Uvod v občo umetnostno zgodovino

Predmet:
Course title:
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS
Uvod v občo umetnostno zgodovino
Introduction to Art History
Študijski program in stopnja
Study programme and level
Študijska smer
Study field
Letnik
Academic
year
Semester
Semester
Umetnostna zgodovina,
dvodisciplinarni, 1. st.; BA in
Art History, bidisciplinary
programme/
Umetnostna zgodovina,
enopredmetni, 1. st.; BA in Art
History single subject
-
1.
1.
Vrsta predmeta / Course type
Obvezni – stroka / Core Course
Univerzitetna koda predmeta / University course code:
Predavanja
Lectures
Seminar
Seminar
Vaje
Tutorial
Klinične vaje Druge oblike
work
študija
60
Nosilec predmeta / Lecturer:
Jeziki /
Languages:
Samost. delo
Individ.
work
90
ECTS
5
Doc. dr. Katja Mahnič, Katja Mahnič, Ph.D., Assist.Prof.
Predavanja / Slovenski
Lectures:
Vaje / Tutorial:
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje
študijskih obveznosti:
Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.
Prerequisits:
Vsebina:
Content (Syllabus outline):
Fulfillment of the essential requirements for
admittance to the relevant year of the B.A.
study program.
Učna enota študenta oz. študentko seznanja s
temeljno umetnostnozgodovinsko
terminologijo, razvojem discipline in njenimi
osnovnimi teoretskimi pristopi. Snov je
razporejena v naslednje tematske sklope:
•
razvoj umetnostne zgodovine: od
najstarejših zapisov o likovnih delih do
umetnostne zgodovine kot humanistične
znanstvene discipline;
•
likovna umetnost in njeno preučevanje:
pregled temeljne umetnostnozgodovinske
terminologije;
•
umetnostnozgodovinska teorija in
metodologija: kaj je teorija, zakaj in kako jo
uporabljamo; temeljne
umetnostnozgodovinske teorije:
•
likovno delo in njegov avtor:
umetnostna zgodovina ter tradicija
antikvarskega in biografskega pristopa k
razumevanju likovnega dela;
•
analiza oblike in vsebine likovnega dela:
preučevanje fizičnih in vizualnih lastnosti
likovnega dela; interpretacija pomena
likovnega dela: kaj likovna dela pomenijo in
kako proizvajajo pomen; problem razmerja
med besedo in podobo;
•
likovno delo v kontekstu: raziskovanje
načinov, kako likovno delo odraža in sooblikuje
religiozne in politične okoliščine, družbene
strukture, kulturne tradicije in prakse ter
intelektualne tokove;
•
vloga percepcije pri interpretaciji
likovnega dela: problematiziranje psihološke in
fiziološke plati gledalčeve izkušnje likovnega
dela;
•
umetnostnozgodovinska hermenevtika:
umetnostna zgodovina in problem védnosti.
The course offers the student the overview of
the basic art historical terminology, the
development of the discipline and its
fundatmental theoretical approaches. The
lectures cower the following topics:
the development of art history: from the
oldest writtings on art works to art
history as a humanistic scientific
discipline;
art and its examination: overview of the
basic art historical terminology;
art historical theory and methodology:
what is theory, why and how do we use
it; the fundamental art historical
theories;
art work and its author: art history and
the tradition of antiquarian and
biographical approach to understanding
the work of art;
form and content analysis: the
examination of the physical and visual
characteristics of work of art – what
works of art mean and how do they
produce menaning; the problem of
relationshio between word and image;
work of art in context: exploring the
ways in which the work of art reflects
and shapes its religous and political
context, social circumstances, cultural
traditions and practices and intelectual
currents;
the role of perception in interpretation
of the work of art: the problem of the
psychological and physiological aspects
of viewers' experience of work of art;
art historical hermenutics: art history
and the problem of knowledge.
Temeljni literatura in viri / Readings:
•
Anne D'Alleva: Methods & Theories of Art History, London: Laurence King Publishing,
2005.
•
Laurie Schneider Adams: The Methodologies of Art. An Introduction, Boulder: Westview,
1996.
•
Mark Arthur Cheetham, Michael Ann Holly, Keith Moxey: The Subjects of Art History.
Historical Objects in Contemporary Perspctive, Cambridge: Cambridge University Press, 1998.
•
David Carriere: Principles of Art History Writing, University Park: The Pennsylvania State
University Press, 1994.
•
Eric Fernie (ur.): Art History and its Methods. A Critical Anthology, London: Phaidon, 1995.
•
Donald Preziosi (ur.): The Art of Art History. A Critical Anthology, Oxford History of Art,
New York: Oxford University Press, 1998.
•
Heinrich Dilly, Hans Belting, Wolfgang Kemp, Wilibald Sauerländer, Martin Warnke (ur.):
Uvod v umetnostno zgodovino. Knjižna zbirka Temeljna dela. Knjižna zbirka Scripta, Ljubljana:
Krtina, ŠOU, Študentska založba, 1998.
Cilji in kompetence:
Učna enota prispeva predvsem k razvoju
naslednjih splošnih in predmetno specifičnih
kompetenc:
•
razumevanje umetnostne zgodovine
kot znanstvene discipline;
•
razumevanje vpetosti umetnostne
zgodovine v širše polje humanističnih disciplin;
•
zavest, da je likovno delo kompleksno,
zaradi česar so za njegovo interpretacijo
potrebni različni teoretski pristopi;
•
poznavanje temeljne
umetnostnozgodovinske terminologije;
•
poznavanje razvoja umetnostne
zgodovine in njenih osnovnih teoretskih
pristopov in problemov;
•
usposobljenost za metodološki način
razmišljanja: oblikovanje raziskovalnega
problema; zbiranje, obdelava in interpretacija
podatkov; oblikovanje argumentov; uporaba in
navajanje strokovne literature
•
usposobljenost za samostojni kritični
študij strokovne literature;
•
zavest o relativnosti znanstvenih
spoznanj.
Objectives and competences:
The course gives the student following basic
and specific professional competences:
understanding of art history as a
scientific discipline;
understanding of art history as a part of
wider field oh humanistics;
realization that work of art is complex
therefore for its interpretation various
theoretical approaches are necessary;
knowledge of the basic art historical
terminology;
knowledge of the development of the
art history and its fundamrental
theoretical approaches and problems;
ability to think within the
methodological paradigm: research
problem design; collecting, analysing
and interpreting the information;
argumentation; use and proper citation
of the professional literature;
ability of independent critical study of
the professional literature;
realization about the relativity of the research
findings.
Predvideni študijski rezultati:
Znanje in razumevanje
•
poznavanje temeljne
umetnostnozgodovinske terminologije;
•
poznavanje razvoja umetnostne
zgodovine in njenih osnovnih teoretskih
pristopov in problemov;
•
razumevanje problematike, povezane z
interpretacijo likovnega dela;
•
razumevanje vpetosti umetnostne
zgodovine v širše polje humanističnih disciplin.
Uporaba
sposobnost uporabe posameznih temeljnih
teoretskih pristopov k interpretaciji likovnega
dela
Refleksija
•
razumevanje značilnosti, prednosti in
pomanjkljivosti posameznih teoretskih
pristopov k interpretaciji likovnega dela;
•
zavest o relativnosti znanstvenih
spoznanj.
Prenosljive spretnosti
•
sposobnost pridobivanja in
interpretacije podatkov;
•
sposobnost oblikovanja strokovnih
problemov in njihovega reševanja;
•
sposobnost kritične uporabe domače in
tuje strokovne literature;
•
sposobnost ustreznega pisnega in
ustnega izražanja.
Intended learning outcomes:
Knowledge and understanding:
knowledge of the basic art historical
terminology;
knowledge of the development of the
art history and its fundamrental
theoretical approaches and problems;
understanding of the problems
associated to the interpretation of
works of art;
understanding of art history as a part of
wider field oh humanistics.
Use of knowledge:
the ability of application of the individual
theoretical approaches to the interpretation of
works of art
Reflection:
understanding of the characteristics,
positive and negative sides of the
individual theoretical approaches to the
interpretation of works of art;
realization about the relativity of the
research findings.
Transferable skills:
use of Slovene and foreign professional
literature;
collecting and interpretation of the
information;
identification and solving of problems;
critical analysis and synthesis;
written and oral expression of ideas.
Metode poučevanja in učenja:
•
predavanja ob slikovnem gradivu;
•
diskusija ob izbranih likovnih delih;
•
samostojno branje literature;
•
samostojni študij študenta oz.
študentke.
Learning and teaching methods:
classroom lectures supported by audiovisual material;
discussion on selected study cases;
individual reading of the literature;
individual study of the student.
Načini ocenjevanja:
Način (pisni izpit, ustno izpraševanje,
naloge, projekt)
a) metode ocenjevanja: v končni oceni
se upošteva:
•
pisni izpit (90%) in
•
ustni zagovor (10%).
b) ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno,
6-10 pozitivno; za ocenjevanje velja
Statut Univerze v Ljubljani in izpitni
režim Filozofske fakultete
Delež (v %) /
Weight (in %)
Assessment:
Type (examination, oral, coursework,
project):
a) methods of evaluation:
written examination (90%), oral
examination (10%).
b) grading scale: 1-5 negative, 6-10
positive; assessment according to the
Statutes of the University of Ljubljana
and of the Faculty of Arts.
Reference nosilca / Lecturer's references:
•
Pečati gospodov Žovneških in grofov Celjskih. Odraz političnih ambicij plemiške rodbine.
Seals of the House of Seuneg and Cilli. A Manifestation of a Noble Family s Political Ambition, v:
Dular, Anja et alii (ur.): Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč. Objects as Manifestations
of Taste, Prestige and Power, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009, str. 11-43.
•
Plinij Starejši o Fejdiu. Plinijevo Naravoslovje kot vir za umetnostno zgodovino, v: Germ,
Tine, Mahnič, Katja, Osvald, Monika in Melina Graziella: Plinij Starejši in antična umetnost.
Razprave, Ljubljana: Modrijan, 2010, str. 29-68.
•
Ladislav Benesch o svojem spomeniškovarstvenem delu, Ars & Humanitas. Revija za
umetnost in humanistiko, št. V/2, 2011, str. 211-231.
•
Imago militis. Podoba viteza v srednjeveških upodobitvah, v: Lazar, Tomaž, Nabergoj,
Tomaž in Jerin, Barbara (ur.): Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na
Slovenskem 1: Razprave, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, [2011] 2012, str. 173-180.