VSEBINA - On-line vestnik: RAČUNOVODSKI IN DAVČNI NASVET

Comments

Transcription

VSEBINA - On-line vestnik: RAČUNOVODSKI IN DAVČNI NASVET
ISSN: 1854-0562
Strokovna založba
ekonomske, pravne
in tehnične literature
15/2010
22. 7. 2010 Ljubljana
Strokovni vestnik za računovodsko svetovanje
Spoštovani!
Pri nas se že širi tisto pravo preddopustniško vzdušje.
Gotovo tudi sami veste, da je v dnevih pred dopustom
v službi zagotovo največji naval. Vse je potrebno pripraviti
vnaprej, da delo med našo odsotnostjo ne bo stalo in, da
bo vse normalno potekalo. V sredini avgusta vas bo tako
v nabiralniku pričakala dvojna številka Računovodskega
in davčnega nasveta.
Pokukajmo še v zadnjo julijsko številko: računovodski strokovnjak Tomaž
Glažar je pripravil obsežen primer knjiženja za primer kadar gre za uvoz večje
količine blaga iz EU, del tega blaga pa predstavljajo tudi brezplačni vzorci za
promocijo. Med vprašanji pa smo našli primer obračuna davka od dohodka pravnih oseb za podružnico tujega podjetja v Sloveniji. Že na začetku odgovora vas
davčni svetovalec opozori na pomembno zadevo, in sicer, da se mora podružnica
v Sloveniji- za namen obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb, obnašati
kot samostojna pravna oseba. Preberite še: kako se knjiži račun za digitalno
kartico in ali se oblikovanje spletne strani knjiži direktno na stroške ter še kako
je davčnim priznavanjem rabe zasebnega vozila za službene namene.
Želimo vam prijetno branje!
Barbara Podlipnik
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
RAČUNOVODSTVO
IN KNJIŽENJE
Nabava in prodaja večje
količine blaga
Kako se knjiži nabava večje količine
določenega blaga iz EU, za pridobitev novih
kupcev po Sloveniji?
Slovenski računovodski standardi določajo vrednosti,
ki jih upoštevamo pri vrednotenju posamezne nabavne
cene blaga (SRS 4). Nabavno ceno sestavljajo:
22.7.2010
• nakupna cena – to je vrednost, ki jo za blago zaračuna
dobavitelj tega blaga;
• uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve –
to so carine pri uvozu, uvozne takse in trošarine,
DDV v primeru ko kupec nima pravice do odbitka
oz. v delu za katerega nima te pravice;
• neposredni stroški nabave – prevozni stroški,
stroški povezani z nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem, prevozna zavarovanja, stroški posebej
zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga,
stroški storitev posredniških agencij in drugi podobni
stroški, ki bremenijo kupca.
V primerih, ko nabavo blaga spremljajo pomožne
storitve, kot so prevoz, storitve nakladanja ali razkladanja
ter druge, se lahko zgodi, da v trenutku prevzema blaga
v skladišče še ni možno razpolagati s podatki o višini teh
stroškov. Zato je potrebno te stroške oceniti na podlagi podatkov iz ponudb, predračunov ali izkušenj iz preteklosti.
Na osnovi prejemnice se v računovodstvu evidentira prejem blaga v ustrezne temeljne knjige (dnevnik
in glavno knjigo) in pomožne knjige blagovnega knjigovodstva. Podatke iz prejemnice, za primere razčiščevanj,
lahko dopolnjujejo tudi neknjigovodske listine, kot so
naročilnice, dobavnice, tovorni listi, carinske deklaracije
in podobno. Zaradi tega je potrebno k prejemnici kot
temeljni knjigovodski listini priložiti tudi druge listine,
ki dodatno pojasnjujejo podatke na prejemnici.
VSEBINA
Rubrika: Računovodstvo in knjiženje
Nabava in prodaja večje količine blaga
stran
1-4
stran
stran
stran
4-5
5-6
6
stran
6
Rubrika: Vprašanja – odgovori
Poslovanje podružnice in obračun davka od dohodkov
Knjiženje računa za digitalno kartico
Knjiženje oblikovanja spletne strani
Stroški poslovnega leasinga za osebno
vozilo zasebnika
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
1
Zaloge blaga se lahko vodijo po:
obveznosti za nezaračunano blago in storitve. Poleg tega se
razlika med nabavno in prodajalno ceno knjiži v dobro konta
669 – vračunana razlika v cenah zalog blaga.
• nabavnih,
• prodajnih in
• maloprodajnih cenah.
Št.
1.
Nabavna cena predstavlja nakupno ceno blaga,
carino in druge dajatve ter neposredne stroške nabave. Če
se na obračunano nabavno ceno vkalkulira razliko v ceni do
prodajne cene, ki se ji pravi tudi trgovinska marža, se dobi
prodajno ceno (PC = NC + RVC). Razlika v ceni mora družbi
pokriti splošne stroške nabave, stroške prodaje in uprave ter
tudi zagotoviti dobiček iz dejavnosti. Znesek razlike v ceni se
izkazuje v dobro na kontu 669 – vračunana razlika v cenah
zalog blaga in hkrati povečuje stanje v breme kontov zalog
blaga od 660 do 663 – blago v lastnem in tujem skladišču,
na poti in v lastni prodajalni. Če se na prodajno ceno vračuna še ustrezni znesek davka na dodano vrednost, se dobi
maloprodajno ceno (MPC = PC + DDV). Davek na dodano
vrednost se izkazuje v dobro na kontu 664 – DDV vračunan
v zalogah blaga in hkrati povečuje stanje kontov zalog blaga
od 660 do 663 – blago v lastnem in tujem skladišču, na poti
in v lastni prodajalni. Prevzem blaga v skladišče mora biti prilagojen uporabi posamezne cene po kateri se vodi zaloga.
Primer evidentiranja prejema blaga v lastno
skladišče
Dok.
PRE
224–Krat. obv.
(dolgovi) za
nezaračunano
blago in storitve
100 (1)
Št.
1.
Dok.
PRE
Besedilo
Prejem blaga v lastno
skladišče
224–Krat. obv.
(dolgovi) za
nezaračunano
blago in storitve
100 (1)
Znesek
100
V breme V dobro
660
224
660– Blago
v lastnem skladišču
(1) 100
Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče po
prodajni ceni
Prejem blaga v lastnem skladišču po prodajni vrednosti se knjiži v breme konta 660 – zaloge blaga v skladišču.
Na drugi strani se nabavna vrednost blaga knjiži kot obveznost
za nezaračunano blago v dobro konta 224 – kratkoročne
2
Znesek V breme V dobro
120
660
100
224
20
669
669 – Vračunana
razlika v cenah
zal. blaga
660– Blago
v lastnem skladišču
(1) 120
20 (1)
Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče po
maloprodajni ceni
Prejem blaga v lastnem skladišču po maloprodajni
vrednosti se knjiži v breme konta 660 – zaloge blaga
v skladišču. Na drugi strani se nabavna vrednost blaga knjiži kot obveznost za nezaračunano blago v dobro
konta 224 – kratkoročne obveznosti za nezaračunano
blago in storitve. Poleg tega se razlika med nabavno in
prodajalno ceno knjiži v dobro konta 669 – vračunana
razlika v cenah zalog blaga, vračunani DDV pa v dobro
konta 664 – DDV, vračunan v zalogah blaga.
Št.
1.
Dok.
PRE
Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče
po nabavni vrednosti
Prejem blaga v lastnem skladišču se knjiži v breme
konta 660 – zaloge blaga v skladišču in na drugi strani kot obveznost za nezaračunano blago v dobro konta
224 – kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago
in storitve.
Besedilo
Prejem blaga v lastno
skladišče
224-Krat. obv.
(dolgovi) za
nezaračunano
blago in storitve
100 (1)
Besedilo
Prejem blaga v lastno
skladišče
660- Blago
v lastnem
skladišču
(1) 144
Znesek V breme V dobro
144
660
100
224
20
669
24
664
664 - DDV,
vračunan
v zalogah blaga
24 (1)
669 - Vračunana
razlika v cenah
zal. blaga
20 (1)
Zaradi različnih elementov nabavne cene, za katere
ponavadi podjetje prejme različne prejete račune v različnih obdobjih (po prejemu blaga), je potrebno izdelati
obračun nabave blaga po posameznih naročilih. Obračun nabave blaga prikaže končno nabavno ceno blaga
po računih dobaviteljev.
Pomembno je vedeti, da je obračun nabave izveden na
osnovi prejetih zunanjih knjigovodskih listin, to je prejetih
računov, za razliko od prejema zaloge blaga v skladišče,
ki se vzpostavi na osnovi notranjih knjigovodskih listin,
prejemnic. Pri razumevanju in ustreznem upoštevanju
te razlike pri vodenju knjig ne more priti do negativnih
zalog blaga ali zadrževanju blaga v skladiščih, ker se ne
more vzpostaviti pravočasne računovodske evidence.
Iz tega razloga je obračun nabave blaga potrebno
ločiti od fizičnega prevzema. Fizični prevzem obremeni
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
22.7.2010
zalogo blaga na kontih skupine 66 – zaloge blaga.
Knjigovodska listina, ki opredeli ta poslovni dogodek,
je prejemnica, ki je notranja knjigovodska listina in nastane neposredno ob prevzemu blaga v skladišče. Ker
velikokrat prevzem blaga ne spremljajo prejeti računi za
posamezne elemente nabavne cene, je na prejemnico
potrebno vpisati vrednost zaloge blaga na osnovi informacij, ki jih je pridobila nabavna služba ob naročilu.
V nekaj dneh, včasih celo tednih ali mesecih, podjetje
prejme račune dobaviteljev, prevoznikov in drugih organizacij, povezanih z nabavo trgovskega blaga. Računi se
evidentirajo v dobro kontov 220 – obveznosti do dobaviteljev in izvede obračun nabave blaga preko kontov skupine
60 – obračun nabave blaga. Z vrednostjo na kontu 659
– obračun nabave blaga se obremeni konte 224 – kratkoročne obveznost za nezaračunano blago in storitve.
Primer obračuna nabave blaga po nabavni ceni:
Vzorci, pridobljeni brezplačno, se evidentirajo samo
količinsko in zato jih ne zajemajo računovodske evidence. V računovodske evidence se evidentirajo samo, če
se kupijo. Tako je primer blaga, ki ga trgovec bodočim
kupcem posreduje kot vzorce. Takšno blago se ob nakupu evidentira ravno tako, kot je popisano v odgovoru na
prvo vprašanje. Ko pa se kot vzorec posreduje kupcu obstajata dve možnosti. Prva je ta, da kupec zadrži vzorce,
druga pa, da se vzorci vrnejo trgovcu. Vzorci, ki so posredovani bodočim kupcem in jih ti zadržijo predstavljajo
poslovne odhodke v primeru, če jih je trgovec kupil. Na
osnovi poslanih vzorcev se pričakuje povečanje prodaje
in so zato to opravičeni poslovni odhodki.
Primer knjiženja posredovanja vzorcev od kupljenega blaga kupcu, ki vzorce obdrži:
660 – Blago
v lastnem skladišču
160 - Krat. ter.
za vstopni DDV
221- Krat. obv.
(dolgovi) do
dobaviteljev v tujini
(2) 16
(3) 4 651 - Odvisni
stroški nabave
blaga
(2) 96
(3) 24
659- Obračun
nabave blaga
(3) 20 (4) 100
224 - Krat. obv.
(dolgovi) za
nezaračunane
blago in storitve
(4) 100 (1) 100
650- Vrednost
blaga po obračunih
dobaviteljev
(2) 80
(1) 100
660 - Blago
v lastnem
skladišču
(1) 100 S tem pride do neposredne primerjave med obračunom nabave blaga in prejetimi trgovskim blagom.
V primeru, da se ugotovi razlika med prevzemom blaga
in njegovim obračunom, je potrebno ugotoviti vzroke za
to in o vzrokih obvestiti nabavno službo.
Stanje na kontu 224 – kratkoročne obveznost za nezaračunano blago in storitve lahko nastane zaradi tega, ker:
• ni prejetega računa,
• podatki na prejetem računu se ne skladajo s prejemnico in
(1) 10
702 – Nabavna
vrednost prodanih
materiala in blaga
(1) 10
V primeru, ko kupec vrne vzorec, vzorec ni lastniško
prešel v last kupca, ampak mu je bil posredovan samo na
ogled. V tem primeru se vrednost vzorca samo prenese
iz lastnega v tuje skladišče. Ko se vzorec vrne v lastno
skladišče, ga ponavadi ni možno prodati po isti vrednosti, kot ostalo blago. Zato se mu ponavadi zniža vrednost
v breme poslovnih odhodkov. Vzorec se na tuje skladišče
prenese na osnovi prenosnice, vrne se na osnovi vračilnice, njegova vrednost pa se zniža na osnovi odpisnice.
Primer evidentiranja pošiljanja vzorca kupcu na
ogled in znižanje njegove vrednosti ob vrnitvi v lastno
skladišče:
660–Blago
v lastnem skladišču
ZS 100 (1) 10
(3) -2
(2) -10
661–Blago v tujem
skladišču
(1) 10
(2) -10
702 - Nabavna
vrednost prodanega
materiala in blaga
(3) 2
Brezplačni vzorci
Kako je z blagom,ki ni več pridobljen kot vzorec,
ker je le teh že zmanjkalo, ampak je dan kot
vzorec iz mase blaga, ki ga je plačal dobavitju?
Ali ga lahko sam določi kot vzorec ali ga lahko proda po
začetni nižji ceni (kot akcija), saj se zaradi raziskave trga
še ne more opredeliti pod redno prodajno ceno?
Nekaj je brezplačnih vzorcev, ostalo pa je plačljivo blago. Kako se pravilno evidentira nabava
in potem tudi prodaja (pri kupcu, ki je nabavil
to blago in računovodsko)? Blago bo prodano oziroma
dano kot vzorec po Sloveniji (pravnim in fizičnim osebam) in tudi izven EU.
Vzorec je vedno brezplačen. Če se prodaja to ni vzorec ampak blago po znižani ceni. Ker se vzorec brezplačno posreduje kupcu, trgovec nima prihodkov iz tega
naslova ampak samo odhodke v vrednosti nabavne vrednosti blaga, če ga je kupil za vzorce. Zato se trgovec
vedno sam odloči, kaj so vzorci in kaj prodaja blaga.
Pri tem je potrebno opozoriti, da je dokazno breme
• je prišlo do napak pri oblikovanju in prepisovanju
podatkov v poslovne knjige.
22.7.2010
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
3
v davčnih postopkih vedno na strani trgovca, zato mora
imeti vedno dokaze, da gre za resnične vzorce in ne za
način prodaje, s katero se izogiba plačevati davke.
Tomaž Glažar
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Poslovanje podružnice
in obračun davka od
dohodkov
V letu 2009 je bila ustanovljena podružnica tujega
podjetja. Na podružnici nastajajo stroški plač
za komericalista, najemnina za osebni avtomobil, računi za gorivo, nočitve, pogostitve partnerjev.
Mesečno se na matično podjetje izda račun, s katerim
se v bistvu zaračunajo vsi nastali stroški na podružnici.
Podružnica sama ne izstavlja drugih računov. Vemo, da
moramo po ZGD voditi poslovne knjige in, da moramo
izdelati obračun davka od dohodkov, ... Postavlja se
nam vprašanje, ali prihodke (ki so v bistvu prefakturirani stroški poslovanja podružnice) upoštevamo kot poslovne prihodke in stroške kot odhodke po skupinah
v IPI? Kako naj ravnamo v obračunu davka iz dohodkov?
Ali obrazca ne izpolnimo ali pa ga izpolnimo in imamo davčne prihodke in davčne odhodke enake (postavlja se nam vprašanje o obravnavanju stroška
reprezentance - ali jo moramo izvzeti ali ne)?
Podružnica se mora v Sloveniji – za namene obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb
praviloma obnašati tako samostojna pravna
oseba. Treba je namreč opozoriti, da je tuja družba, ki
ima v Sloveniji stalno poslovno enoto dolžna plačati davek od dohodkov pravnih oseb na dohodke, ki jih je mogoče pripisati tej stalni poslovni enoti (poglejte predvsem
6., 7., 8. in 12. člen ZDDPO-2).
Glede na besedilo teh členov tako niti ni pomembno ali
račune izdajate preko podružnice ali pa jih izdaja matična
družba (torej podružnica nima nobenih prihodkov). Če npr.
zaposleni na podružnici delujejo kot agenti matične družbe in v imenu in za račun matične družbe sklepajo posle s
kupci v Sloveniji, se prihodki iz takšnih poslov lahko štejejo
kot prihodki stalne poslovne enote, ki bi jih bilo treba vključiti v obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Da bi lahko odgovorili na vaše vprašanje morate tako
najprej vedeti kaj podružnica dela – v razmerju z matično
4
družbo (treba je tudi poznati posel matične družbe) in
v razmerju s kupci matične družbe v Sloveniji. Odgovori na
to vprašanje so pomembni pri odgovoru na prvo vprašanje – ali ima tuja pravna oseba v Sloveniji stalno poslovno
enoto, ki ji je mogoče pripisati del dobička, ki ga na slovenskem trgu ustvarja matična družba. Šele naslednje vprašanje pa je – koliko dobička matične družbe je treba pripisati
poslovanju podružnice. Ker odgovor na drugo vprašanje
zahteva zelo natančno poznavanje poslovanja tuje družbe
in aktivnosti, za katere je zadolžena podružnica (pri čemer
je treba razmerja presojati ob upoštevanju načel, ki veljajo
za transferne cene), bom v nadaljevanju poskušal predstaviti nekatere kriterije, ki jih morate poznati pri iskanju
odgovora na vprašanje, ki sem ga navedel prvega.
Ali ima tuja družba v Sloveniji stalno poslovno
enoto?
Kot sem že navedel zgoraj so kriteriji za odgovor na
to vprašanje določeni v 6. in 7. členu Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb. Ker je tuja družba v Sloveniji
ustanovila podružnico se lahko stalni poslovno enoti po
mojem mnenju izognete samo v primeru, da nerezident
podružnico v Sloveniji vzdržuje le zaradi opravljanja dejavnosti ali poslov pripravljalne ali pomožne narave za poslovanje matične družbe. V skladu s 7. členom ZDDPO-2,
se namreč kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident vzdržuje kraj poslovanja le zaradi
kakršnekoli kombinacije dejavnosti oziroma poslov, določenih v prvi do 5. točki tega člena, pod pogojem, da so
splošna dejavnost oz. posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne dejavnosti. Pri
tem je bistveno razlikovati med pomožno ali pripravljalno
dejavnostjo in glavno dejavnostjo. Če se torej podružnica
v Sloveniji ne ukvarja z glavno dejavnostjo (prodaja blaga,
svetovanje,…), ampak s pomožnimi in pripravljalnimi dejavnostmi za namene poslovanja matične družbe (katere
so takšne dejavnosti je potrebno presojati z vidika dejavnosti, ki jih opravlja matična družba), dejavnost podružnice
ni mogoče šteti kot stalne poslovne enote.
V nadaljevanju na praktičnem primeru predstavljam razmejitev med glavno in pomožno ali
pripravljeno dejavnostjo:
Družba X iz Nemčije proizvaja male gospodinjske
aparate, katere razvija sama in na slovenskem trgu
opravlja storitve trženja preko kraja poslovanja v Ljubljani (pri tem se sama prodaja vrši preko matične družbe in
matična družba je zadolžena tako za logistiko pri prodaji, kot tudi za poprodajne aktivnosti). Glavna dejavnost
družbe X iz Nemčije je tako razvoj, proizvodnja in prodaja malih gospodinjskih aparatov in ne trženje le-teh.
Dejavnost trženja teh aparatov, ki se izvaja v Sloveniji
tako predstavlja samo del dejavnosti prodajne funkcije
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
22.7.2010
(vršijo se namreč le nekatere aktivnosti, ki so potrebne
za uspešnejše opravljanje prodajne funkcije matičnega
podjetja) in tako predstavlja zgolj eden izmed sektorjev,
kot npr. tudi računovodstvo, le da se to izvaja v Nemčiji. Ali bi potem takem tudi računovodstvo lahko obravnavali kot glavno dejavnosti? Jasno je, da ne in na tej
podlagi tudi marketinške aktivnosti (torej organiziranje
oglaševalskih akcij, zakup medijskega prostora, zbiranje
podatkov o konkurenci,…), ki se izvajajo na slovenskem
trgu ne moremo tretirati kot glavne dejavnosti, ampak
kot pripravljalne ali pomožne dejavnosti.
Poleg lokalne slovenske zakonodaje, je treba upoštevati tudi določbe konvencij o izogibanju dvojnemu
obdavčevanju dohodka in premoženja – upoštevajte
besedilo konvencije med Slovenijo in državo v kateri
je ustanovljena matična družba.
Davčna uprava Republike Slovenije je temo, ki jo
predstavljam zgoraj predstavila tudi v Pojasnilu DURS,
št. 4217-61/2008, 9.4.2008 (v nadaljevanju pojasnilo).
V predmetnem pojasnilu davčni organ navaja, da je pri
aktivnostih pomožne ali pripravljalne narave težko razlikovati med dejavnostjo, ki je pripravljalne, pomožne narave, in dejavnostjo, ki to ni. Uporabimo lahko kriterij, ali
ta dejavnost pomeni bistveno dejavnost podjetja kot celote ali ne. Nadalje davčni organ navaja, da je potrebno
vsak konkreten primer treba presojati posebej in kot je
že predstavljeno zgoraj, davčni zavezanec opravlja promocijske aktivnosti in pomožne aktivnosti pri registraciji
zdravil, kar ne predstavlja glavne oziroma bistvene dejavnosti matične družbe.
Izsek iz pojasnila, navaja še sledeče: »Pri tem velja
opozoriti, da tovrstna poslovna mesta lahko precej prispevajo k produktivnosti podjetja, vendar so storitve,
ki jih opravljajo, zelo ločene od dejanskega doseganja
dobička podjetja. Npr. poslovno mesto je namenjeno izključno oglaševanju, zagotavljanju informacij, za znanstvene raziskave, ali podpore pri izkoriščanju patenta ali
know – how. V teh primerih podjetje nima stalne poslovne enote, vendar samo pod pogojem, da so te dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave.«
Na koncu naj omenim tudi zbirko »Permanent Establishments«, ki jo je izdala IBFD, v kateri je pojasnjeno,
da se npr. oglaševanje proizvodov matične družbe ne
šteje kot glavna dejavnost in tako ne more biti dejavnost, na podlagi katere bi lahko enota v Sloveniji postala
stalna poslovna enota.
Če ima tako podružnica v vašem primeru samo
nalogo zbirati podatke o slovenskem trgu ali morda
organizirati oglaševanje za proizvode, ki jih proizvaja
22.7.2010
in prodaja matična družba iz tujine, potem zelo verjetno ne moremo govoriti o tem, da ima tuja družba
v Sloveniji stalno poslovno enoto. V tem primeru tudi po
mojem mnenju ne boste dolžni vlagati obračuna davka
od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji (seveda predlagam, da vaše razloge za to tudi ustrezno predstavite in
se pogovorite z DURS-om).
Če pa podružnica opravlja tudi druge aktivnosti –
npr. se ukvarja s svetovanjem v Sloveniji, aktivno sodeluje pri prodajo blaga na slovenskem trgu (morda celo
posreduje pri prodaji) - pa boste morali poiskati odgovor
tudi na tisto težje drugo vprašanje – kako pravilno določiti davčno osnovo (torej kaj je dobiček, ki ga je potrebno
pripisati stalni poslovni enoti v Sloveniji – pri tem morate upoštevati, da se dobiček, ki ga bo treba pripisati
stalni poslovni enoti v Sloveniji – torej tako prihodki kot
odhodki – ugotavljajo na ravni matične družbe v tujini).
Dušan Jeraj
Taxgroup Davčno svetovanje d.o.o.
Knjiženje računa
za digitalno kartico
Kam knjižimo račun za nabavo digitalne kartice od Halcoma, ki jo uporabljamo za e-davke,
Ajpes, PIZ, Proklik in Klik? Račun smo plačali
z gotovino, ko smo prejeli kartico. Na računu je samo
znesek 105,00 EUR brez kakršnegakoli DDV.
Knjiženje kartice Halcoma je odvisno od pripoznanja
njene vrednosti in uporabnosti kot ga opredeljujejo Slovenski računovodski standardi v poglavju 1 Opredmetena osnovna sredstva in točki 47, ki pojasnjuje osnovna
sredstva po vrednosti. Kartica Halcom ima posebno
uporabno vrednost, saj omogoča podpisovanje elektronskih dokumentov in dostopanja do elektronskih datotek
posebne vrednosti oziroma vsebine. Njena veljavnost je
dolgotrajna in tako bi jo morali pripoznati kot osnovno
sredstvo. Ker je njena nabavna vrednost 105 EUR brez
DDV, jo v skladu s 1.47 SRS 2006 pripoznamo kot drobni inventar ter jo nato amortiziramo po dobi koristnosti.
Kot ugotavljate na računu ni izkazan DDV, morala pa
bi biti v opombi napisana klavzula po kateri se DDV na
računu ni obračunal. Kakor mi je znano ne gre za dobavo blaga, ki je oproščen DDV-ja po 44. členu Zakona na
dodano vrednost (ZDDV–1–UPB Ur. l. RS, št. 10/2010
z dne 12.02.2010), zato bi pri izdajatelju računa poizvedela za kakšno vrsto dobave gre.
Obračun DDV–ja na računu nima povezave z načinom plačila računa. Račun se izstavi po dobavi blaga
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
5
in izdelavi storitve ter se ta datum tudi napiše na izdan
račun. Kakor sem že prej navedla, je potrebno na računu vedno prikazati obračunani DDV v skladu s 33. členom ZDDV, razen ko gre za oproščene nabave.
Polonca Bezlaj dipl.ekon.
EVIDENCA B poslovno računovodske storitve d.o.o.
Knjiženje oblikovanja
spletne strani
Stranka naroči oblikovanje spletne strani –
cena storitve med 900,00 EUR in tja do
4000,00 EUR. Kako bi to knjižili – med osnovna sredstva z dobo amortiziranja 10 let, ali direktno
med stroške?
Oblikovanje spletne strani je opravljena storitev, to
se pravi, da se knjiži takoj v stroške na konto druge storitve 419.
Simona Vehar, dipl. ekon.
DOBIKO računovodske storitve in svetovanje d.o.o.
Stroški poslovnega
leasinga za osebno vozilo
zasebnika
Ali so stroški poslovnega leasinga za osebno
vozilo v celoti davčno priznan odhodek ali se
upošteva delež privatno/službeno? Zasebnik,
ki opravlja dejavnost bi vozilo uporabljal tudi za vožnjo
V Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2; Ur. l. RS št. 117/2006) je v 29. členu, ki velja tako
za pravne osebe kot samostojne podjetnike, določeno
kdaj je odhodek davčno priznan in kdaj ne.
29. Člen se glasi:
»Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in
okoliščine izhaja, da: niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
in niso posledica opravljanja dejavnosti; imajo značaj privatnosti; niso
skladni z običajno prakso. Odhodki niso skladni z običajno poslovno
prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede
na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter
dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in
nepogostih dogodkov.«
Do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela je
delavec upravičen po Zakonu o delovnih razmerjih in
je tovrstni strošek nujno potreben za opravljanje dejavnosti in so običajni v poslovni praksi. Ker si samostojni
podjetnik ne izplačuje plače na klasičen način, je vseeno upravičen do povračil stroškov prehrane ter prav
tako do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela
v kolikor ima stalno prebivališče na drugem naslovu, kot
je sedež dejavnosti.
V vašem primeru, v kolikor striktno uporabljate vozilo
za službene namene in prevoz na delo in iz dela ter si ne
izplačujete posebej za prevoz na delo in iz dela, je strošek poslovnega leasinga v celoti davčno priznan.
od doma v službo in nazaj. Ali se v tem primeru to
Simona Vehar, dipl. ekon.
šteje za privatno rabo, čeprav si ne bi izplačal povračila stroškov za prevoz na delo?
DOBIKO računovodske storitve in svetovanje d.o.o.
RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email:
[email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2010 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna
urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna PREMIERE d.o.o./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 116 EUR predplačilo letno
+ DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila
za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti
samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so
zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana.
Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali
druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo
avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni
v naslednjih izdajah vestnika.
6
Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010
22.7.2010

Similar documents