VITraž marec

Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 3 I številka 3 I marec/april
AKTUALNO
Poslovanje v letu 2013
Besedilo: Marko Vode
V novi številki preberite:
Poslovanje družbe SŽ – Vleka in tehnika, d. o. o., v letu 2013 je bilo uspešno.
Družba je leta 2013 ustvarila poslovne
prihodke v višini 96.500 tisoč evrov in
poslovne odhodke v višini 95.705 tisoč
evrov ter dosegla pozitiven rezultat iz
poslovanja v višini 795 tisoč evrov. Iz naslova financiranja je bila ustvarjena izguba
v višini 188 tisoč evrov, iz naslova drugih
dohodkov pa izguba v višini 30 tisoč ev-
rov. Družba je tako ustvarila dobiček v
višini 577 tisoč evrov.
Na dan 1. 1. 2013 je bilo v družbi zaposlenih 2.257 delavcev, na dan 31. 12. 2013
pa je bilo v družbi zaposlenih 2.138 delavcev. Leta 2013 je bilo v družbi zaposlenih povprečno 2.186 delavcev.
Devet inovacij na področju
vzdrževanja v letu 2013
Besedilo: Helena Hostnik Simončič
Fotografiji: Jurij Krošelj
Stran 2
Dela na naši parni lepotici 06-018
Stran 3
Stalna zasedba za servis lokomotiv 664 v Borovnici
Servisiranje tirnih vozil jamskega vlaka
Stran 4
Končana revizija vagonov Rgs za ORV
Projekt modifikacije vagonov serije Tads v serijo
Faccs-zz v Centru Dobova
Stran 5
Potek obnove po požaru v Centru Ptuj
Stran 6
Prostovoljna akcija delavcev Centra Ptuj po požaru
Stran 7
Prevoz izredne pošiljke – kotla
CEDEjČEK meseca
Stran 8
Varno delo z motorno žago
Stran 9
Komunalni odpadki
Lokosi na pragu povratka v državno ligo
Stran 10
Slovo od sodelavca
Stran 11
Lokomotiva praznuje
„Zaželen“ ali „zaželjen“?
Stran 12
Kolesna dvojica
Razgibavanje možganov
Smeh je pol zdravja
Komisija za inovacije SŽ – VIT je v
letu 2013 obravnavala 9 inovacijskih predlogov in jih vse ovrednotila v skladu z veljavnim pravilnikom. Nove inovacije so vpisane v
katalog inovacij pod kataloškimi
številkami od 167 do 175.
Z novim letom sta nastopila nova člana
Komisije za inovacije: Daniel Majcenovič
iz Maribora in Andrej Arnuga s Ptuja.
Zaščita manganske pločevine pri barvanju, avtorja:
Roman Bogovič, Ivan Kovačič
Merilna miza Y25 SNCF, avtorji: Roman Bogovič,
Ivan Kovačič in Boris Šetinc
Zamenjave za predstavnika upravnih
služb še nimamo, prav tako predstavnikov
vleke in TVD-ja, tako da komisijo trenutno
sestavljajo: predsednik Jurij Krošelj in člani: Danijel Majcenovič, Andrej Arnuga,
Dušan Rožac in Branko Gregorin.
Seznam inovacij za leto 2013
zap. št.
inovacija
avtor
167
snemalo zobnika izstopne gredi
Gabrijel Dukarič, Nenad Račič
168
razsvetljava serije 312
Vladimir Ostanek
169
konstrukcija in izdelava merilne mize SNCF
Roman Bogovič, Ivan Kovačič, Boris Šetinc
170
rekonstrukcija pralnice ležajnih ohišij
Roman Bogovič, Zvonko Vučajnk, Darko Novak
171
konstrukcija in predelava merilnega vagona
Roman Bogovič, Martin Zupančič, Drago Butkovič, Boris Šetinc
172
izdelava priprave za obračanje podstavnih vozičkov Y25 Lsd
Mirko Miljevič
173
izdelava priprave za zaščito manganske pločevine pri barvanju
ohišij podstavnega vozička Y25
Roman Bogovič, Ivan Kovačič
174
izdelava obračalne naprave za serijsko izdelavo izsipnih bobnov –
predelava Tads v Facs
Roman Bogovič, Boris Šetinc, Peter Herakovič
175
izdelava preizkuševalnice za kompresor DMG 713 – Knorr
Marino Tilinger
V letu 2013 smo, tako kot pri projektu Cedejček, zaznali upad koristnih predlogov
in tehničnih izboljšav. O vzrokih za to bi se
dalo razmišljati skozi analizo, za naprej pa
naj bo tudi tale članek spodbuda vsem, ki
imate dobre ideje in ustrezno tehnično
znanje, da to delite s Komisijo za inovacije
in se pustite nagraditi za svoje inovativno
delo. Trenutno se odvija kar nekaj zanimivih projektov po delavnicah in vsi si želimo, da bi lahko uporabili čim več izboljšav, saj tako našim storitvam povečuje-
mo dodano vrednost. Komisija za inovacije si želi tudi, da bi na seznam inovacij v
naslednjem letu lahko uvrstili tudi kakšno
na področju vleke in tehnično vagonske
dejavnosti.
NOVOSTI IZ NAŠIH CENTROV
Dela na naši parni lepotici 06-018
Besedilo in fotografija: Marko Hvale
Delavci, ki delamo na parnih lokomotivah v Centru Ljubljana, tudi lansko
Foto: Andrej Rožman
zimo nismo mirovali. Naši parni lepotici smo decembra dali nalogo, da
razveseljuje naše otroke z obiskom Božička in se pokaže v vsej svoji lepoti
širom Slovenije.
Po končanih vožnjah je sledilo tako imenovano ozimljanje, kjer se demontira vse
elemente, ki so podvrženi zmrzali. To so
ventili, injektorji, cevi, manometri. Voda se
izpusti tudi iz kotla in zalogovnika. Vse
elemente smo varno shranili, sam kotel pa
temeljito oprali in pustili odprt.
Takoj v januarju so se začela dela pri pripravi lokomotive na vožnje muzejskega
vlaka v letu 2014. Demontirali smo kompletno drogovje, prelili glavni in zvezni ležaj, ju strokovno izmerili in obdelali, lepotico poslali na struženje v Moste, ji generalno obnovili zavoro in vse puše na
razvodniškem krmilju. Generalno smo obnovili tudi pepelnik z loputami, zamenjali
nekaj cevi v kotlu, zatesnili dimnico in lokomotivo pripravili na vožnjo (namestitev
2
injektorjev, manometrov, brzinomerja, zaprtje pralnih odprtin in povezava vseh
demontiranih ventilov in cevi).
Kljub temu, da v muzeju ni ogrevanja,
smo s trudom, dobro voljo in pridnostjo
prebrodili mraz in vse težave ter lepotico
pripravili na sezono 2014. Pri samem popravilu se nenehno kažeta naša iznajdljivost in dolgoletna praksa, saj v večini primerov ni več orodja, načrtov in zapisov,
po katerih bi se lahko ozirali v času popravila. Vsak poškodovan ali popolnoma
uničen del je potrebno dobesedno narediti
na novo, saj rezervnih delov ni.
Lahko se pohvalimo, da je naš Robert
Lemut s svojo idejo pripomogel k izboljšanju ulivanja ležajev iz bele kovine, ki se
namesto v zastareli in nevarni peči sedaj
po posebnem postopku izvaja kar v kalilnih pečeh. Bela kovina se tako pripravi na
do stopinje točni temperaturi za ulivanje,
tudi ohišje ležaja se pregreje le do želene
temperature. Bela kovina je tako bolj čista, lažje se uliva in obdeluje.
V načrtu je tudi revizija ene od dveh lepotic 33-037 ali pa 25-026. Upam, da bodo
pogovori stekli čim prej in se bomo lotili
dela sedaj, ko je za to idealno vreme in ne
pozimi, ko nas ovirata mraz in sneg.
Vse delavce vabimo na obisk Železniškega muzeja, kjer je razstavljenih več parnih
lokomotiv, delo na progi nekoč, signalnovarnostne naprave, vozila preglednikov,
telefonija, stare uniforme itd. Vredno ogleda.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
marec/april 2014
Stalna zasedba za servis lokomotiv 664 v Borovnici
Besedilo in fotografiji: Boris Koteski
V Borovnici imamo zaradi
potreb bo sprotnem vzdrževanju lokomotiv 664, ki
vozijo tovor na poškodovanem delu primorske
proge, t. i. dizel koridorju,
vzpostavljeno 24-urno oskrbo teh lokomotiv z oljem, peskom in gorivom.
Za redno dolivanje olja in
dopolnjevanje peska skrbi
po eden zaposlen iz Centra Ljubljana.
Delo poteka izmensko, po eden delavec
12 ur. S štirimi delavci komaj pokrivamo
24-urno zasedbo, zato se je ekipi pridružil
še eden delavec, ki je k nam prišel delat iz
RTH. Po začetnem uvajanju bo lahko samostojno opravljal delo tako kot ostali
delavci.
Delo na postaji Borovnica poteka zelo živahno, električne lokomotive, ki vozijo iz
ljubljanske smeri, in dizel lokomotive, ki
tovor prevzamejo na vožnjo proti Pivki, se
menjavajo izredno hitro, tako da se
preklop med električno in dizel vleko izvede v nekaj minutah.
Za potrebe servisa na mestu smo iz ljubljanske železniške postaje pripeljali dva
kontejnerja, ki služita kot skladišče za olje
in pesek ter kot bivalni del za delavca.
Naši delavci, kot že rečeno, skrbijo za
oskrbo z oljem in s peskom, za dolivanje
goriva pa delavci Petrola ob pomoči naših
delavcev. Vsakodnevno je potrebno oskrbeti več lokomotiv, v 24 urah se porabi pri-
bližno 1 tona peska, količina porabljenega
olja je odvisna od porabe lokomotiv.
Dnevno se z gorivom oskrbi približno 14
lokomotiv, natoči se okrog 24.000 dizelskega goriva.
V neposredni bližini kontejnerjev se gradi
popravilni tir, ki bo omogočal tudi pregled
spodnjega ustroja in zamenjavo zavornjakov. Na 30 m tira bo nastala prava
mala servisna točka, kjer bomo lahko
opravljali manjša popravila in preglede,
brez da bi bilo lokomotive potrebno odpeljati v delavnico.
Servisiranje tirnih vozil jamskega vlaka
Besedilo: Drago Seizović
Fotografija: Bojan Metlika
Postojnska jama je 20.570 m dolg kraški jamski sistem v bližini
Postojne in je največji v Sloveniji. Jama je imela, glede na najdene stare stenske napise, obiskovalce že v 13. stoletju. Leta
1884 je bila postavljena električna razsvetljava, 1872 pa so bili
postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše
električne lokomotive. Za turistični obisk je odprte 5,3 km jame.
Na leto Postojnsko jamo obišče več kot 500.000 ljudi in je ena
najbolj obiskanih turističnih znamenitostih v Evropi in na svetu.
(Vir: Wikipedija)
V Centru Divača smo v aprilu 2014 pričeli
z rednim vzdrževanjem tirnih vozil, ki jih v
Postojnski jami uporabljajo za prevoz obiskovalcev. Vozni park Postojnske jame
šteje 8 lokomotiv in 99 vagonov. Električne lokomotive so proizvedene v italijanski Monzi pri proizvajalcu E. M. A. M.
ljati izven naše delavnice. Dela, kot so demontaža akumulatorjev, menjava zavornih
ploščic, kontrola diskov in zavornih čeljusti, mazanje kardanov, kontrole zavor in
podobno, bo mobilna ekipa opravljala kar
v Postojnski jami na njihovih servisnih tirih.
Na lokomotivah in vagonih bomo opravljali
redne letne preglede in popravila. Gre za
specifična dela, ki jih bomo morali oprav-
Vagoni so preproste konstrukcije. Pri vzdrževanju bo največji poudarek na spenjačah, Foto:
sornikih,
kolesnih dvojicah, ležajih in
Igor Ličen
sedežih.
marec/april 2014
Nekaj tehničnih podatkov lokomotive:
- moč motorja: 19 kW
- število motorjev: 1
- teža akumulatorjev: 2.000 kg
- teža lokomotive: 5,5 t
- dolžina: 3.770 mm
- širina: 1.021 mm
- razmik med zunanjimi deli sledilnega
venca: 620 mm
- v/max.: 22 km/h
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
3
Končana revizija vagonov Rgs za ORV
Besedilo: Branko Jakovina
Fotografija: Andrej Rožman
Konec lanskega leta smo začeli s projektom revizije vagonov
ploščnikov serije Rgs, ki smo jih za ORV revizirali prvič. Ti vagoni
se uporabljajo za prevoz dolžinskega tovora in v dolžino merijo
19,90 m. V Dobovi smo revizijo opravili na 10 vagonih, zadnjega
smo lastniku predali 28. 2. 2014.
Na vseh vagonih smo opravili standardno
revizijo G4.0 po VPI in odpravili vse pomanjkljivosti, kjer je bilo potrebno, pa smo
zamenjali tudi leseni pod.
Po izstopu vagonov iz delavnice nismo
dobili nobenih reklamacij, niti nam niso
sporočili nobenih težav, kar pomeni, da so
bili z opravljenim delom zadovoljni. Težava je bil edino stojni čas, ki je bil posledica
zamujene dobave kolesnih dvojic.
Projekt modifikacije vagonov serije Tads v serijo
Faccs-zz v Centru Dobova
Besedilo in fotografije: Jože Jurman
Spomladi 2013 smo v Centru Dobova pričeli s projektom modifikacije
vagonov serije Tads 083 v serijo Faccs-zz 699 za potrebe kupca MFI
iz Strasbourga. Vagoni so namenjeni predaji v zakup švicarskim
državnim železnicam SBB za potrebe vzdrževanja prog.
Prevzem prototipa Faccs-zz v Dobovi, 16. 9. 2013. Konstrukcijske rešitve na vagonu si ogledujeta kupec vagonov – direktor in
lastnik podjetja MFI Frank Kessler ter predstavnik uporabnika
vagona s strani SBB Peter Schneider.
Obseg modifikacije je zajemal odstranitev
strehe in njenih mehanizmov, prilagoditev
omare na gabarite serije Faccs-zz, montažo novega zgornjega okvirja omare,
modifikacijo izsipnih loput in izdelavo popolnoma novih bobnov skupaj z mehanizmi za posluževanje teh s platforme vagona.
Osnovni pogoj za uspešno pridobitev tega
projekta in začetek del najprej na prototipu je bil ta, da se boben za usmerjanje
toka gramoza konstruira tako, da točke iz-
4
sipanja gramoza dosegajo enake vrednosti kot na originalnih vagonih Faccs-z.
Ker pa je osnovna konstrukcija vagona
Tads za 300 mm nižja od originalne serije
Faccs-z, se je to v prvem trenutku zdelo
nemogoče uresničiti. Kljub temu smo z
razvojem vztrajali in preko poletja s pomočjo naprednega konstruiranja CAD in
veliko neprespanih noči v iskanju rešitev
na koncu izdelali boben, ki zadošča vsem
zahtevanim kriterijem kupca.
naročilo za izdelavo prototipa, ki smo ga
po uspešno opravljenem prvem preizkusu
sipanja v Dobovi kljub samo tritedenskemu roku uspešno izdelali in predali kupcu.
Pred tem se je izvršil še prevzem tehnične
dokumentacije in vagona samega s strani
AD MonteCargo, ki je z izdajo TK-4 potrdil, da je vagon v skladu z vsemi potrebnimi kriteriji. Sledila je uvrstitev vagona v
vozni park Črne gore in opremljanje za testiranje v Švici.
Tako smo v oktobru s strani kupca dobili
V novembru se je v Švici izvedel preizkus
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
marec/april 2014
prototipa v nočnem času med eno in šesto uro, saj se na SBB remonti prog vršijo
skoraj povsod izključno ponoči, zato ker je
takrat manj vlakov in tako ne motijo dnevnega prometa.
lo zadovoljni. Rezultat tega je, da smo
dobili naročilo za modifikacijo, ki skupaj s
prototipom šteje 25 vagonov, celotno naročilo pa je bilo potrebno realizirati do aprila 2014.
Pri preizkusu prototipa sem bil prisoten,
poleg predstavnikov uporabnikov vagona
SBB ter kupca in lastnika podjetja MFI
Franka Kesslerja in njegovega zastopnika
dr. Zdravka Velikega, tudi koordinator
Centra Dobova Jože Jurman. Predstavniki
SBB so bili po večurnem preizkušanju vagona pri delu v realnih pogojih z njim ze-
Takoj po naročilu smo v Centru Dobova
pristopili k delu na prvih 7 vagonih, ki smo
jih kupcu uspešno predali v predprazničnih dneh decembra, prevzem je bil 16.
in 17. 12. 2013. Nato smo ob nezmanjšanem tempu izdelali in predali kupcu še
preostalih 17 od skupno 25 vagonov, zadnjih 9 vagonov je izstopilo iz delavnice
15. 4. 2014.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so
kakor koli vplivali na to, da smo kljub
vsem kadrovskim ter občasnim težavam
pri nabavi materiala in ostalim »čerem«
uspešno realizirali ta velik in za Center
Dobova zelo pomemben projekt. Še
posebej pa gre zahvala vsem proizvodnim
delavcem Centra Dobova, ki so neposredno delali na tem projektu, tudi za vse žrtvovane popoldneve, sobote in še kakšno
nedeljo za povrh, da nam je tako na koncu tudi uspelo izpeljati vse zastavljene cilje tega projekta.
Preizkušanje prototipa s strani SBB v
kraju Luterbach v
Švici
Zadnja garnitura
Faccs-zz vagonov v
Centru Dobova po
prevzemu, pripravljena za odpremo do kupca
Potek obnove po požaru v Centru Ptuj
Besedilo: Andrej Arnuga
Fotografije: Andrej Arnuga in Robert Krajnc
Obnovo po požaru smo pričeli takoj po zaključku dela kriminalistične policije. V prvi fazi smo odstranili kolesne dvojice in ostalo opremo ter stroje, ki se nahajajo v hali B, s folijo
zaščitili pred vremenskimi razmerami. Ker je bilo delo nevarno zaradi uničenja ostrešja, so to delo opravili člani našega
prostovoljnega gasilskega društva Železničar in sodelavci,
zaposleni v skupini za transport.
Pred pričetkom odstranjevanja uničenega
ostrešja in barvanja hale B – novi del smo
pridobili ustrezna dovoljenja in načrte
rušenja in obnove ter izbrali najugodnejše
izvajalce. Po izbiri izvajalcev smo istočasno izvajali odstranjevanje ostrešja hale B
– stari del ter pranje in beljenje hale B –
novi del. V času izvajanja omenjenih del
smo v lastni režiji s skupino vzdrževalcev
uspeli položiti nov električni vod v novi del
hale B in usposobiti naprave za delo v
marec/april 2014
tem delu proizvodnje. Po zaključku izvedenih del smo na pobudo OO SVŽVSS
Ptuj v soboto, 8. 3. 2014, organizirali veliko čistilno akcijo, v kateri smo uspeli očistiti celotno podjetje in s tem omogočiti zadovoljiv delovni proces vsaj v ostalih delih
proizvodnje (razen hale B).
V hali B – novi del smo zamenjali uničeno
pločevinasto in polikarbonatno kritino in
tako že skoraj v celoti zaključili z obnovo.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Žal te hale trenutno ni mogoče zapreti,
zato se delovni proces odvija pri temperaturi okolice in na prepihu.
Pridobili smo ponudbe za obnovo obstoječih strojev in cene novih strojev, uničene
merilne in ostale specialne opreme za obnovo kolesnih dvojic. Na osnovi ogleda
nam je uspelo pridobiti tudi ponudbe za
izdelavo idejne zasnove obnove, ki je
osnova za pridobitev gradbenega dovolje-
5
nja. To pomeni, da se dokumentacija za
obnovo že pripravlja, vendar glede na
predpisane postopke in roke to ne bo tako
hitro, kot smo si predstavljali. Na osnovi
naštetih dejstev v tem trenutku še ni mogoče govoriti, kdaj bo obnova končana in
kdaj bo proizvodnja stekla nemoteno.
Zaradi uničenja strojev v hali B, kjer je bil
večji del obnove kolesnih dvojic s kolesnimi obroči, poskušamo ta del procesa
izvesti na strojih, ki so namenjeni obnovi
tovornih kolesnih dvojic. Zaenkrat še
uspevamo zadostiti številu obnovljenih kolesnih dvojic z bandaži, vendar bomo morali v najkrajšem času obnoviti vsaj tiste
stroje, ki jih nujno potrebujemo pri postopku bandažiranja.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem tistim
posameznikom, ki s svojim zavzetim delom, inovativnostjo, delom v neustreznih
delovnih pogojih, preko rednega delovnega časa, ob vikendih in praznikih poskušajo v predvidenih terminih dokončati planirana dela za potrebe SŽ in tujih kupcev.
Člani PIGD Železničar in sodelavci
iz skupine za transport v prvi fazi sanacije – odstranjevanje posledic
požara
Odstranjeni zgoreli
predmeti in pokriti
stroji
Odstranjevanje
ostrešja na hali B –
stari del
Skoraj v celoti zaključena obnova
novega dela hale B
ZGODILO SE JE
Prostovoljna akcija delavcev Centra Ptuj po požaru
Besedilo: Slavko Petrovič
Fotografije: Robert Krajnc
Nesreča nikoli ne
počiva. Najprej žled,
potem pa še požar v
naši delavnici. Vsi,
ki smo zaposleni v
VIT-u, sta nas ti nesreči prizadeli tako v
materialnem kot tudi
v čustvenem smislu.
Člani OO SVŽVSS smo začeli razmišljati,
kako čim prej očistiti požarišče, saj nas je
prizor vsak dan opominjal na nesrečo. Ob
začetku saniranja posledic požara – odstranjevanju ostrešja in barvanju novega
dela hale smo dobili idejo, da se tudi zaposleni vključimo v sanacijo posledic požara s solidarnostno akcijo, v kateri bi
6
očistili proizvodne hale. Člani UO OO
SVŽVSS Center Ptuj smo začeli z zbiranjem prijav udeležencev akcije. Na osnovi
števila prijavljenih smo skupaj s koordinatorjem Centra Ptuj Andrejem Arnugo in
varnostnim inženirjem Marjanom Majcnom
izvedli aktivnosti, da bi bila akcija uspešna, predvsem pa varna.
V soboto, 8. 3. 2014, smo se ob 7. uri zjutraj zbrali v jedilnici, kjer smo vsi sodelujoči dobili napotke za varno delo, koordinator pa je razporedil delavce po skupinah in
lokacijah čiščenja. Akcija s 84 udeleženci
je bila že ob 7.30 v polnem teku, sodelujoči pa so bili razporejeni na območju celotnih delavnic. Glede na število sodelujo-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
marec/april 2014
čih nam je uspelo proizvodne prostore v
Centru Ptuj očistiti v celoti, prav tako pa
ostale zastavljene naloge končati do 11.
ure. V čistilni akciji smo zbrali približno 57
m³ odpadnega materiala (napolnili smo 7
kontejnerjev prostornine 7 m³ in zbrali
ostali kosovni material v obsegu približno
8 m³) in napeljali nov električni vod v halo
B – novi del.
Po končani akciji sta sledili brezplačna
malica in pijača za vse udeležence akcije.
Po besedah koordinatorja so se v solidarnostno akcijo na različne načine poleg
zaposlenih v Centru Ptuj vključili tudi
posamezniki in podjetja iz okolice Ptuja.
Posamezniki so sodelovali v čistilni akciji,
organizirali in financirali malico in pijačo
za udeležence in zagotovili dvižne plošča-
di s strojniki za ekipo, ki je polagala nov
električni vod.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem zaposlenim, ki ste z svojim prostovoljnim
delom in ostalimi aktivnostmi izkazali pripadnost in predanost SŽ – VIT, Centru
Ptuj.
Prevoz izredne pošiljke – kotla
Besedilo in fotografija: Bojan Djurdjević
Dne 14. 4. 2014 sva z nadzornikom vozovnih preglednikov
sodelovala pri tehničnem pregledu in prevozu izredne pošiljke
(kotla), z železniške postaje Medvode, namenjenega do
Tovarne papirja Medvode, d. d.
Kotel so z avtodvigalom preložili s kamiona na specialni 8-osni vagon serije Uaai
prevoznika Zagrebtrans. Pošiljka je izredna zato, ker mere kotla presegajo nakladalni profil, sam prevoz pa se je opravil
ob izklopljeni napetosti v voznem vodu, z
dizelsko lokomotivo. Prevoz so spremljali
spremljevalci lastnika vagona, ki so skrbeli za varen prevoz do industrijskega tira
Goričane. Preložitev in prevoz na nekajki-
lometrski razdalji se je opravljal zato, ker
bi bil prevoz po cesti prevelika obremenitev za mostno konstrukcijo, saj je teža
tovora znašala 50 ton.
CEDEjČEK MESECA
Spenjanje varoval proti kraji na vagonih Sgs
Besedilo: Bojan Metlika
Fotografija: Boris Pavlič
Področje: vzdrževanje tovornih vagonov, Center Divača
Avtor: Bojan Metlika
?
Problem: V delavnico smo dobili varovala (kotnike) proti kraji za namestitev na vagone Sgs. To so kotniki, ki tehtajo približno 5 kg. Ko
kotnik postaviš na rob čela vagona, se prekucne. Za delo na terenu
pa sta potrebni hitrost in iznajdljivost. Na terenu je vedno tako, da
moraš nekako prinesti vso potrebno orodje in agregat do vagona.
Ker gresta na teren samo dva delavca, je bilo najbolje izdelati neko
pripravo, ki omogoča, da brez dodatne pomoči vse potrebno delo v
povezavi z varjenjem opravi en sam. Drugi pa opravi preostala dela
– barva varovala, poskrbi za preobeležbo.
Rešitev: Izdelal sem pripravo za postavitev kotnika (varovala) na
center čela vagona. Tako si z iglo zarišeš pozicijo zvara in pripraviš
zvarno mesto. Nato ponovno vstaviš kotnik v pripravo in spneš na
pod vagona. Priprava ti drži kotnik na centru čela vagona, paralelno
s čelom in kotno s podom vagona. Tako je kotnik pripravljen za nadaljnje varjenje.
marec/april 2014
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
7
!
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Varno delo z motorno žago
Besedilo in fotografija: Aleš Kastelic
V zadnjih mesecih, ko se velik del Slovenije ukvarja z odpravo
posledic žledoloma, ki nas je prizadel v februarju, se je veliko
govorilo o tečajih za varno delo z motorno žago. Na trgu se
pojavlja veliko ponudnikov, ki za različne cene in mnogokrat
tudi ob vprašljivi kvaliteti izvajanja ponujajo tečaje za varno
delo z motorno žago. Zaradi tega je inšpektorat za delo RS
podal smernice za opravljanje tečajev za varno delo z motorFoto: Željko Alojz
no žago.
Inšpektorat RS za delo (IRSD) tako opozarja, da morajo delavci pri delu v gozdovih izpolnjevati pogoje, določene v
Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih in
v Pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu. Delavci morajo biti tudi ustrezno
strokovno usposobljeni – za traktorsko
spravilo, sečnjo z motorno žago, izdelavo
in dodelavo gozdnih sortimentov ter nego
mladovja je potrebna 4. raven izobrazbe
s področja gozdarstva ali pridobljen
ustrezen certifikat o nacionalni poklicni
kvalifikaciji.
Poleg tega morajo biti delavci tudi teoretično in praktično usposobljeni za varno in zdravo delo, pri čemer mora biti
usposabljanje prilagojeno posebnostim
delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi
obnavljati in katerega vsebino mora
spreminjati glede na nove oblike in vrste
nevarnosti. Posebno pomembna sta praktično usposabljanje delavcev za delo v
gozdu in preizkus praktične usposobljenosti, ki se opravlja v delovnem
Praktični prikaz v gozdu
okolju. Tako je nujno, da je praktično
usposabljanje konkretno prikazano (tudi s
posekom, ki ga opravi strokovni delavec).
Udeleženec mora tudi sam opraviti na
primer sečnjo na tak način in v tolikšnem
obsegu, da bo sposoben varno opravljati
predvidena gozdarska opravila.
Lastniki gozdov, ki ne opravljajo kmetijske
dejavnosti kot osnovne pridobitne dejavnosti in niso zavarovani kot kmetje, ne potrebujejo strokovne izobrazbe in prav tako
ne potrebujejo usposabljanja iz varnega in
zdravega dela. Glede na število nezgod,
ki se dogajajo pri delu v gozdarstvu, je
pomembno, da se vsi, ki uporabljajo in
delajo z motorno žago, četudi zakonodaja tega od njih izrecno ne zahteva, strokovno usposabljajo za takšno delo.
Vsekakor pa je pomembno, da delo v gozdu opravljajo usposobljene osebe, ki
uporabljajo varno in vzdrževano delovno opremo ter ustrezno in potrebno
osebno varovalno opremo.
Inšpektorat RS za delo ob tem tudi opozarja vse udeležence usposabljanj, katerih izvajalci se pri organizaciji
sklicujejo na zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu, da so pri tem previdni. Udeležujejo naj se le usposabljanj,
kjer bo izvedeno ustrezno teoretično in strokovno praktično usposabljanje, ki izpolnjuje
predhodno omenjene zahteve.
Namen usposabljanja namreč
ni pridobitev papirnega potrdila o opravljeni obveznosti,
temveč usposobitev za delo,
ki bo obvarovalo življenje in
zdravje delavcev v času izvajanja predvidenih del.
žledoloma ali vetroloma z natančnim opisom in slikovno ponazoritvijo ustreznih
ravnanj in opozorili na potencialne nevarnosti so na voljo na naslovni strani spletišča IRSD, na naslovu:
http://www.id.gov.si/.
V SŽ – VIT delavci opravljajo več opravil,
kjer je potrebno uporabljati motorno žago.
V preteklosti so nekateri delavci že opravljali tečaje za varno delo z motorno
žago pri zunanjih izvajalcih. Od lanskega
leta, ko smo na SŽ pridobili dovoljenje za
delo, ki nam ga je izdalo Ministrstvo za
delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, pa lahko tovrstna usposabljanja
opravljamo sami, seveda ob pomoči izkušenega inštruktorja. Prvi tečaji so bili
organizirani v marcu in aprilu. Tečaja se je
udeležila večina delavcev, ki delajo v
intervencijski skupini in se pri svojem delu
srečujejo s podrtimi in poškodovanimi
drevesi. Tečaja so se udeležili tudi delavci, ki motorno žago uporabljajo pri vzdrževalnih delih na vagonih.
Program usposabljanja za delavce SŽ –
VIT obsega 16 ur, od tega 8 šolskih ur teorije in 8 šolskih ur prakse v gozdu. S tem
naši zaposleni dobijo osnovne informacije
o orodju, ki ga moramo uporabljati v gozdu, o obvezni osebni varovalni opremi, o
vzdrževanju motorne žage ter o pravilih
varnega podiranja, obžagovanja in prežagovanja lesa. Na praktičnem delu je moral
vsak tečajnik opraviti tudi praktični preizkus, kjer je dokazal, da zna pravilno uporabljati motorno žago.
Za izvedbo praktičnega dela tečaja velja
vsa zahvala delavcu SŽ – VIT Branetu
Šuštaršiču, ki je izkušen sekač in je vsem
na zelo nazoren način prikazal vzdrževanje motorne žage in pravilen način podiranja dreves.
Varnostni napotki pri sanaciji
8
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
marec/april 2014
Okolje
Komunalni odpadki
Besedilo: Nada Pelko
Foto: Helena Hostnik Simončič
V letu 2012 je prebivalec Slovenije povprečno proizvedel 327 kilogramov komunalnih odpadkov, kar na letnem nivoju znaša 666.529
ton. Od tega se jih je 46 % odložilo na komunalnih odlagališčih. (Vir : Statistični urad RS)
Veliko, glede na to, da nekatere države v
Evropi komunalnih odpadkov praktično
skoraj ne odlagajo (Avstrija le odstotek,
Nemčija nič odstotkov). Odpadke namreč
predelujejo (reciklirajo, kompostirajo) in
sežigajo.
V grafu so podane količine komunalnih odpadkov, ki so nastali v naših centrih v
letih 2011, 2012 in 2013:
Količine komunalnih odpadkov v kg
160.000
140.000
Mešani komunalni odpadki predstavljajo
še vedno precejšen delež odpadkov, ki
nastanejo v naši družbi. Kljub ločenemu
zbiranju odpadkov, ki je uvedeno že povsod, na vseh lokacijah, je teh odpadkov
še vedno preveč.
Iz tabele je razvidno, da se tudi v naši
družbi vsako leto zmanjšujejo količine nastalih komunalnih odpadkov. Razveseljivo
je to, da je zmanjševanje opaženo v vseh
Centrih, kar kaže na dobro osveščenost
zaposlenih glede ločevanja odpadkov.
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
leto 2011
Ljubljana
leto 2012
Ptuj
Dobova
Divača
leto 2013
Maribor
ŠPORTNE NOVICE
Lokosi na pragu povratka v državno ligo
Besedilo in fotografija: Borut Planinšič
Sklenjeno je bilo prvenstvo v regijski kegljaški ligi OTS Maribor
2013/14, v kateri sta nastopala tudi mariborska kluba z
železničarskim pedigrejem, Lokomotiva in Krilato kolo. Čeprav je
slednje obakrat ugnalo vrstnike z desnega brega Drave, so se na
koncu veselili Lokosi, s 25 točkami so namreč pred Elektrarno Fala,
ta je zaostala za točko, osvojili prvo mesto in bodo 10. in 11. maja
igrali v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo državno ligo, v kateri so vse
do predlani nastopali kar 16 sezon zapored.
Prva ekipa KK Lokomotiva Maribor 2013/14
stojijo, z leve: Peter Rakovič, Jože Golob, Izet Lemezović, Borut Planinšič
čepijo, z leve: Avgust Volšek, Igor Skaza, Erik Haložan
Kegljači krilatega kolesa so s petimi
točkami zaostanka v devetčlanski ligi zasedli četrto mesto. V Lokomotivini ekipi je
bil najuspešnejši Izet Lemezović, sicer
strojevodja SŽ, s povprečjem 539,15
podrtih kegljev je bil peti najboljši kegljač
lige. Za zmagovalno ekipo so najpogosteje kegljali še Jože Golob, Borut Planinšič,
Igor Skaza (tudi trener), Avgust Volšek,
marec/april 2014
Erik Haložan in Jože Špenga, po nekaj
priložnostnih nastopov pa so zbrali še Dalibor Katavić, Peter Rakovič, Ivan Senekovič, Milan Mali in Vinko Pernek.
Lokomotivo sta zastopali še dve ekipi v
drugi območni ligi. Druga ekipa, za katero
so igrali Milan Mali, Oto Lorenčič, Leon
Polše, Ivan Senekovič, Vinko Pernek, Jo-
že Matulin in Franc Ilešič, je bila četrta,
medtem ko je tretja ekipa v postavi Dalibor Katavić, Igor Pintarič, David Brečko,
Tomaž Šinko in Mario Druže zasedla
osmo mesto. Tudi KK Krilato kolo je v
drugoligaškem tekmovanju nastopal z
dvema ekipama, ženska je bila šesta,
moška pa sedma.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
9
KADRI
Slovo od sodelavca
V spomin zapisali: zaposleni in upokojeni delavci Centra Dobova
Leta 1997 se je upokojil. Spremljali smo
potek njegovega delovanja v pokoju, zadnje čase pa, žal, tudi tiho ugašanje njegovega življenja. Enako kot je živel, se je
tiho poslovil. Gospod Ivan Prešiček je zaznamoval naš čas in prostor. Za njegovo
družino je to nenadomestljiv odhod, praznina pa ostaja tudi v generaciji, ki ji je
sam pripadal, kakor tudi v vrstah mlajših
sopotnikov tako iz gospodarskega kot tudi
družabnega življenja.
Rojen v kmečki družini v Ješovcu, 17. 6.
1939, v občini Šmarje pri Jelšah, je preživljal svoja otroška leta skupaj še z dvema
bratoma in sestro. Preživetje v času pred
vojno, med njo in po njej je bilo težko za
celotno številno družino. Po končani
osnovni šoli se je odločil za izobraževanje
v železniški poklicni šoli v Ljubljani. Po
uspešnem zaključku se je zaposlil v enoti
Zidani most, kjer je opravljal delo na parnih lokomotivah. Ob delu je nadaljeval šolanje na srednji tehnični šoli v Celju in jo
uspešno zaključil ter si tako pridobil tudi
drugo delovno mesto kontrolorja proizvodnje, ki ga je nastopil v Dobovi 16. 1.
1968.
Njegova strokovnost in poznavanje dela
sta takrat temeljito spremenila način dela
s poudarkom na kakovosti in ne na količini. Vse to uspešno delo je doprineslo k boljšemu rezultatu poslovanja takratne železniške delavnice v Dobovi. Bil je kritičen,
vendar odprt za argumentirano razpravo.
Bil je strokoven in tudi odločen, poln
energije, optimizma in vedrine ter želje po
boljšem. V začetku leta 1971 je postal direktor takrat samostojne železniške
delavnice v Dobovi, ki je bila od 1. 5. 1954
do 31. 1. 1995 tudi samostojna pravna
oseba, povezana preko dejavnosti in skupnih služb v veliko podjetje ŽTP Ljubljana,
pozneje pa v Centralne delavnice Ljublja-
10
na in druge statusne oblike.
Ob spominu nanj smo dolžni povedati in
poudariti, da smo izgubili človeka, ki je
svoje delo v pretežni meri namenil napredku in razvoju podjetja ter pomoči kraju, da bi bilo življenje za vse lepše in perspektivnejše. Tisto obdobje je bilo gospodarsko izjemno razgibano, saj so potekale številne aktivnosti. Sam je poleg
dela individualnega poslovodnega organa
vodil celotno investicijsko politiko podjetja.
Februarja 1978 je uspel zgraditi prvo novo
delovno halo, nato zaklonišče za 163
oseb, drugo delovno halo z dodatnimi tiri
pa julija 1985. V februarju 1990 je bila odprta nova kuhinja z jedilnico in prostori
upravne zgradbe. Tudi za počitnikovanje v
Nerezinah je poskrbel s petimi objekti, da
so zaposleni lahko imeli tudi lep dopust.
To so bile velike investicije, težko jih je
bilo izvesti zaradi določil takratne zakonodaje, ki je prvenstveno podpirala izvoz.
Toda uspel je. Uspel je v opremljenosti
delavnice s posebno sodobno stružnico
za struženje železniških koles, ki je bila
ob otvoritvi hale v letu 1978 tudi že montirana in dana v uporabo. Ne smemo pozabiti na vso opremljenost s potrebnimi stroji
za učinkovitejše delo v procesu vzdrževanja železniških tovornih vozil. Toda bili so
tudi zelo težki časi, ko ni bilo moč zagotoviti dela, pa je moral iskati dodatna dela
pri podjetjih izven železnice. Pridobil je
dela za ribiške potrebe iz Hrvaške, za
popravilo vagonov bosanskih železnic, veliko pa v zadnjih letih tudi za avstrijske
vagone v zakupu. Zelo se je trudil, da je
dobil dodatno delo in ta sredstva so bila
namenjena razvoju podjetja. Število zaposlenih se je v vseh tistih letih povečalo iz
160 delavcev na 348. Delali smo številne
sobote, da smo tista sredstva lahko na
menili za določen namen.
V okviru sestave organov slovenskih železnic je opravljal številne odgovorne funkcije tudi na ravni SŽ, v SIS-u za železniški
in luški promet in drugih strokovnih organih družbe Centralne delavnice Ljubljana,
ki je štela pet delavnic. Tudi za delo na železnici je prejel priznanja za 10-, 20- in 30letno uspešno delo.
Z razvojem podjetja se je dvigovala kakovost dela in izboljševal se je standard zaposlenih. Poudariti pa moramo, da je Ivan
Prešiček imel tudi številne funkcije v okviru občine Brežice, za kar je prejel tudi
oktobrsko nagrado občine leta 1983, leta
1985 priznanje Krajevne skupnosti Dobova, leta 1990 pa priznanje Gospodarske
zbornice Posavja. Bil je ljubitelj domače
pesmi, zborovskega petja in ustanovitelj
kulturne sekcije v podjetju, kjer so delovali
pevski zbor, tamburaška skupina, folklorna skupina in številne športne panoge.
Kot človek je znal spodbujati sodelavce,
saj zanj ni bilo nemogočih stvari. Aktivno
je delal vse do upokojitve v letu 1997.
Njegova dediščina v podjetju je velika in je
bila osnova in spodbuda za nadaljnje
delovanje tudi v teh kriznih časih. Zadovoljni smo, ker smo imeli to čast, da
smo delali z njim. Po njegovem odhodu
smo pogrešali njegov odločen korak in
močan glas, njegovo močno energijo in
spodbujanje sodelavcev na poti k novim
ciljem.
Gospod Ivan je bil prijazen, vztrajen, redoljuben in deloven človek, zaupanja vreden
sodelavec. Hvaležni smo mu za vse, kar
je storil za naše podjetje v Dobovi, za
družbo Centralne delavnice, za SŽ, za
sam kraj Dobovo in za vse dobre in številne reči.
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
marec/april 2014
OBVESTILA IN NAPOVEDI
10
10
Lokomotiva praznuje!
Letos mineva 40 let od ustanovitve nogometnega društva Lokomotiva. V počastitev
tega jubileja bo konec maja organiziran malonogometni turnir. Poleg ekip iz
ljubljanske delavnice se bosta turnirja udeležili tudi ekipi BMV in Turisti. Vsi člani
društva Lokomotiva ste lepo vabljeni, da se udeležite omenjenega dogodka.
Diko Ivanovič,
predsednik kluba
10
10
JEZIK, ZRCALO PODJETJA
“Zaželen” ali “zaželjen”?
Besedilo: Andreja Rozina
Samodejno preverjanje črkovanja in slovnice omogoča hitro prepoznavanje slovničnih in pravopisnih napak. Kljub temu se
včasih sprašujemo, zakaj je določena beseda prečrtana, čeprav smo prepričani, da
smo jo zapisali pravilno. Dvom je
upravičen. Rdeča vijugasta črta nas na
primer opozarja na to, da smo v besedah
pomanjkliv, življenski, nadaljni izpustili
črko »j« (pomanjkljiv, življenjski, nadaljnji),
v besedi zaželjen pa je »j« odveč …
marec/april 2014
Beseda, ki je izpeljana iz glagola in jo
uporabljamo kot pridevnik, se imenuje
deležnik. Obliko zaželjen tvorimo iz samostalnika (želja), zato ni pravilna. Izpeljati jo
moramo iz glagola: želeti – zaželen, zaželeti – zaželen.
Primeri:
Udeležba na sestanku ni obvezna, zaželena pa je prisotnost vodij posameznih
delovnih skupin.
Zadrževanje na hodniku in stopnišču ni
zaželeno.
V prilogi vam pošiljamo želeno dokumentacijo
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
11
Kolesna dvojica Radsatz wheel set
kotalni element
Wälzkörper
rolling element
zavorni disk
Wellenbremsscheibe
break disc
ležaj kolesne dvojice, osni ležaj
Radsatzlager, Achslager
axle box
osni čep
Wellenschenkel, Achsschenkel
axle journal
vrat sedeža labirinta
Notlaufschenkel, Notschenkel
dust-shield collar
navoj z varovalno matico
Gewindeansatz mit Sicherungsmutter
threaded end with locking nut
telo osi
Wellenschaft, Achsschaft
axle body
pokrov ohišja ležaja kolesne dvojice
Radsatzlagerdeckel, Achslagerdeckel
axle box cover
sedež zavornega diska
Bremsscheibensitz
break disc seat
notranji in zunanji obroč ležaja
Innenring und Außenring
inner bearing race and outer bearing race
sedež pesta, sedež kolesa
Nabensitz
wheel seat
kolo
Rad
wheel
Vir: Janicki/Reinhard, Schienenfahrzeugtechnik
RAZGIBAVANJE MOŽGANOV
SMEH JE POL ZDRAVJA
Med vožnjo z vlakom mora Peter na toaleto. Ko
konča, ne najde svojega kupeja, zato vpraša
sprevodnika, kaj naj stori.
Sprevodnik ga vpraša: „Se ne moreš spomniti
nobene stvari?“
Peter odgovori: „Ja, pa se res spomnim, skozi
okno sem videl, kako se krave pasejo!“
Potnik vpraša: „Gospod Novak, koliko časa bo še
vozil ta vlak?“
„Z dobrim vzdrževanjem še vsaj 20 let.“
Znak pri podhodu: „Po tekočih stopnicah morate
psa nesti.“
Potnik se jezi: „ Ja, kje pa naj sedaj dobim še
psa?“
UREDNIŠTVO
Vaše prispevke in predloge za interni informator VITraž sprejemamo po elektronski
pošti do 20. 5. 2014. Na elektronski naslov
nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ – VIT,
da se jih bomo lahko udeležili in utrinke
objavili v informatorju.
12
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja
besedil in do tiskarskih napak.
Kontaktni podatki:
E-naslov: [email protected]
Telefon: 01 291 23 59
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Če želite VITraž prejemati po elektronski
pošti, pošljite sporočilo na
[email protected]
VITraž si lahko preberete tudi na naši
spletni strani: www.sz-vit.si.
marec/april 2014