
vse, svoj plen pa potem odnese in ga
poskuša skriti v kletko. S posebnim
veseljem se loti zapestnic in ur, ki jih
hoče na vsak način ločiti od roke njihovega lastnika. K sreči do sedaj še
ni bil uspešen. Ne glede na vse neumnosti, ki jih dnevno počne, pa mu je
seveda vedno vse oproščeno.
Svoj dom si delim s činčilo Tommyjem, ki zna poskrbeti, da ni nikoli
dolgčas. Čeprav je glodavec, je pohištvo za zdaj varno, manj sreče pa
imajo rože, ki so dnevno na njegovem jedilniku, če nisem dovolj hitra.
Bono in Axel sta dve francoski zgagi
pasme buldog. Bono je star dve leti,
Axel pa sedem mescev. Sta dva mala
klovnčka, ki nam popestrita dan s
svojimi vragolijami. Vsak dan ju opazujemo, kako se igrata z žogico ali
vlečeta vrvico vsak na svojo stran in
merita moči. Bono je po naravi zelo
nežen kužek, strašno rad ima našo
bližino, Axel pa se je navezal samo
name in včasih nastane problem. Ko
se sproščamo pred televizorjem, Bono
takoj priteče na kavč in se uleže zraven nas, Axel pa je še mladiček in nas
na vsakem koraku še preizkuša, do
kod lahko gre. Ja, malce je naporno,
vendar gre. Pravimo mu pubertetnik.
Zelo rada imata otroke in na splošno
ljudi, ki se jima približajo in ju pobožajo. Skratka, doma nam ne manjka
smeha in ju obožujemo. Življenje z živalmi je lepše. Poskusite in ne bo vam
žal. Lastnikom živali želim veliko lepih in predvsem zdravih dni.
v slovo
V spomin Zvonki
NAGLAS april 2015
26
Ernest KONESTABO
V soboto, 14. marca, smo se poslovili od sodelavke, kolegice
in prijateljice Zvonke Leben.
Spominjam se časov, ko sva postala sodelavca pri Mladinski knjigi Trgovini na Brnčičevi, kjer je delala na revijah:
natančna pri delu, lepih oči in zakopana med številkami
in fascikli. Vedno je bila pripravljena pomagati, pa če je
bilo treba z besedami ali dejanji. Poleg pomoči v službi je
bila aktivna tudi zunaj delovnega časa. Skupaj sva organizirala turnir v bovlingu, kjer je spretno vihtela krogle,
pa knjigotrška piknika na Vačah, kjer je izkazovala svoje
mojstrstvo tako za žarom kot pod košem. Sploh na Vačah,
kjer sta si z Blanko ustvarili svoj dom, je poprijela za vsako delo. Vedno je bila iznajdljiva in praktična – ni ga bilo
tiskalnika, ki ga ne bi znala spraviti v red, še najraje igličnega, da nam je potem spet odmeval po celem nadstropju.
Ko smo se preselili z Brnčičeve na Slovensko, je
Zvonka presedlala na Tujo knjigo, vendar so se žal pričele tudi težave z zdravjem. A Zvonka se ni dala.
Zvonkina pozitivna energija je znova in znova presenečala. Naj je bila polna luna, petek, 13., ali kolegij v
službi, vedno je bila pozitivno naravnana in postregla je
z vici, dovtipi ali smešnimi slikami ... Njena dobra volja
in svetal pogled na svet in življenje sta bila res nalezljiva.
Smeh in dobra volja
sta bila njena aduta. Še ko
je odhajala domov, nas je
vsak dan znova nasmejala.
Izstopala ni le po svoji
strokovnosti, ampak tudi po
človeški plati – poštena do
sodelavcev in vedno iskrena
– ne glede na posledice.
Bila je borka v pravem pomenu besede in se z nasmehom na obrazu zoperstavljala težavam. Kot takšna bo
vedno v našem spominu. Borila se je do zadnjega. Verjela
je, da bo zmogla premagati bolezen, in kovala načrte,
kako se bo vrnila k svojim mucam, kako bosta z Blanko
potovali in kako bo kupila motor ... Nikoli, res nikoli, se
ni predala. Na koncu se je le prepustila ...
Hvaležni smo ji za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj užili; kot sonček je razsvetljevala skupna poglavja v
knjigi življenja. Vsem nam je postala zgled, kako se soočiti s težavami in življenjskimi preizkušnjami. In hvaležni
smo ji, da nam je pokazala pot.
Veš, Zvonka, kogar imaš rad, ne umre. Samo daleč,
daleč je.
Nacetu v slovo
Riko Rižnar
Dragi sodelavec, prijatelj in mentor!
Najino prvo srečanje sega v daljno leto 1970, ko si me
kot mladega gimnazijca navdušil za delo šolskega poverjenika in uličnega prodajalca takratne predhodnice revije
Mladina, revije M.
S kakšnim zanosom in navdušenjem si me spodbujal
pri mojih prvih stikih in sodelovanju z založbo Mladinska
knjiga. To je pripomoglo, da sem se tudi sam kmalu zaposlil v največji slovenski založbi, kjer sva dolga leta sodelovala na mnogih področjih. Vse od leta 1976 si gradil močno in prepoznavno podobo Mladinske knjige, najprej kot
šef področja propagande, ki se je kasneje preoblikovala v
bolj sodobne službe za stike z javnostmi in tržno komuniciranje. Kdor v tistih časih ni poznal Naceta Borštnarja, ni imel pojma o založništvu, oglaševanju, prirejanju
kulturnih dogodkov, postavljanju sejemskih prireditev,
organiziranju in povezovanju sodelavcev znotraj panoge.
In Nace, poznali smo te mnogi, saj si bil pojem za sodelovanje z mediji, avtorji, oglaševalci, tiskarji, sodelavci
drugih založb, reklamnih agencij ter kulturnih in izobraževalnih ustanov. Tvoje delo je obsegalo zelo raznolika udej-
stvovanja, vse od oddaj Spoznavajmo svet in domovino,
raznih radijskih kontaktnih
oddaj, snemanja televizijskih
reklamnih sporočil, prirejanja tiskovnih konferenc, postavljanja sejemskih prireditev, pisanja člankov o novih
knjižnih izdajah, literarnih večerov, jubilejnih dogodkov
ter priložnostnih razstav. Bil si velik navdušenec na čajankah o novih knjigah, pobudnik potujočih razstav, ko si
znal v bolj odročne kraje pripeljati tudi najlepše slovenske
ilustracije in druge presežke naše založniške dejavnosti.
Tudi po upokojitvi si ostal aktiven in še vedno pravi
ambasador novih knjižnih izdaj. Reden sodelavec v reviji
Vzajemnost, pa soorganizator Festivala za tretje življenjsko obdobje in odgovoren državljan, ki je znal aktivirati
svojo okolico.
Nace, velika hvala za vse, kar sem lahko spoznaval
v tvoji družbi. V življenju ne šteje to, kar dobimo, ampak
to, kar damo drugim.
Modrinova stran / napovedujemo
NAGLAS april 2015
27
Pa kam te ti to greš?
Franjo BRGLEZ
Prisrčen naslov, še lepše je to slišati ob srečanju.
V soboto smo se kekci potepali po severozahodnih obronkih Kozjanskega, kjer se končuje valovito Posavsko hribovje.
Zapeljali smo se skozi Štore in naprej ob Slivniškem jezeru do razložene vasi Javorje ter pri turističnem
kompleksu Žurej parkirali. To je bilo
tudi izhodišče za vzpon do Stolpa
ljubezni, ki stoji na gričevnati planoti Žusem.
Ob kmetiji je precej parkirnih
mest, ki so namenjena za njihove
goste. Spodobi se, da za morebitno
parkiranje povprašamo gostitelje. To
sem tudi storil. Prijazni možakar me
kar direktno vpraša: »Pa kam te ti to
greš?« Čista lokalščina, no, malo se
navezuje na štajerščino. Mi preprosto vprašamo: Kam greš?
Žusem je 669 metrov visok
hrib. Ime je dobil po priimku lastni-
Kekci so se na drugo aprilsko soboto potepali po Kozjanskem.
Napovedujemo
Kmalu izidejo naslednje knjige:
• Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol, Julian Barnes
• Rob večnosti, Ken Follett
• Sviloprejka, Robert Galbraith
• Skrivnost okrasne zaponke, Agatha Christie
• Presna kuhinja, Anat Fritz
• Skupaj, Jojo Moyes
• Švindler, špijonka in človek z bombo, Alex Capus
• Motnja, Magdalena Tulli
• Srce parajoče delo neizmerne globine, Dove Eggers
• Pesmi in pesmičice, Vinko Möderndorfer
• Sestavi bager
• Sestavi dinozavra
ka gradu Žusem, žusemskega viteza Poppa de Suzzenheima. Grad so
zgradili krški škofje v 13. stoletju.
Razvaline nekdaj mogočnega gradu
stojijo severovzhodno od Stolpa ljubezni, do katerega pripelje cesta iz
Volčje Jame.
S parkirišča gremo prek travnika, prečimo reko Voglajno in se povzpnemo skozi gozd po lepo urejeni
in dobro označeni poti do razpotja
poti, ki mu pravijo Grofov štant. Naravnost pelje zahtevna pot, desno pa
položnejša ali panoramska. Odločimo se za strmo, ki je zavarovana z
jeklenicami, a povsem varna. Na najvišji točki poti stoji povsem nov lesen
razgledni stolp, trenutno najvišji v
Sloveniji, s katerega je lep razgled po
okolici in na prehojeno pot. Ko stopimo z zadnjega klina, se skoraj dotaknemo lesenega ogrodja Stolpa ljubezni. Pod stolpom je majhna kočica,
ki ponuja tople in hladne napitke ter
nekaj spominkov. Spust opravimo po
panoramski poti, ki je nekoliko daljša, a zato tudi lepša. Ob poti je kar
nekaj ohranjenih hiš kozjanske arhitekture, ki so vredne pogleda. Dih pa
nam jemljejo prekrasni razgledi na s
hiškami posejane griče z ličnimi cerkvicami in cvetočim drevjem. Obisk
tega dela Kozjanskega nas obogati in
pusti globoke sledi.
5 najbolje prodajanih knjig v marcu 2014
Jelka Reichman
4.Maček Muri (miniaturka), Kajetan Kovič,
Jelka Reichman
5.Maček Muri (zvočna knjiga), Kajetan Kovič,
Jelka Reichman
CANKARJEVA ZALOŽBA
1.Poročni zaplet, Jeffrey Eugenides
2.Zgodovinski atlas sveta
3.Ne bodi kot drugi, Feri Lainšček
4.Pesmi štirih, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec
5.Kuharica za mlade, Milena Suwa Stanojević,
Uroš Flis
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA
1.Pesmi štirih, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec,
Mladinska knjiga
2.Življenje je tvoje, Louise Hay, Iskanja
3.Mož z imenom Ove, Fredrik Backman,
Mladinska knjiga
4.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman,
Mladinska knjiga
5.Zablode postsocializma, Vesna Vuk Godina,
Beletrina
MOZAIK KNJIGA
1.Jednostavna rješenja za svak. prob. – RD
2.Dudov svilac, Robert Galbraith
3.Zov kukavice, Robert Galbraith
4.Spas, Julie Garwood
5.Gospođica neću, Sunčana Škrinjarić
MK BEOGRAD
1.Godišnji običaji u Srba, M. in N. Nedeljković
2.Velika ilustrovana enciklopedija – Bašta
3.Sva čuda sveta
4.1001 kućni lek
5.Čudesna Srbija, D. Bosnić
MK SKOPJE
1.Makedonski crkvi i manastiri, Maja
Angelovski-Panova
2.Čudesna Makedonija
3.Makedonski slavi – zalog za pokoleniata, I.
Nikovski
4.Tojbnerov gotvarski priračnik
5.Domašen gotvač, N. Vuković
© Mladinska knjiga
1.Maček Muri, Kajetan Kovič, Jelka Reichman
2.Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja Jošar
3.Maček Muri (mehka knjiga), Kajetan Kovič,
Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige
MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA
ZDAJ LAHKO
VRTNARIMO
Z nasveti
VSI!
Jerneje Jošar,
priljubljene
slovenske
vrtnarke
EKOLOŠKO,
ZDRAVO,
NARAVNO